V PRETEKLEM OBDOBJE JE PREDSTAVLJALO SPREJETJE ZVEZNE IN REPUBLIŠKE

•• ••••••• ••••••••••••••••••€•••••••••e•••©••coe«•titteto«•*••••o•©•«•••••€••••##•••••••••••••••••••••••••••••••• #••••••••••••••••••«

USTAVE TEZISCE VSEH DRUZBENO-POLITlCNIH DOGAJANJ TUDI V NASI OBClNL TO JE
BILO OBDOBJE ŽIVAHNE POLITIČNE AKTIVNOSTI, KI JE V NAJBOLJ MNOŽIČNIH OBLI-
KAH RAZGIBALA VSE NASE OBČANE. NA PREKO 250 RAZPRAVAH, ZBOROVANJIH IN
PREDAVANJIH JE AKTIVNO SODELOVALO NAD 6.000 OBČANOV, KI SO ŽIVAHNO RAZ-

^  ^ ^ gi . • « . «. * • f

PRAVLJALI O PREDOSNUTKU USTAVE TER Z ZRELIMI IN PA NAPREDNIMI MNENJI

••••••*••••••••••••••••••••••••«»••••«••••••• MttttttO •*••• O••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»•••••«••#•••• >•••••••*••••••••##•*

DAJALI VRSTO POBUD, KAKO NAJ USTAVA UREJA NAS NADALJNJI DRUŽBENI RAZVOJ.

• •»••••••••••••••••a«....

Poštnina plačana v gotovini

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA

LETO ra. + ŠTEVILKA 3

Marec 1964

CENA 29  DIN

Zoptc pozdtaue

tebi, žena-delavka, ki z delom svojih
rok ustvarjaš dobrine za nas,
tebi, žena-mati, ki vzgajaš rod novih
ljudi,

tebi, žena, ki zastavljaš vse sile svojega
duha za razcvet in napredek naše
družbe,

tebi, žena, ki si v najtežji preizkušnji
naše zgodovine zvesto stala ljudstvu
ob strani,
topel spomin

tebi, žena, ki sl omahnila smrti v

naročje,

ko  je iz ognja in ruševin vstajal
nov svet!

Pred javnimi razpravami naših občanov

i

CA

I


UMI

imun

minil

mm

im in

Taiko aktivno množično udelež¬
bo vseh delovnih ljudi v razpra¬
vah o novi ustavi lahko upravi¬
čeno imenujemo najbolj množič¬
ni plebiscit v zgodovini nove Ju-

mnogočem prispevale k urejanju
dejavnosti in družbenih odnosov
v komuni. Že te ustavne razprave
so se v veliki meri nagibale v
širšo razpravljanje o družbenem

služili kot pomembno gradivo pri

sestavi prvega osnutka statuita
naše občine.

Ta osnutek pa je bil še v mno*
gočem nepopoln in pomanjkljiv,

Obiskal nas
Slovenski oktet

goslavjie, saj so vsi državljani z življenju v komuni, krajevni predstavljal pa je pomembno

navdušenjem soglašali s takšno skupnosti in delovni organizaciji. gradivo. Občinski odbor Sociali-

potjo graditve naše socialistične Vse te razprave so bile skrbno stične zveze je bil pobudnik vr-

družbene ureditve, kakršno na- spremljane in proučene.

ste razprav, kjer so bila podrob-

kazuje ustava.

Posebna statutarna komisija, no obravnavana posamezna pod-

V ponedeljek, dne 17. 2. 1964,
nas je obiskal Slovenski oktet.
Zanimanje občinstva za koncert
je bilo izredno. Vstopnice so hi¬
tro pošle, kajti vsakdo je hotel
slišati letošnje Prešernove nagra¬
jence.

Slovenski oktet se nam je tudi
to pot predstavil z lepim progra¬
mom. Sestavljen je bil iz treh de¬
lov. V prvem delu so zapeli nekaj
skladb starih mojstrov. Med pe¬
smimi iz tega dčla je občinstvo
na j tople j e sprejelo osemglasno
skladbo našega rojaka Jakoba
Gallusa-Petelina Quam pulchra es.

V drugem delu so pevci zapeli
nekaj slovenskih narodnih in

Vse ustavne razprave pa so hkra- ki jo je imenoval še občinski ročja družbenega v komuni. Ta¬
ti pomenile že priprave za spre- ljudski odlbor, je zbrala vsa mne- ko so bila v ožjem 'krogu druž-

jem statuta ;! občine in statutov
delovnih organizacij ter so v

n j a, priopmbe in razne predloge
s teh ustavnih razprav, ki so ji

(Nadaljevanje na Z.  strani)

razprave o osnutku