AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .T IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER KO. 145 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 22, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. toosevelf je za nevfralifefno postavo in grozi i izrednim zasedanjem sedanjega kongresa Washington, 21. junija. Pri- brez nevtralitetne postave, da je ^kuje se, da bo prišlo med prednikom Rooseveltom in med tongresom do izrednega boja ra-''postave o ameriški nevtralno-Roosevelt želi imeti na vsak lačin tako postavo. Napram svojim prijateljem se 5 Roosevelt izjavil, da na vsak ^čin, zahteva, da mora nevtrali-8tno postavo še sedanji kongres ^ejeti, brez ozira kfoliko časa kongresu vzelo zasedanje. Eden izmed ožjih prijateljev °osevelta se je celo izjavil, da je predsednik povedal, da če a Nemci pričakujejo, da zavejo mesto Gdansk. Hnogi krogi trdijo, da je An-ia pripravljena plačati skoro •ko ceno, ako pride do pogod-med Rusijo in Anglijo zlasti ^aj, ko so začeli Japonci ogro-i angleške interese na Kitaj- Ni. ^oda iz Moskve se* poroča, da Rusiji prav nič, ne mudi skle pa so ruski politični krogi prepričani, da jih namerava Anglija izkoriščati. Rusko časopisje se sploh več ne zmeni za pogajanja med Anglijo in Rusijo ter poteki tozade vnih dogodkov popolnoma ignorira. Ob istem času se je oglasil nemški propagandni minister Goebbels, ki je izjavil, da je mesto Gdansk nemško mesto in da nihče ne more spremeniti tega dejstva. Iz tega se pričakuje, da je Nemčija v kratkem pripravljena zasesti mesto Gdansk, zlasti sedaj, ko so angleški interesi pogodbo z Anglijo, ker Rusi »e vedno ne zaupa Angliji, pač obrnjeni proti Japonski -o--- Učitelji v politiki Šolski odbor v Clevelandu je '^aj dal povelje ravnatelju šol, obvesti vse učitelje in učite-'c6, da je prepovedano agitirati tega ali onega člana šolskega ^ora, da bi bil ponovno izvodi in da je prepovedano nabili prispevke v kampanji. Kdor Prekršil to pravilo, bo nemu-odpuščen. Poroka V soboto 24. junija se poročita v cerkvi sv. Vida ob 10. uri zjutraj Miss Jennie Kodrič, hčerka Mr. Peter Kodriča, 6725 Bayliss Ave. z Mr. John Banach, ki je sin Mr. in Mrs. Andrew Banach na 509 E. 117th St. Prijatelji mladega para so vabljeni k poročni sv. maši. Naše iskrene čestitke! Iz Minnesote V torek večer je dospela iz Gil-^ta, Minn., v Clevelandu Mrs. istina Kolar. Prišla je k svo-znancem in ostane tu nekaj .">• Začasno se nahaja pri dru-S Levstek na 1124 E. 77th St. Kristini Kolar Cleveland % ugaja, in mogoče se zna s Sm Še sem preseliti. Dobrova, Kristina! Iz Ljubljane ^Vgust Kollander pošilja iz ^bljane brzojav, v katerem na-anja, da so vsi njegovi potniki ecno dospeli v torek večer v '^bljano. Počutijo se zdravi in 'dovoljni in lepo pozdravljajo svoje sorodnike in prijate-m . .s, .v , & s J m Vest iz domovine Rojaka John in Leon Ladiha nam sporočata, da sta dobila žalostno vest iz domovine, da jim je 28. maja umrla mati Franči ška, rojena Barle, v Spodnji nemški vasi pri Trebnjem. V domovini zapušča pokojna sina Loj-za in hčere Frančiško Spenda ter Maričko, tukaj pa dva sina, Bodi ji rahla domača žemljica! Slovenske graduantinje V zavodu Villa Angela so gra duirale te dni sledeče naše mlade učenke: Elizabeta L. Bergič, Florence J. Dermasa, Mary Narobe, Ana Prosen, Dorothy M. Simens, Mary F. Švigel in Lucille J. Ve-hovec. Vsem skupaj naše prav iskrene čestitke! Angleži se znajo spoprijeti z Japonci Tientsin, Kitajska, 21. junija. Dve angleški topničarki sta včeraj dospeli po Hai reki mimo japonskih utrdb in topov, da braniti interese angleškega naroda v tem mestu. Sluti se, da pride do spopada med Angleži in med Japonci. V bližini Tientsina še nahaja 14 nadaljnih angleških vojnih ladij. Videti je, da so se Japonci ustrašili tega angleškega nastopa. Zadnji teden so Japonci začeli z blokado naselbin, kjer prebivajo Angleži in Francozi v Tientsinu, proti čemur je angleška vlada odločno protestirala. Angleška vlada je med tem uma-knila že nad 200 svojih podanikov, večinoma žensk in otrok iz Tientsina. Angleška vlada je povedala, da se igra Japonska z ognjem, ako želi škodovati angleškim interesom. Japonska je izčrpana radi vojne napram Kitajcem in nikakor ne more riski-rati vojne napram Angležem. -o- Japonci so zasedli novo kitajsko pristanišče Tientsin, Kitajska, 22. junija. Japonska vlada je na dramatičen način poslala del svoje armade v pristanišče Swatwow in s tem povzročila, da se ne more nobena evropska ladja približati mestu. Ob istem času je japonska vlada sklenila, da bo nadaljevala z blokada angleškega in francoskega dela v mestu Tientsin, kamor ne bodo dopustili dovoz živeža. Japonci so začeli Kitajce strahovito preganjati v Swatowu. Najmanj 20 japonskih vojnih ladij je dospelo v pristanišče, ki imajo obrnjene topove proti izhodu, da preprečijo prihod tujezemskih ladij. Izjemno niso nadlegovane ameriške ladje, pač pa le francoske in angleške. Japonska se boji zameriti Zedinjenim državam, dokoder dobiva največ svojega materiala za vojno. -o- Ogromen piknik V nedeljo 9. julija priredi Slov. zadružna zveza ogromen piknik na Močilnikarjevi farmi. Poleg fine zabave na prijaznih prostorih Močilnikarja bodo udeleženci piknika deležni tudi kakih 50 nagrad. Najfinejše koštrunovo meso bo samo 10c krožnik, ostali prigrizki pa po 5c. Truki bodo zastonj prevažali ljudi, izpred vseh treh zadružnih trgovin na prostor piknika. Otroci morajo biti v spremstvu staršev. Direk-torij se je v resnici potrudil, da pripravi za ljudi nekaj izredno dobrega. Zapiranje bank Newyorski governer je pravkar podpisal postavo, ki dovoljuje bankam, da smejo zapirati vsako soboto tekom mesecev julij in avgustt. če pa bančno vod stvo ne želi zapreti banke v soboto, so slednje lahko odprte. Smrtna kosa V bližnjem Lorainu, Ohio, je preminul Miha/el Sušnjar, ki je bil zaposlen pri National Tube Co. zadnjih 34 let. Pokojni zapušča ženo in sina. Lepa zahvala • Mr. Louis J. Pire se prav lepo zahvaljuje Mrs. Tončki Ivnik, ki je poslala tako krasen šopek cvetlic za njegov imendan. Prav iskrena hvala! Listnica uredništva M. M. — Roman "Skrivnosti ruskega carskega dvora," smo začeli priobčevati 6. junija, 1938. Pozdrav. Pobiranje asesmenta V soboto 24. junija se bo pobiral asesment v veliki dvorani S. N. D. na St. Clair Ave., namesto v spodnji dvorani, kajti v spodnji dvorani se vrši prireditev. Prosi se društvene tajnike, da vzamejo to obvestilo v naznanje. — John Tavčar, tajnik. --o- 100,000 mož broječa nemška armada ob francoski meji Paris, 21. junija. Nemčija je odredila, da se preseli 100,000 mož močna armada napram "Limes" utrdbam, ki se nahajajo tik francoske meje. Obenem so bili odposlani najbolj izurjeni nemški regimenti, da "pomnožijo" posadko ob francoski meji. Vse do včeraj so imeli Nemci v svojih obmejnih trdnjavah nekako 15,000 mož, katere so sedaj pomnožili na 100,000 mož. --0-- Premogar ustrelil hčer, da pride v nebesa! Charleroi, Pa., 21. junija. Clair Young, star 35 let, je danes z revolverjem ustrelil svojo 19 mesecev staro hčer. Napram policistom, ki so ga pozneje aretirali, je izjavil, da je to dejanje storil, da bi bolj sigurno prišel v nebesa! Otroka so odpeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Oče se je nahajal lansko leto v blaznici, toda so ga izpustili, misleč, da je ozdravel. -o-- Mestna ponudba Mesto Cleveland je družbi cestne železnice predložilo svojo "zadnjo" ponudbo, da družba reorganizira svoje finance, ako želi dobiti pravico, da še nadalje operira v Clevelandu. Glasom izjave župana Burtona bi družba dobivala najmanj 5 odstotkov in pol dividende na svoje delnice, in če bi bili dobički večji, bi se moral dotični denar uporabiti na način, da se zniža voznina. Mestna administracija tudi zahteva, da kompanija do konca leta 1940 odpravi na najmanj osmih svo jih progah ulične vozove in vpelje buse, ki so mnogo bolj poceni Družba bo sklicala izredno sejo svojih delničarjev, da se posve^ tu jejo glede od mesta predlože nih načrtov. Nesreča ne počiva Ko je sinoči nekako ob 5. uri popldne šel Paul Kosič, 851 E. 70th St., proti svojemu domu, je bil naenkrat obstreljen in se sedaj nahaja v kritičnem položaju v Glenville bolnišnici. Paul je pravkar dovršil osmi razred ljudske šole. Streljal je neki 19 letni Walter Kozitko, 928 E. 70th St., ki je pregledoval na svojem porču 22-kalibersko puško in je strej bil oddan po pomoti. Kozit ko je WPA delavec in je bil že prej aretiran radi pijanosti in radi poškodovanja tuje lastnine. Councilmani in governer Mestna zbornica v Clevelandu je sprejela ostro resolucijo, ki je naperjena proti governer ju države Ohio Brickerju, kateremu se očita, da odpušča poštene in zmožne ljudi iz državne službe, da jih nadomešča s svojimi politikarji. Tozadevno je že bila vložena to žba na najvišji sodniji. Danes nastopi poletje Pravzaprav smo že dobili poletje, ki se je "uradno" pričelo zjutraj ob 2:40, kot poroča vremenski prerok. Solnce je vzhaja lo danes ob 4:52 in bo zašlo ob 8:06. Tri ni bo ostalo tako, na-ker se skrči dnevna svetloba do 1 konca meseca za 5 minut. Naš sodnik Frank J. Lau-sche ima sitnosti Saj smo že zadnjič enkrat zapisali, da kadar je kaka sitna tožba, tedaj jo prav gotovo dobi v roke naš sodnik Frank J. Lau-sche. Pa naj se gre za prasce, sitne muhe, potepuhe, lopove ali pa za poslopja. Tako je dobil te dni v roke sodnik Lausche tožbo, katero je začel neki Godfrey Holmes, ki je lastnik male tiskarne na 10628 Euclid Ave. Ta Mr. Holmes je tožil, ker je lastnik sosednje hiše vpeljal nekako "zračno cev" za poslopje, ki je namenjena, da ventilira hišo. In ker je Holmes precej natančen človek je odkril, da se je nagibala dotična ventilacijska cev nekako za pol prsta preko njegove lastnine, pa je vložil tožbo. Toda kompanija, ki lastuje sosednje poslopje, M. C. Stone Co., pa ni bila lena, pač pa je najela inženirje, ki so potom postavnih knjig dognali, da se nagiblje hiša, kjer ima Mr. Holmes svojo tiskarno, za sedem desetink enega palca proti njih zemljišču. Torej se toži, in ubogi sodnik Frank je moral sedaj določiti!, kdo ima prav. Včeraj je bilo tožbi konec in Mr. ausehe je razsodil, da mora kompanija potisniti ventilacijsko cev za pol palca nazaj, dočim je za povedal Mr. Holmesu, da .mora potisniti svojo hišo za 7 osmink palca nazaj. Sicer je pa rekel Mr. Lausche, da se to lahko zgodi, toda on ni inženir, in če imajo j udje denarja dovolj za take tožbe, ga bodo imeli tudi za inženirje. Obtožencu kot tožitelju pa je sodnik Lausche svetoval, naj se bodoče za kaj bolj resnega tožita kot za pol nohta zemlje. -o- Anglija skuša dognati kaj nameravajo Japonci. Angleški minister govori s poslanikom London, 21. junija. Angleški minister za zunanje zadeve je bil včeraj poklical japonskega poslanika v Londonu, da mu raztol-mači, kaj želi Japonska na Kitajskem glede tujezemske lastnine. Minister Halifax je vprašal japonskega poslanika, če želi Japonska boj ali če namerava sprejeti miroljubno posredovanje za mir. Japonski poslanik je baje odgovoril, da želi Japonska, da Anglija prizna japonsko oblast nad severno Kitajsko. Med tem pa je angleška vlada sklenila, da ne bo takoj nastopila proti Japonski, dokler slednja ne dobi dovolj prilike, da razjasni položaj glede blokade angleških interesov v Tientsinu. Nekaj časa je angleška vlada že nameravala ostro nastopiti na-pr-am Japonski, toda kabinet, ki je bil nalašč v to svrho sklican, je svetoval ministerskemu predsedniku, da je Anglija skrajno previdna, predno kaj začne. Angleški ministerski predsednik Chamberlain je včeraj govoril v parlamentu in povedal poslancem, da so v teku posebni dogovori med japonsko in angleško vlado in da pričakuje, da se bo spor zlepa poravnal. Med tem je pa angleški poslanik v Tokiu obiskal japonskega zunanjega ministra, kateremu je odločno povedal, da želi Anglija znati za japonske načrte, da se bo znala i-avnati. Bivši governer Davey je označil sedanjega governerja Brickerja kot lažnika in hinavca Nadzornica denarjaje kradla niklje in desetice Phliladephia, Pa., 21. junija. Tu je bila spoznana krivim tatvine denarja Mrs. Elizabeth Cook, stara 71 let. Obsojena je bila v eno leto in en dan zapora in v globoko $100, ker je jemala niklje in desetice v državnem zavodu za kovanje denarja. Nakradla je $91.00, ko so ji prišli na sled. Mrs. Cook je bila nadzornica novo kovanega denarja. Povrnila je vso ukradeno svoto, toda je bila kljub temu obsojena. Mrs. Cook je mati petih otrok in je delala za vlado 37 let. -o- Lima, Ohio, 21. junija. Sinoči je v tem mestu govoril Martin L. Davey, bivši governer države Ohio, ki je v silovitih pikrih besedah napadal sedanjega governerja republikanca Brickerja. Mr. Davey je imenoval Brickerja, da je lažnjivec prve vrste, da je fakir, hinavec in najbolj nedostojna oseba, katero je še kdaj videl v svojem življenju. Bivši governer Davey je govoril na nekem demokratskem sestanku. Davey je izjavil, da govori kot privatni državljan. "Jaz nisem kandidat za noben urad," je rekel Davey večkrat tekom svojega govora. Ljudje so mislili, da bo Davey tekom govora povedal, da je ponovno kandidat za governerja. Bivši governer pričakuje, da bo imel tekom poletja še več govorov na raznih demokratskih sestankih in da bo "vrnil" svojim nasprotnikom njih očitanja in opravljivosti v javnosti. "Skušal sem biti pošten napram sedanji administraciji," je rekel Davey, toda pri hinavcih človek ne more biti pošten, pač pa jih je treba s palico nagnati. Lažnik' kot je sedanji governer Bricker tudi druzega ne zasluži." "Ko sem se poslovil iz gover-nerskega urada," je nadaljeval Davey, "sem pustil nad tri milijone dolarjev v javni blagajni. Pa ti pride republikanec Bricker in nesramno trdi, da sem pustil deficit. Bricker je lažnik!" "Bricker je fakir, najslabša figura, kar sem jih še videl v svojem življenju," je končal Davey. "Tekom prvega leta je zapravil $21,000,000 več kot smo mi potrošili v dveh letih. In tak človek se drzne komu kaj očitati?" Pijan stražnik Thomas Bertram, ki je bil svoje dni policist v Clevelandu a zadnje čase je stražnik v Euclid Beachu, je dobil pošteno zasoljeno kazen, ko je bil te dni aretl ran, ker je v pijanem stanju vo zil avtomobil. Sodnik Frey ga je kaznoval s $100 globe, poleg tega bo moral 6 mesecev sedeti v zaporih in za eno leto mu je bila vzeta avtomobilska licenca. Te kom dveh mesecev je bil Bertram štirikrat aretiran radi pi janosti. ? Petorke niso tepene Dr. Dafoe, zdravnik, ki skrbi za slavne kanadske petorke, je izjavil, da niso bile petorke še nikdar tepene, ker ne veruje, da bi tepež spremenil značaj otroka. Dr. Dafoe je včeraj povedal svojim prijateljem, da kadar so petorke "žleht," tedaj jih spravi vsako v svojo sobo, kjer morajo čakati eno uro. In to je jako uspešno, kot se je izjavil dr. Dafoe. * Državnazbornica države Wisconsin je sprejela postavo v kateri zahteva resignacijo poljedelskega tajnika Wallace. Zgubi urad Mr. Frederick Dorn, ki je načelnik javnih knjižnic v Clevelandu, ne bo več imenovan v dotični urad, ko poteče njegov rok, kar se bo zgodilo 12. julija. Uradnike v urad za javne knjižnice nastavi šolski odbor, in šolskemu odboru se je Mr. Dorn zameril, ker je priporočal bolj enotni in ceneni sistem poslovanja javnih knjižnic. Tako vidite kako se človek zameri, kadar skuša ljudem prihraniti denar. Grd slepar Policija je včeraj aretirala nekega Johna Donnellana, bivšega mestnega ognjegasca, ki je obtožen sleparije. Donnellan je ljudem obljuboval delo in se za svo< je obljube-dal tudi plačati, toda dela ni nobenega preskrbel. Na ta način je nasleparil najmanj $1,000.00 od lahkovernežev. Lepa predstava Zavasky Hardware trgovina nam naznanja, da bo imela lepo filmsko predstavo na dvorišču na 6011 St. Clair Ave. in sicer v$e-tek 23. junija ob 8:30 zvečer. Vsakdo je dobro došel in ne bo treba plačati nobene vstopnine. Prestolonaslednik V soboto dospe v Cleveland norveški prestolonaslednik Olav s svojo soprogo. Stanoval bo v hotelu Cleveland. V Clevelandu ostane en dan. številne konvencije Tekom tega tedna se vrši v mestu New York 36 konvencij raznih organizacij. Nad 50,000 delegatov in gostov je navzočih. Je volil 51 let Dasi je Edward Walter, star 87 let, volil v Clevelandu zadnjih 51 let, pa je bil šele včeraj zaprisežen in je tako postal državljan. Walter je naredil prošnjo za drugi državljanski papir v letu 1884, toda radi nekaterih tehničnih zadržkov ni dobil drugega papirja. Mislil pa je, da je vseeno državljan in izvrševal državljansko pravico. Zadnje čase je dobival starostno podporo, ki pa je bila odklonjena, ko so dognali, da nima državljanskega papirja. Walter se je ponovno obrnil na sod-nijo in je sedaj postal ameriški državljan. Poljedelski tajnik Ob priliki otvoritve perutni-narskega kongresa v Clevelandu bo prvi dan nastopil kot glavni govornik Henry Wallace, poljedelski tajnik Zed. držav. V-Cleveland pride tudi kanadski minister za poljedelstvo, ki bo pripeljal s seboj celo četo najfinejših kanadskih policistov. V bolnišnici Svetkova ambulanca je odpeljala v University bolnišnico Mrs. Frances Fa j d i ga, 14614 Thames Ave. Podvreči se bo morala operaciji, želimo ji, da srečno prestane operacijo in se čimprej vrne k svoji družini. Kuhinjska razstava V prostorih Norwood Appliance and Furniture Co., 61'04 St. Clair Ave., se vrši danes zaključna kuhinjska razstava o "roaster jih" in pečeh. Rojaki, so prijazno vabljeni. Oddana bo tudi lepa nagrada. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 22, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER M17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ____________________________Published dally except Sundays and Holidays_________ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pofttl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for fi months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1600, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ^83 No. 145, Thurs., June 22, 1939 Kongres ima še mnogo dela Pretekli pondeljek je začel kongres Zedinjenih držav s Šestim tednom svojega zborovanja. To letošnje zasedanje kongresa se zlasti odlikuje po tem, da kongres skoro ničesar važnega naredil ni. Edino, kar bi šteli med bolj važno je uve-ljavljenje reorganizacijske postave, sprejeti proračun, kar je seveda imperativno potrebno, ker sicer kongresmani niti svojih plač ne bi mogli dobiti. Med bolj važne stvari bi lahko šteli tudi uvedno dohodninskega davka za zvezne in državne uslužbence ter silne svote, katere je kongres dovolil za oboroževanje. Toida vse to je primeroma jako malenkostno. Drugi kongresi so bili mnogo bolj zaposleni kot je današnji. Tekom zadnjih pet let je kongres vpeljal toliko reform kot še nikdar prej, dočim se danes zdi, da je kongres utrujen ali pa neče več slediti predsedniku Rooseveltu. Problemov je dovolj na razpolago, toda kongres se jih ne drzne dotakniti boječ se, da bo ustvaril "nevoljo" v deželi. Toda dasi odgovorni voditelji v kongresu zahtevajo, da se kongres čimprej podn domov, pa morajo biti prej sprejete gotove zadeve in stvari, brez katerih dežela ne more normalno poslovati. Toda v deželi je tudi silno mnogo ljudi, ki so zelo zadovoljni, ker je kongres tako malo naredil.' S tem je baje pokazal svojo neodvisnost od Rooseveltove 'administracije. Razmerje, ki danes prevladuje med kongresom in Belo hišo je nekako hladno. Popolnoma je različno od razmerja, ki je prevladovalo tekom prvih štirih let, potem ko je bil Roosevelt izvoljen. Da, včasih tudi izbruha v tej ali oni zbornici, kot na primer, kadar se govori o relifu ali o tujezemski politiki, katero vodi predsednik Roosevelt. Vsi večji in bolj pomembni predlogi še čakajo rešitve v tej ali oni zbornici, pri tem ali onem odseku. Ker se splošno pričakuje, da kongres ne bo dalje zboroval kot do 4. julija, bo moral hiteti, ako bo hitel rešiti svojo nalogo. Ena najbolj važnih zadev pred kongresom je sprememba nevtralitetne postave. Ko pride debata tozadevno bo nastal potres v kongresu. Predsednik Roosevelt ima tozadevno svoje načrte, vodilni možje v kongresu pa zopet svoje. Kongres se je hotel že umakniti predlogu za spremembo nevtralitetne postave, ko je dobil predsednik na svojo stran več bojevitih govornikov, ki so stvar znova oživeli. Poleg nevtralitetne postave pa mori kongres nova postava glede davkov. Predsednik trdi, da se davki nikakor ne morejo znižati, toda kongres je kar bombardiran od stotisoče ljudi, ki zahtevajo, da se mora nekaj tozadevno narediti. Davki so previsoki in ljudje grozijo z revolto pri volitvah, ako se ne bodo znižali. Kongres tava okoli tega predloga kot mačka okoli vrele kaše. Končno pa mora biti rešeno tudi vprašanje glede brezposelnosti, ki še vedno prevladuje in glede relifa. Kongres nikakor ne more domov, predno ne reši teh dvojih vprašanj, postavo glede nevtralnosti lahko pusti v miru, enako tudi po-sravo glede davkov, toda problem brezposelnosti in relifa pa mora biti na vsak način rešen, ker je zadeva bolj pereča kot vse drugo. Predsednik zahteva za prihodnje fiskalno leto nič manj kot $1,500,000,000 za relifne svrhe in WPA dela. Kakor hitro pride ta predlog na vrsto v eni ali drugi zbornici, tedaj bo zopet ogenj v strehi. Končno pa stoji pred kongresom še jako važna zadeva glede socialne varnosti. Delodajalci se pritožujejo, da plačujejo preveč, dočim delavci trdijo, da dobivajo premalo. V obeh zbornicah kongresa je vloženih precej predlogov, da se sedaj obstoječa postava spremeni, da se asesmenti za starostno pokojnino znižajo in da se zviša podpora ostarelim delavcem. Prej ali slej bo moral kongres oprijeti se te naloge in jo rešiti tako, da bo zadovoljil obe stranki. En vzrok, da je kongres tekom sedanjega zasedanja tako malo nared;! je, ker kongres še danes ne more pogoditi, ali bo Roosevelt še izvoljen ali ne, ali je njegova popularnost enaka kot je bila pred leti. Zato kongresmani odlašajo in čakajo. Tudi ne vedo, kaj baš pomenijo lanske volitve, ko je zmagalo toliko republikancev. Zato so previdni, dokler ljudje prihodnje leto ne izrečejo svoje sodbe. BESEDA IZ NARODA Vabilo na piknik skupnih društev fare sv. Vida Dragi farani fare sv, Vida in sploh vse občinstvo. Spet se nam I bliža dan, ko bomo imeli priliko: sodelovati v prid svoje fare. To J bo v nedeljo 25. junija, ko boj imela naša fara svoj običajni | piknik na Pintarjevi farmi. Vsi j dobro veste, da skupna društva fare sv. Vida imajo svoje prireditve edino za korist cerkve in šole. Vse kar se na prireditvah skupnih društev dobička napravi, je lastnina fare. In farani smo vsi. Faran si tudi ti, dragi moj prijatelj, ki morda trdiš, da v cerkev ne hodiš, da fare ne poznaš in da sploh vera je tvoja deveta briga. Tudi ti si faran, ker cerkvena vrata so tudi tebi odprta in te bodo sprejela kot dobrega in stalnega farana. Neumorni zastopniki in zastopnica skupnih društev fare sv. Vida so vedno na delu in gle- dajo, kje in kako bi se dalo kaj napraviti za olajšanje dolga pri svoji fari. V skupnosti in slogi je moč in uspeh in upati je, da bo tudi ta piknik skupnih društev uspešen. Gotovo je to odvisno od vseh nas faranov sv. Vida. Naša dolžnost je, da podpiramo prireditve, ki so v korist naše fare. Sramotno bi bilo od vsakega takega farana, ako mu količkaj razmere dopuščajo, da bi ostal doma ali pa da bi okrenil napačno pot, zakaj piknikov je vsepovsod, a samo eden je, katerega dobiček gre za cerkev in šolo sv. Vida. Cenjeni slovenski trgovci, ki ste čez celi teden obloženi z delom v trgovinah, gotovo željno pričakujete nedeljskega odmora in počitka. Zakaj ne bi okrenili svoje avtomobile na ta cerkveni piknik, na Pintarjevo farmo, kje se lahko odpočijete in zraven se tudi zabavate. S tem delate korist sebi in svoji fari. Upamo in pričakujemo, da se boste odzvali našemu klicu, da boste se udeležili tega piknika, kateri je edini farni piknik v tem poletju. Pridite in po svojih močeh prispevajte za svojo cerkev. Podpirajte faro, ker fara in njeni farani podpirajo vas. In vi, odlični mladi možje in fantje, katerem je bila fara oziroma šola sv. Vida skrbna mati, od nje ste dobili izobrazbo in marsikateremu je pomagala do višje stopnje in boljšega življenja, Vi pa ste jo zapustili in ji ostali dolžni. Obrnite se spet k svoji fari, kakor k svoji dobri materi in pridite na ta piknik, kateri se vrši za njen obstanek. S tem boste svoj dolg poravnali, storili svojo dolžnost, prispevali boste za plemenito stvar, to je za cerkev in za katoliško šolo, z eno besedo za vero, ki je tako neobhodno potrebna. Kaj še več nam je pričakovati, kakor da nam je dana taka lepa prilika, da se znajdejo skukaj pod košatim drevjem, na svežem zraku, in poleg tega, da podpiramo nam vsem za dušo in telo potrebno ustanovo, na katero smo lahko vsi ponosni, katera je kras naše naselbine in ponos vsem Slovencem v Clevelandu in drugod. Saj cerkev, za katero gre ves dobiček tega piknika, je napravljena za nas vse, za mlade, stare, revne in bogate, kakor tudi za verne in neverne katoličane. Cerkev sv. Vida je katoliška cerkev in mi Slovenci smo vsi katoličani, vsi smo bili krščeni v cer kvi. Cerkev je bila prva, ki nas je sprejela v svoje naročje, ka kor sprejme dobra mati svojega otroka, ko prvič zagleda luč tega sveta. In vse naše življenje nam je ona na razpolago in še celo po smrti nas ne zapusti. Pokliče nas in nas sprejme pred svoj oltar in njeni zvonovi nam pojo popotnico v hladni grob, v večnost. Zato je dolžnost nas vseh, da jo podpiramo in da ji pomagamo iz zadrege. Pustimo na omenjeni dan, to je v nedeljo 25. junija, vse drugo na stran in pojdimb na piknik, katerega prirede skupna društva fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. Na tem pikniku bo vsega na razpolago in vsega na obilo. Nikomur ne bo treba biti v skrbeh, da bo lačen ali žejen. Za plesalce bo skrbel pa Sunny Ray orkester In še nekaj! Tega sploh ne smem pozabiti povedati, da ta letošnji piknik fare sv. Vida ne bo samo navaden piknik, ampak tudi koncert nove godbe fare sv. Vida, (St. Vitus Band), ki se je ustanovila pred nekaj meseci. Godbeniki so sami mladi fantje, vsi učene; naše farne šole, pre-bližno 40 po številu. Ta godba se odpelje na piknik s posebnim tru-kom ob eni uri popoldne in bodo igrali do pol treh, dočim bo Sunny Ray orkester za plesalce igral do mraka. Slišali boste lepi koncert 'naših mladih godbenikov, pod vodstvom Mr. Bečaja. Proti večeru se bodo dvigale pesmi posameznih pevskih zborov. Odbor skupnih društev našo fare, kakor tudi cerkveni odbor, vljudno vabi in prosi vse farane, prav vse moške, ženske, mlade in stare, da se gotovo udeležite tega piknika, ker to je edini piknik v tem letu za našo faro sv. Vida. Program je sledeč: ob 10. uri predpoldne odpelje Kotnikov truk delavce in delavke izpred šole sv. Vida. Prošeni ste vsi, ki ste obljubili pomoč, da ste točni na omenjenem mestu. Ob eni uri popoldne pa dospe truk spet pred šolo, da odpelje občinstvo naravnost na piknik. In ravno ob istem času odpelje posebni truk tudi izpred šole naše mlade godbenike. Potem pa truk za preva-ženje občinstva ne pride več pred šolo, temveč bo vozil od konca St. Clair-Nottingham kare naravnost na piknik in nazaj do kare. Toraj cenjeni farani in faranke velike in najstarejše fare v Clevelandu, fare sv. Vida, ne pozabite, da se vrši v nedeljo 25. junija na Pintarjevi farmi piknik vaše lastne fare. Lawrence Bandi. -o-- Čudoviti stroj "umetno srce" Pred slabim mesecem dni se je sloviti letalec polkovnik Lindbergh, prvi zmagovalec Atlantskega oceana vrnil po večletni odsotnosti v Ameriko, odkoder je razočaran pobegnil, ko so mu gangsterji ugrabili in umorili sinčka. Prva pot slovitega letalskega rekorderja po pristanku v New Yorku je bila v palačo Rockfellerjevega znanstvenega zavoda. Vpetem nadstropju tega poslopja je srednje velika soba z velikim ebenovinastim črnim pisalnikom v sredi. Ob stenah so na vseh straneh lesene police, na njih polno steklenih cevk in cevi, manometrov, steklenic, retort, skratka polno tistega o-rodja, kakor v vsakem navadnem kemičnem laboratoriju. Ta soba se od kemičnega laboratorija razlikuje samo po nečem: v njej se enolično oglaša piskanje v rednih presledkih, piskanje, ki vzbuja misel na dihanje speče živali. Možje v črnih delovnih plaščih stopajo v sobo in odpirajo police. V srednjem predelu sleherne police stoje tri docela enake črpalke iz stekla, zelo zapleteno izdelane, tu in tam mole iz njih ukrivljene cevke, zamašene z vato. V črpalkah je rdeča tekočina, ki se v pravilnih presledkih pretaka po predelih črpalke. Pretrgano piskanje je dihanje mehanizma, ki žene črpalke. Možje, ki delajo v tej sobi, ravnajo natanko tako kakor zdravniki v bolnišnici: hodijo od črpalke, kakor da gre za živega bolnika, ki potrebuje posebne nege. Najprej pride splošni pregled: ali je bolnik živ ali mrtev, ali mu je dobro ali slabo. Potem zapišejo vročino in utripe, pregledajo kakšno barvo kaže črpalka: bledo, prerdečo ali navadno. Po tej preiskavi ugotove, ali so skrivnostni bolniki v črpalkah zdravi ali pa jih bo treba še zdraviti. "Tej žlezi tu je kar dobro," pravi prvi zdravnik, ko je pregledal svojo črpalko. Pogleda jo še drugi in pristavi: "Živa je. To se da sklepati iz barve v tekočini, ki kroži po črpalki. Živ del telesa izloča kislino, ki obrava to tekočino z bledim rumenilom." Poglejte to odvodnico," pravi tretji zdravnik. "Hranilni smo jo s tekočino, nasičeno z apnom. Utripanje je že manj poudarjeno." "Kakor pri človeku, ki se ga prijema poapnevanje žil," pravi na to tretji. Res, bolniki v tej zanimivi kemični delavnici so živi organi, deli živalskih ali človeških teles, nekateri zdravi, drugim 5o pa vcepljene različne bolezni. V eni izmed črpalk je srce, ki tedne in tedne bije čisto pravilno. Črpalke na policah so priprave posebne vrste. Ge-nijalna zamisel jim omogoča, da izpolnjujejo različne posle živega organizma. Lahko izvajajo počasno utripanje srca, kakor bije srce živim starcem, lahko izvajajo spet naglo, živahno bitje, kakor je lastno mladini. Lahko povzročajo visok ali nizek krvni pritisk. Lahko ustvarjajo v svojem prostoru ozračje hude mrzlice ali skrajne depresije. To so tiste čudovite priprave, ki o njih pogosto slišimo. Pravijo jim "umetno srce." Toda to ime ni pravo. Te črpalke niso nič podobne srcu :ili kateremukoli delu živega telesa, marveč samo opravljajo, ali bolje, reproducirajo nekatere posle srca in živega telesa. Organ, ki je zaprt v črpalkah, je zavarovan proti mikrobom. Črpalka mu dovaja hranilnih snovi in odstranjuje nekoristne izločbe, vzdržuje pravo toploto, da se lahko nadaljuje utripajoče gibanje, podobno kroženju krvi. Gospodarja in mojstra te delavnice in teh čudovitih "umetnih src" v njej sta dva: dr. Alexis Carrel, Nobelov nagrajenec, pisec čudovite knjige o skrivnostih življenja: "L 'hom-me, cet inconnu" — "Nepozna :ii človek," drugi pa polkovnik Lindbergh, najslovitejši letalec dvajsetega stoletja. — Oba je združila težnja po uresničenju tistega, o čemer so si znanstveniki prejšnje čase drznili morda samo sanjati: po ustvarjenju nekakega umetnega življenja, ki naj bi znanosti omogočilo uspešneje premagovati bolezen, starost in smrt. Dr. Carrel je Francoz, po rodu iz Lyona. V mladosti je zaradi slabih oči moral pustiti vojaško službo, se posvetil zdravilstvu, a pustil tudi to, se preselil v Kanado, kjer se je začel baviti z živinorejo, nazadnje pa ga je na prigovar janje prijateljev le premotila medicina. Postal je zdravnik ter stopil v Rockfellerjev zavod, največjo znanstveno ustanovo na svetu, ki se je tiste čase šele organizirala. Ob umoru predsednika francoske republike Carnota je Carrel še kot mlad študent prišel na misel, da bi bilo moči življenje predsedniku rešiti, če bi imeli tehnični postopek, ki bi omogočal šivanje srca in krvnih posod, ne da bi se pri tem ustavilo delovanje srca. Šel je na delo ter po devetih letih izvedel zapleten prenos krvi pri otro ku, ki so ga trije najslavnejši zdravniki obsodili na smrt Svoj sistem je izpopolnjeval in kmalu se mu je posrečilo prenašati kose žilja z enega dela telesa na drugega. Nadaljeval je svojo zamisel in čez čas že jemal iz živih teles cele orga ne z živčevjem in življem vred, jih nekaj časa ohranjal žive izven telesa ter jih potem spet dajal nazaj, da so opravljali svoje delo. Od tega postopka ni bilo več daleč do novega uspeha: začel je jemati organe z. enega živega bitja ter jih vcepljal drugemu. Ti njegovi poskusi in uspehi so vzbudili po svetu ogromno pozornost. Svoje poskuse je dr. Carrel delal na živalih in na ljudeh. Posrečilo se mu je vzeti mlademu moškemu kos golenične odvodnice, ga ohraniti živega 24 dni ter ga potem prenesti v trebušno privodnico psa, ki je po tej operaciji živel še štiri leta v redu in normalno. S telesa enega psa je prenesel na telo drugega psa zunanje uho, del lobanje, vratne železe, del ključnic itd. Ti poskusi in uspehi so mu rodil drzno misel, da bo nekega dne moči ustvariti pravo skladišče človeških delov in udov, s katerimi bodo nadomeščali bolne ali izrabljene ude in dele. Treba je bilo pred vsem rešiti samo vprašanje sterilizacije. Pri tem mu je pa poma- gal polkovnih Lindbergh, ki se je pri svojem letalstvu bavil sam zase z raznimi biološkimi in fiziološkimi poskusi, zlasti pa s sterlizacijskimi vprašanji, ki so bila zanj važna, ker je pri svojih poletih po višjih plasteh ozračja zbiral poleg skušenj še razne mikrobe in mikroorganizme ter si v ne-caj letih ustvaril najznamenitejšo zbirko te vrste v Ameriki. Lindbergh je že sam izumil več sterilizacijskih priprav. Naključje ga je privedlo leta 1933 v Carrelovo delavnico v Rockefellerjevem zavodu. Iz bežnega poznanja se je med njim in dr. Carrelom rodilo vzorno znanstveno tovarištvo, iz tega pa uspehi, ki jih lahko imenujemo epohalne. Lind-berghova tehnična sposobnost in spretnost se druži s Carrelovo genijalnostjo ter biološkim znanjem. Sad tega tovarištva je čudovitvi stroj "umetno srce," ■ črpalka, s katero je moči ohranjati razne dele telesa žive in celo ustvarjati neke vrste novo mehanično življenje. Misel, ki je vodila vse Car-rellovo delo, je bila, ustvariti vrsto preprostih okrnelih živih bitij ter potem iz njih stvori-ti nova, višja sestavljena bitja. Skoraj vse dele človeškega ali živalskega telesa je mogoče iz-rezati ter jih potem spremeniti v skoraj samostojna živa bitja. A le s pomočjo Lindberg-bove črpalke je bilo mogoče vzgojiti sestavljene organizme, organe ali celo skupine organov. Ta umetna bitja bodo po misli dr. Carrela rodila nove in nad vse dragocene anatomske zamisli in nam omogočila razumeti pravo naravo človeškega telesa. Velike koristi bodo za znanstvene poskuse in delo v laboratorijih. Iz njih bodo sčasoma lahko dobivali hormone in razna cepiva. Po njih bo mogoče prodreti v skrivnost raka in skrivnost človeškega staranja. Bolezni bo odslej moči v vseh pojavih preučevati v živih organizmih, ne samo po zunanjem opazovanju na bolniku ali s seciranjem po smrti. Bakteriologi bodo lahko preučevali razvoj mikrobov in bacilov v živem organizmu, in vse to naj služi enemu cilju — podaljševanju življenja, največjemu, kar ima človek na zemlji. Danes, ko se zdi, da vsa človeška prizadevanja služi j ^ pripravam za uničevanje življenja, je prizadevanje velikih znanstvenikov Carrela in Lind-bergha herojsko delo, znamenje duhovne veličine in luč za sedanje in nove človeške rodove. Zaradi tega ga je vredno poudarjati in hvaliti. pomnili, da je "to postopaj slovensko manjšino v ttal'J globoko vznemirilo in stilo." Kot pošteni kronisti ramo zato danes zapisati je oprostitev g. Kretiča razvc selila vso deželo, ki priznavi tudi oblastvom njihovo uvi^J1-R nost in upa, da ne bomo zgubili te pravilne smeri- —Vinska kupčija. Lans vinska letina ni bila ravno gata, toda kapljica je bila ^ bra, prvovrstna. Hitro P° gatvi je bila tudi kupčija živahna. Ponekod je bilo P vpraševanje naravnost izre L Proti božiču se je pa kupc' ustavila. Tudi vinogradnik1 mi niso z vinom nič sili" ^ca trg, ker so bili prepriča"1 se bo okrog Velike noči 1 dvignile. Toda zmotili s0.,^81^ račun je bil v resnici napi i, i ljen brez krčmarja. vinom je skoro docela zaSP Ne teran, ne bric in tud' •j ■ u-upcefati?' vipavec ne najdejo M. Kraševci se delajo n°rca .. pravijo ,da teran zato ne 11 ker ni pršuta. Človek m°ra ti dobro založen, potem teKT h teran, pravijo. Gotovo Pa , "Te da so sedanje politične z^® me in nestalnosti v prvi vrst1 krivile sedanji zastoj 21 villS1 "Ce "Da 'godil "Ni rug.' kupčije. fo -Usoda naših denarm^J^sa vodov. Trst, maja 1939. 1W, našimi hranilnicami, ki s0 , rale na podlagi novega ^ ^ 1 o štednji in kreditu 00 ,, } marca 1936. prenehati s F van jem je tudi posojil^ ' Rihemberku, ki je v ^icai decembra 1936. proglasila s go dosedanji razpust. Mesto uu^- billgod'] likvidacijskega odbora Je dekretom načelnika vlade predsednika ministerskeg3 k< Hit bora za štednjo in.kreo 31 marca 1939 imenovan cav. Raffaello Cirenei ^ ^ nega likvidatorja tega zaV Enako je bil z dekret0111 o lili z h p ne e(|rive2 "Ti IZ HUMORJA —Vesela vest. G. Ivan Kre-tič, župnik v Kojskem v Brdih, ki je bil pred približno dvema mesecema obsojen na dve leti konfina in odpeljan na jug, se je te dni vrnil in zopet prevzel svojo župnijo. Kljub temu, da se je bil župniji odpovedal in je bila sedaj raapisana, je nadškof takoj poslal njega na staro službeno mesto. Ko smo »svoj čas pisali o Kretičevi obsodbi, smo pri- 8. aprila 1939 imenovan nega likvidatorja posoji za pce fcefli' Sebreljah na Cerkljans je sklenila svoj razpust 1 ' ril 1935, neki dr. Gaspa^ Za predsednika naazu odbora kmetske in rok0 r0fbil1 Wb hranilnice v Veprincu jjjSf seji 15. aprila t.l. izvoljen ' rio Superina. u t —Devin. Z nadškof i j s^j, |Q, pev J« lokom je bil dekanat v ukinjen. Namesto njega J"^ tanovljen nov dekanat N |Q ^ imeI A"1 brežini. Za dekana Je van sedanji prodekan Grbec. Duhovnija Devin ie kij učena dekanatu v Ti"' j —Reka, maja 1939. Prv* v maju je bilo v Trn°ve okoliških vaseh aretiran1^ faZ' d1 i> mladih moških oseb s temi aretacijami so se rile vesti, da je ncke£>. d 'Ifigj ^01-V M ie j-Kov, ter »rij AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 22, 1030 S da WINNETOU Fo nemikem izvirnika K. Maj« •ci jČ 0< l S II ce' J z is jef bi Pogledala sta si s sinom v »v Besedice si nista povedala, očmi sta se domenila, razumela sta se. In spet se je Inčo čuna obr-bofi k meni: "Tisti morilec je bil tudi »oj sovražnik?" Da." "In ti mu odpuščaš?" "Da." "Torej čuj, kaj ti povem! safad bi vedel, ali še tli vsaj is-•fica vere in poštenja v njenem srcu. Poskusil bom, ako morem željo izpolniti, ne bi ti škodovalo. Sedite in počakajte! Ko ti gnem, stopi k morilcu in mu «1 eci, naj te prosi odpuščanja! ko to stori, bo umrl nagle alfnrti." "Ali mu smem to tudi povesti?" 'Da." g1 frnil se je z Winnetouom v lrog bojevnikov, mi pa smo #Ife<}]i in čakali. "Tega si pa nisem mislil," menil Sam. "Cesa?" "Da bo poglavar vaši želji 'Sodil. Zelo dobro ste pri njih ^Pisani, se zdi." Ni bilo radi tega. Vzrok je rug." "Drug —?" "Vpliv njihovega učenika ^leki petre se pozna še po nje-lovi smrti. Tile rdeči so več etk fsčanstva sprejeli od njega, sv Pr žic'1 e ,t( k: m iVl zve iHt ii 'a 1 a* )i isti joifl )0 "v iiic 3f »rnc I ie VSC ti' ■■■ v Slikovitih besedah je opisal vi j en je Kleki petre, kolikor ga poznal, njegov značaj in nje-^ovo delovanje pri rodu Apačev ter obširno poročal, kako se je z'očin zgodil in kako so morilca Mjeli. H koncu je s povzdignjenim glasom povedal, da bo moral morilec preizkusiti vse muke, ki jih poznajo in ki si jih je s svojim zločinom zaslužil, in da bo nato, kakor je privezan, s krsto vred pokopan. In potem je mignil meni. Vstali smo, polkrog se je razmaknil, stopili smo bliže. Dva meseca že nisem videl Rattlerja, vsaj od blizu ne. Sovražil me je, čeprav mu nisem aičesar storil, kar videti me ni mogel, škodoval mi je, kjer je le mogel, pa priznati moram, da me je svidenje globoko dirnilo. Dobesedno ob grobu je stal, smrti je gledal v oči, strašne muke so ga čakale, — v srce se mi je zasmilil vkljub svoji propalosti in brezbožnosti. Krsta je bila za dva moža široka in črez dva metra visoka. Stala je pokonci. Bila je podobna debelemu plohu, ki je prevlečen z usnjem. Rattler je bil s hrbtom prislonjen h krsti, roke so mu potegnili okoli nje in mu jih zvezali za krsto, noge pa spredaj h krsti, tako da je stal razkoračen. Rej en je bil, ni se mu slabo godilo, stradal gotovo ni. Usta je imel zamašena, govoriti torej ni mogel. Tudi glavo so mu pritrdili, da je ni mogel kreniti. Ko sem stopil k njemu, mu je Inču čuna odvezal usta in rekel meni: "Moj beli brat je hotel govoriti s tem morilcem. Dovolim mu!" Rattler je seveda videl, da smo prosti, in lahko si je mislil, da smo z Indijanci prijatelji. Pričakoval sem, da me bo prosil, naj govorim za njega. Toda komaj da mu je odvezal Inču čuna usta, že me je sirovo nahrul: "Kaj hočete od mene? Poberi-be še! Nobenega opravka nočem 'meti z vami!" Nisem se zmenil za njegove robate besede. Mirno sem dejal: "Culi ste, Mr. Rattler, da ste obsojeni na smrt. Na tem se ne da nič več spreminjati. Umreti bodete morali. Rad pa bi vam." "Poberite se, pes!" se je zadri. Pljuyiti je hotel v mene, pa me ni zadel, ker ni, mogel kreniti glave. "Torej umreti bodete morali," eni nemoteno nadaljeval. "Kako bodete umrli, to pa zavisi od vas. Mučili vas bodo do smrti, dolgo, morebiti do večera, morebiti še jutri ves dan. In takega mučenja ne maram, strašno je, grozno—. Govoril sem in profil za vas. In na mojo prošnjo je Inču čuna obljubil, da Taodete umrli nagle smrti, ako izpolnite neki pogoj —." Počakal sem, mislil sem, da me bo vprašal za pogojem. Pa le preklel me je, tako grdo in strašno, da ne morem ponoviti njegove kletve. "Obljubil je, da bodete umrli nagle smrti, ako me prosite odpuščanja." "Odpuščanja —? Tebe naj prosim odpuščanja —? je vpil. "Rajši si jezik odgriznem, rajši pretrpim vse muke, ki si jih morejo tile rdeči lopovi izmisliti!" "Vedite, Mr. Rattler, da nisem jaz tega pogoja postavil! Ne potrebujem vaše prošnje. Inču čuna tako zahteva, naročil mi je, naj vam tako povem. In povedal sem vam. Pomislite, kaj vas čaka. Smrt, mučna, grozna smrt! In izognete se ji, ako rečete edino besedo pardon —!" "Mi na misel ne prihaja, nikdar, nikdar! Poberite se! Nočem več gledati vašega lopov-skega obraza! Pojdite k vragu in če hočete še dalje!" "Ako odidem, bo prepozno, Mr. Rattler! Ne vrnem se več. Torej bodite pametni, pa recite tisto besedo!" "Ne ne in ne —!" je tulil. "Prosim vas, recite!" (Dalje prihodnjič) "Pa stopiva še nazaj v votli- liki zopet obiščeva. Dr. Aleksič no; mogoče zdaj najdeva brata Hijacinta," pravi dr. Aleksič, ko stopava mimo oljk in cipres. Prišedši tja sva ga res našla v votlini, ko je nekaj pospravljal. Ves vesel naju je sprejel ter dobrodušno prožil nama roko. Ko me dr. Aleksič predstavi, pravi, "A vi ste iz Amerike! To ste pa jako dolgo pot napravili. Bog vas blagoslovi! Pa dajta no, sedita malo!" ter nama je ponujal sedež. "Kaj dosti se ne moreva muditi, ker morava kar kmalu naprej. Sva bila že prej tukaj pa vas ni bilo; zato sva se zdaj ponovno oglasila," pravi dr. Aleksič. "Sem bil radi opravkov za nekaj časa odsoten. No, da sta le nazaj prišla," pravi brat Hijacint, nakar smo pričeli živahen razgovor. Zelo zanimivo je bilo poslušati tega bogoljubnega rojaka iz zelenega štajerja, čigar rojstni dom je tam pri Slovenjem Gradcu. Že dolgo let je poteklo odkar je dal svetu slovo ter stopil v samostan, s plemenitim namenom služiti Bogu kot frančiškanski brat. Svet se takim smeje, zlasti dandanes, ter nekam pomilovalno gleda na take može, češ: kako je neumen! Mar bi užival udobnosti tega sveta namesto, da nosi revno rjavo haljo ter živi to pusto živ-jenje. Tako reče in misli po-svetnjak. Kdor pa take može od bliže pogleda, bolj globoko, bo pa dobil drugačne pojme ter priznal, da je v rjavi redovniški halji veliko več zadovoljnosti in sreče kot pa v baržunastem plašču bogatašev. En tak primer je brat Hijacint. Srečen pa zadovoljen kot ni največji denarni magnat in svoje rjave halje ne bi zamenjal niti za kraljevski plašč. Kaka zado-voljnost, kak mir! V resnici mir kakršnega svet ne more dati in ga more dati le Bog. Jaz sem brata Hijacinta občudoval in blagroval. Kako je srečen! Ne briga ga svet, vse njegove spletke in umazanosti so mu tuje. V votlini, kjer je nekdaj molil Jezus, moli zdaj brat Hijacint ter se pripravlja na pot v večnost, ki bo po takem življenju brez dvoma srečna. On zbira zaklade, katerih ne sne molj in jih ne uniči rja. Žal, da se radi kratkega časa nisva mogla dolgo muditi ter sva se morala posloviti, ker čas je neizprosno hitel naprej in temu sva se morala pokoriti; obljubila pa sva, da ga ob pri- ga še vpraša, če ima kaj spo-minčkov na Getzemani? O, to pa že imam in še jih poskrbim za vaju, pravi brat Hijacint, ki je mojster za izdelavo takih spominkov ter obljubil, da jih poskrbi. "Le še se kaj oglasita," je vabil ter nama prožil desnico, želeč srečno pot. Od tu sva potem zastavila korake proti vrhu Oljske gore. Oljska gora! Komu ni znano to ime? Saj se v evangeliju tolikokrat omenja ime te gore, ki je v tesni zvezi z Jezusovim bivanjem na zemlji. Večkrat je Gospod prišel na to goro, ki je bila Njemu posebno ljuba; utrujen je stopal s Svojimi učenci po pobočju te gore in tod se je razlegal Njegov bla-godoneči glas, tu je povedal kakšen bo konec sveta in kakšen Njegov drugi prihod na svet. Na Oljski gori je Gospod pričel Svoje trpljenje in tu je zaključil Svoje poslanstvo ter šel v nebesa. Koga bi ne zanimala ta gora, ki je poleg Kal-varije najbolj imenitna izmed vseh gora. Tudi mene je tako zanimala, da sem takoj drugi dan mojega bivanja v Jeruzalemu odločil, da jo obiščem. S posebnim veseljem sem stopal po strmi poti, po kateri je ležalo debelo kamenje, da sem večkrat prav neprijetno zadel z nogo ob kamen, z jasnega neba pa je prav neusmiljeno pripekalo sonce ter izsililo pot, ki je tekel po licu kakor za stavo. Toda vse to me ni niti najmanj motilo, kaj šele, da bi me spravilo v kako nevoljo. Kje drugje že morda, na Oljski gori pa ne. Hvaležen Njemu, ki je tukaj hodil bos, se nisem oziral na čevlje, kjer se je tu pa tam poznalo, da sem prav trdo zadel ob kamen; večkrat sem posegel po robcu, se brisal, da je bil že ves moker, pa stopal poleg dr. Aleksiča, ki je bil že kar vajen Jutrovega sonca in mu ni delal takih preglavic kakor meni. Tako sva brez vsakih nezgod prišla do vrha gore, kjer je raztresena mohamedanska vas Kefr et-Tur. Glavno kar je mene zanimalo je kraj Jezusovega vneboho-da. Tja sem hotel najprej. Srer di obsežnega, z visokim zidom ograjenega dvorišča, stoji mala osmerokotna mohamedanska mošeja s kupolo. Takoj na prvi pogled se vidi, da je tu moha-medanec gospodar; vse izgleda tako turško nemarno pa zane- marjeno. Po dvorišču hodi ne-' kaj Arabcev, za katere se pa tu nisem kaj prida zanimal; sem se jih že itak precej nagledal, a precej prilike bo pa še ogledati si jih. Proti vstopnini, ki je tako visoka kakor pri cerkvi Marijinega Vnebovzetja, vstopiva v revno zanemarjeno mo-šejo, kjer je kraj Jezusovega vnebohoda. Na tleh je kamenit četvero, kot okvir, ki obdaja skalo, na kateri se vidi odtis človeške noge. Po starem izročilu je to odtis Jezusove noge: Tukaj je On stal, ko se je poslovil od Svojih učencev. Evangelist Luka piše: "In peljal jih je venkaj proti Betaniji. Povzdignil je roke in jih blagoslovil. In ko jih je bla goslavljal, se je ločil od njih in šel v nebo." Tukaj torej je On dokončal Svojo pot po zemlji, ter odšel v nebesa, da ondi pri pravi prostor vsem, ki Mu zve sto sledijo tukaj na zemlji. Tu so pred Njim stali Njegovi zvesti učenci, katere je povsem pripravil za veliko učeniško službo, da gredo po vsem svetu ter oznanujejo evangelij vsem narodom; čudež za čudežem so videli, videli Ga v trpljenju in smrti in potem vsega poveliča-nega ko je vstal iz groba. V vsem so se prepričali, da je On res,pravi Bog. Da jih pa popolnoma potrdi v tej veri jih še enkrat blagoslovi, potem pa se v pričo njih dvigne in gre v nebo. Iz odtisa v skali je razvidno, da Jezus ni imel posebno velike noge; odtis je od leve noge. Nekdaj sta bila tam odtisa obeh nog. Sv. Jeronim, ki je živel v Sveti deželi v začetku 5. stoletja poroča, da je videl tam odtise Jezusovih nog. Da drugega odtisa ni več je morda Jo, da se je izdrgnil. Po tem odtisu tudi sklepajo, da je bil Jezus, ko je odhajal v nebo, obrnjen proti Evropi. Saj ravno v Evropi je bilo in je še tako bogato polje za. Njegovo Cerkev in tam je tudi njen sedež. Na kraju Jezusovega vnebohoda je stala lepa cerkev že v 4. stoletju, toda so jo leta 1614 porušili Perzijci, ki so tedaj porušili dosti cerkva, med njimi tudi cerkev Božjega groba in pa Getzemansko. Cerkev so potem obnovili križarji, toda je bila ponovno porušena. Končno so tam postavili mohamedanci svojo molilnico v spomin na preroka Jezusa, ki je šel od tu v nebesa. Tako tudi mohamedanci častijo ta kraj. Enkrat na leto pa dovolijo tudi kristjanom, da morejo ondi maševati ter imajo do sem prost pristop; to je na praznik Jezusovega Vnebohoda. Takrat se od polnoči in pa skozi celo dopoldne vrše sv. maše v tem malem prostoru. Tedaj frančiškani ozalj-šajo te stene s preprogami in postavijo oltarje. Ne daleč od tega kraja imajo svojo cerkev in samostan pravoslavni Rusi. Mene to pot ni zanimalo, da bi šel tja, ker kake posebnosti tam ni, razen prav visok ruski stolp, katerega se vidi daleč naokoli; toda obisk tja sem odložil ,za morebiten slučaj, da bi imel na razpolago kaj več časa, katerega zdaj ni kazalo tratiti po stolpu. S potjo sva nadaljevala na vzhodno stran Oljske gore, da si še od te strani nekoliko ogledam to slavno goro, ki je visoka 815 metrov. Pot naju je peljala preko zanemarjene mohame-danske vasi, kjer so naju z glasnim kričanjem: "Havaža, bakšiš!" (Gospod, miloščino!) sprejeli kuštrasti pa zamazani otroci. Vse vprek so kričali ter zahtevali bakšiš. Strašno so nasilni! Vsak poizkus se jih na lep način iznebiti je zaman. Ako jim vržeš nekaj drobiža, se jih ne odkrižaš niti če jim vse zmečeš, ako jim pa ne daš te pa tudi s kamenjem nadrvi jo. Marsikdo je že moral po brati prav urnih krač, da se je izognil resnim poškodbam pred to malopridno sodrgo. Naju sicer niso napadli s kamenjem, toda dosti pa ni manjkalo do tega dejanja. Ko se končno iznebiva teh malih pridaničev, naju napadejo pa psi, ki so lajali pa renčali v naju, da je izgledalo, da se jih ne bova z lepa. otepla. Na srečo je imel dr. Aleksič s seboj prav krepko okovano palico, katere se je poslužil proti pasji mrcini, dočim sem jaz imel v desnici daljnogled, v levici pa fotografski aparat. V skrajni sili bi se poslužil daljnogleda, katerega sem imel že povsem pripravljenega, da največjega usiljivca ž njim Česnem po glavi, dočim me je skrbelo če bom primoran razbiti na pasji glavi moj aparat. S čim naj potem slikam? Končno sva se le iz-nebila tudi pasje nadlege. Toda obljubil sem, da prvo palico, ki jo bom videl naprodaj, jo kupim. (Dalje prihodnjič) drveli gasilci, je bilo vsem jasno, da se je nekaj moralo zgoditi. Gost dim se je valil iznad transformatorske kabine v Rojanu, v katero je udarila strela. Ta kabina od 6000 kw. Amp. in 50,000 V., služi za ra-svetljavo vsega mesta. V kabini je bilo 20,000 ton olja, in je zaradi tega bila nevarnost zelo velika, da ne bi vsled vročine in ognja eksplodirala cela kabina. Strela je uničila samo en transformator in gasilci so v eni uri požar pogasili in s tem rešili dragocene naprave. Kljub temu pa je škoda precej velika in jo cenijo na 750,000 lir. Električna razsvetljava ni bila zaradi tega prekinjena, ker so takoj vključili strujo v rezervni transformator. DNEVNE VESTI NOVA CLEVELANDSKA MODERNIZIRANA CESTNA KARA IZ PRIM0RJA Občinstvo v Clevelandu bo v kratkem imelo priliko voziti se na modernizirani ulični kari, katero je postavila v službo družba cestne železnice, Najprvo bo vozila pa Euclid Ave. Gornja slika nam predstavlja notranjščino te kare. V kratkem namerava kompanija modernizirati na enak način _ še sto nadaljnih uličnih kar in jih postaviti v službo na raznih progah. Sedeži v kar ci h bodo iz zelenega usnja, strop bo lahno rumenkast, deloma lahno siv, dočim bo po tleh kavčukasta preproga. Kompanija želi, da ima občinstvo kolikor največ udobnosti, kadar se vozi po svojih opravkih. -V Sežani so tatovi imeli dober plen. Sežana, maja 1939. Preteklega tedna so tatovi obiskali stanovanje znane prekup-čevalke Marije Skrinj ar, kate ri po domače pravijo "Marij a-policaj" zaradi njenega možatega nastopa. Marija Škrinjar je dobro znana ne samo v svojem kraju, temveč tudi daleč po vsem Krasu, kjer ljudem dobavlja razne dokumente, prepise, kupuje za njih srečke, nosi v zastavljalnico itd. in je ni zaradi tega večkrat doma. Rada se je vedno pobahala, da k njej ne more priti noben tat, ker da je iznajdla tako pripra vo, ki jo ščiti pred vlomom in tatvino. Skrinj ar jeva je veljala kot zelo bogata in je zaradi toga umevno, da so je imeli tatovi že dolgo na piki, da pa so se zaradi njene tozadevne iz najdbe morda nekoliko bali, toda pri tem prvem poskusu so popolnoma uspeli, kajti odnesli so ji 10,000 lir v gotovini, in za prav toliko zlatnine ter po vrhu še hranilno knjižico z zelo velikim zneskom, o kateri pa Skrinj ar jeva noče ničesar povedati. Kljub temu pa ji ni upadel pogum in jo ni ta tatvina prav nič demoralizira la. Izjavila je, da je gotova, da bo tatove tudi sama prijela. —Strela zažgala električno centralo v Rojanu. Trst, maja 1939. Dne 10. maja zjutraj je bila v tržaški okolici nevihta, ki je to pot napravila veliko škodo mestni električni instalaciji. Med grmenjem in strelami so prebivalci Roj ana in okolice začuli večjo eksplozijo in ko so po nekaj minutah pri- Spor v demokratski stranki se nadaljuje Washington, 20. junija. Ad-ministracijski krogi so sklenili, da privedejo v demokratske vrste takozvane levičarje in pro-gresiviste, ki so se zadnje čase nekako odtujili Rooseveltu. To pa ne ugaja konservativnim demokratom, ki so izjavili, da, prihodnje leto ne bodo podpirali stranke, kateri načeljuje Roosevelt, kar pomeni, da bo hud boj na demokratski predsedniški konvenciji. Končna posledica bo, da bo demokratska stranka zgubila predsedniško borbo in bo najbrž izvoljen republikanec predsednikom. Skoro vsi demokratje iz južnih držav nasprotujejo Rooseveltu, katerega imenujejo, da je preveč radikalen in proti business' interesom, tako da si dežela ne more pomagati iz obstoječe depi-esije. Znan senator je proti tretjemu terminu Washington, 21. junija. Poznani senator Burke iz države Nebraska, demokrat, je včeraj imel izreden radio govor, tekom katerega je pozival ameriški narod, zlasti pa demokrate, da absolutno zavržejo 'idejo tretjega px*edsedniškega termina. Roosevelt nikakor ne sme biti v tretjič izvoljen za predsednika, česar se niti George Washington ni drznil tudi Roosevelt ne sme narediti. Glasom izjave senatorja Burke bi bilo proti vsem demokratičnim principom Amerike, ako bi Roosevelt tretjič kandidiral. Burke je prepričan, da oba velika demokrata, Jefferson in Jackson, bi idejo tretjega predsedniškega termina nemudoma zavrgla. MALI OGLASI Stanovanje obstoječe iz petih sob se odda odraslim in poštenim 1 j u d e m. Vpraša se na 1205 E. 60th St. _(145) Iz urada dr. Carniola Tent, 1288, The Maccabees Naznanja se vsem Članom gori imenovanega društva, da bom pobiral asesment v avditoriju S. N. D. dne 24. junija. V nedeljo 25. junija je društvena seja. Poziv-lje sc člane, da se iste udeležijo, ker je treba rešiti več važnih zadev. Obenem prosim, da gotovo plačate vaš asesment, ker bo treba narediti račune za prvo polovico l«ta. Pozdrav — John Tavčar, tajnik. Trgovski prostor se odda poceni v najem. Na glavni cesti poleg velikega podjetja in blizu slovenske cerkve. Priporočljivo za lekarno, delikatesno trgovino ali za slovenskega obrtnika. Vpraša se pri Anton Logar, 928 E. 222nd St., tel KEn-more 1096 (147) Gostilna naprodaj na jako prometnem prostoru. Toči se vino, pivo in highball. Tudi stanovanje na razpolago. Hitremu kupcu se proda po jako zmerni ceni. Lastnik odpotuje iz mesta. Za naslov poizvejte v uradu tega časopisa. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 22, 1939 reče Aleksander II- — Ne odhajaj tako, kajti mogla bi obžalovati. —Veličanstvo, vse bom potrpela, karkoli sklenete to meni! —Ne govori tako, — jo prosi car — reci mi stric! Ti veš, da si vedno bila moja ljubljen- dobra deklica, temveč tudi u- —Ravno ko sem hotela pod-bogljiva. pisati svoje ime na papir, se —Je že tako na svetu. Nalo- je pojavil pred menoj nek ,ga princes je, da se žrtvujejo obraz — nek bolan in žalosten za državne interese. Ti ne obraz. smeš poslušati svojega srca, —Razumela sem opomin! — zato ne omahaj, Vera, tem- —Vem, čigav obraz je bil več podpiši ta dogovor. to, — odgovori car nevoljno. On jo nežno privede k pisal- Bil je Vladimir Rašinski, ti-ni mizi ter ji potisne pero v sti nesrečnež, ki je poskušal roko- ubiti tvojega očeta. Ali se ne Nehote se car spomni, da se sramuješ priznati, da ga lju-je nekoč odigral enak prizor biš? med njim in Verinim očetom, —Da, ljubim ga, stric! ko je šlo za to, da se nesrečna —Toda on je hotel umoriti Sonja pošlje v Sibirijo. tvojega očeta! Aleksander II. se zdrzne. —Kljub temu ga ljubim, — Cesto je dolžnost vladarjev, odgovori princesa Vera ter si da izvrše okrutna dejanja, — zakrije obraz z obema rokama, reče on sam pri sebi. — Ne —Ali je to tvoja zadnja be- smejo imeti srca, njihova vo- seda?--vpraša car Alek- lja mora biti železna, ne sme- sander. jo jih ganiti niti solze niti jok. —Zadnja! — odvrne prince- Pero zadrhti v roki mlade sa. princese. Nato pa pograbi pogodbo, Že je hotela podpisati, ko in še predno je mogel car prejo naenkrat oblijejo solze. prečiti, jo raztrga in vrže na Potem vrže pero daleč od se- pod. be. —Nesrečnica, kaj si storila? —Kaj si storila? — vzklikne —Uničila sem ta spis, ki po-car. meni za mene nesrečo, — reče —Ne morem, stric, ni mo- odločno princesa, rem! Zahtevajte od mene, kar- —Ali ne veš, Vera, da te koli hočete, vse bom prenesla, morem najstrožje kaznovati? toda te pogodbe ne morem —Vem. Pripravljena sem na podpisati — nikdar — nikdar! vse. -Če te sedaj pošljem v Sibirijo. —Ali mogoče misliš, da tega ne morem storiti? Ali misliš, da te ne morem kaznovati, ker si hčerka mojega brata? V naši hiši so se dogajale še druge stvari- —Vem — odgovori princesa Vera. — V rodbini Romanov so vedno vladali umori in zločini. Zakaj se število teh zlih dejanj ne bi povečalo? Aleksander II. namrši obrvi. —Molči! — zakriči on. — Misli na Sibirijo. —Pošlji me v Sibirijo,1 Tam bom še bližje svoj1 ljubljenemu. Car stopi k svoji pisal«1 zi. Dolgo je motril svojo čakinjo. —Pridi sem! — reče on nečno prijazno. Princesa uboga. —Evo ti mojo roko, v — reče on. Cenim te, fiPc jem te, dokazala si, da 31 nejša nego marsikak m°sl (Dalje prihodnjič) ROMAN On ji ponudi roko. —Ali te boli, kar sem Ti rekel? — vpraša on. V očeh mlade deklice zableste solze, toda Vera ne odgovori. Car je kimajoč z glavo motril deklico, ki je drgetajoča stala pred njim. —Vera, če bi vedel, kako bi te mogel osrečiti, ne bi pomiš-ljal. Ljubim te, kot svoje lastno dete. Ti veš, da nikakor nočem razžalostiti tvojega očeta ki je najbližji mojemu srcu. —Toda jaz ne morem — vzklikne princesa Vera. Zakli-njam te, ne onesreči me tako strašno, ne vrzi me v tako obupno bodočnost. —Ko se spomnim — nadaljuje Vera — da me siliš, da se poročim z tistim nemškim princem, ne da bi ga ljubila, šele takrat se zavedam, kako strašno bo moje življenje. Car zamišljeno pogleda pred se. —Kaj? Ti premišljuješ? Ti oklevaš? — nadaljuje princesa Vera v upanju, da bo si car vendar še premislil. — Oh, usmili se nesrečne deklice, stric! —Nesrečna sem, in če me siliš, da se poročim s tem princem, bo moja nesreča še mnogo večja. —In če bi ga vendar morala poročiti? — vpraša car, — Kaj tedaj ? —Potem bom umrla z zlomljenim srcem, — odvrne ^era. —Vera! —• odvrne car Aleksander II. ter jo prime za roko. — Vera, ne morem drugače. Moram te prisiliti, da se poročiš z nemškim jDrincem, to zahtevajo državni interesi. —Razmerje med našimi državami ni najboljše. Naše države bi morale nad-vladati cel svet, toda na mestu zaupanja je nezaupanje. —In jaz moram biti žrtev? — vzklikne princesa Vera. — Ravno tako, kakor so nekdaj žrtvovali device zmajem, kakor se pripoveduje v pravljicah. —Da, Vera! — Rusija mora žrtvovati Nemčiji svoj najdragocenejši zaklad, in to je princesa Vera. Vera mahne z roko, s čemur je hotela zavrniti vsako laskanje. Car objame svojo mlado nečakinjo. —Drago moje dete, — reče on. — Dokaži mi, da nisi samo —Odkrito vam hočem povedati, kaj mislim — odvrne Lo. — Glejte, tam v Ameriki smo svobodni. Mi živimo na naših plantažah kot knezi. Vsi nas spoštujejo, ljubijo nas, ker smo dobri s svojimi ljudmi, četudi, jim vladamo. Toda tu v tej odurni Rusiji pa sedi mogočen car na svojem prestolu, in kakor so mi rekli, da je zelo strog in okruten. Slišala sem, da ga njegovi podložniki ne ljubijo, temveč da se najdejo ljudje, ki mu strežejo po življenju. Ali je to res, stric Mihajlo? Veliki zarotnik zmigne z rameni. —Mogoče, da so taki ljudje, — odgovori on. — Jaz jih ne poznam! —Ali mislite, da ni zločin, če človek ubije svojega bližnjega? — vpraša Lo. —Večkrat je mogoče celo potrebno, da se ubije človeka. —Potrebno? Kako je to mogoče? — Poslušajte, drago moje dete, — odgovori Bakunjin. — Ako je sreča milijonov ljudi odvisna od enega samega člo- veka, ali je potem greh, da se tega človeka odstrani, če je na poti sreči tolikih milijonov? Kaj mislite? —Da, prav imate! — zakli-če Lo. — Noben človek nima pravice, da živi od nesreče tolikih ljudi. —Mislite samo na vojne, — nadaljuje veliki zarotnik, — ko stotisoči umirajo, samo da se poveča moč enega samega človeka. Lo strese s svpjo glavico. —Kaj mislite, dragi striček, ali ne bi šla sedaj na sprehod. —Predpoldne žalibog ne bo mogoče, toda popoldne pridem čisto gotovo. —In do tedaj naj ostanem zaprta v teh sobah. —Prosim vas, draga Lo, ostanite doma in se ne bojte za svojega očeta. Nato se Mihajlo Bakunjin poslovi in odide. Lo se je vsedla k glasovir-ju ter začela igrati. Naenkrat jo prekine zopet trkanje na vrata. , Na njen poziv vstopi neka stara v črno svilo oblečena gospa ter se ji predstavi za njeno teto. Lo je malo sumila, toda ko ji starka začne pripovedovati o njenem očetu, se je umirila. Starka je bila preoblečena Valloni. Po dolgem pregovarjanju se je posrečilo zviti starki, da je Lo privolila, da gre z njo na sprehod. Ko sta se peljali po ulici se pojavi pred njima neki brez-nogi pohabljenec ter prosi miloščino. Lo mu takoj da dar, dočim je starka rekla da naj gre v voz, ter ju pelje na svoj dom, da se prepričata, če je res tak siromak. Na ta način se je posrečilo Valloni in Ivanu Kardovu u-grabiti Lo. Ko sta stara zločinca imela ptičico v kletki, sta ji naravnost povedala, kaka usoda jo čaka. Drugi dan je prišel Holan-dec in z njim se je Kardov pogodil za ceno dvatisoč rubljev. Vendar pa je še pustil Lo za j nekaj časa v umazani kam rici, ker je odložil čas. potovanja. Drugi dan je pripeljal Bakunjin pobesnelo Fedoro h Kardovu. Nosači so postavili kletko v kateri je tičala v isto sobo, kjer je bila Lo. Če bi bil Bakunjin vedel, da je pogrešava Lo tam, bi jo gotovo rešil, toda on sam ni niti šel pogledat, kam so postavili kletko s Fedoro. Tako je ostala Lo sama z pobesnelo Fedoro. Spiritistic na seja pri ruskem carju Car Aleksander II. je razburjen hodil po svojem kabine- Tri nJjciKern delu ste uJeseli nekoliko počitka Pokopališče 99 mornarjev. Slilla kaže mesto, kjW je potopil angleški submarin Thetis, pri čemur je našlo ■ pomorščakov smrt. Vsi poskusi rešitve so bili zaman. rikanci so iz svojega potopljenega mbmarina Squalus reS' vsaj 33 mož, dasi je bil ameriški submarin za 100 cevW globokeje v vodi. Vzemite si trenutek in poskusite steklenico hladne Coca Cola in vrnili se boste poživ-ljeni na delo. '£U/£dC ig Distance Rates/ J$jpr \ Juioo vrof ^ •tr&s ..»"--»o' f/ C®***"- i m CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY PRospect 0333 Obiščite one, ki so vam dragi, toda oddaljeni — in to z malimi stroški po telefonu. Vsak večer po 7. uri so še izredno znižane cene in ves dan v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiigituiiiiiiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'1 Ohladite se! POGREBNI ZAVOD Avtomobili m bolniški voz redno in ob vsaki url na razpol&B0, y J Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo , , , \ 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcott ^ COLLIN WOO D SKI CRAD: „1t.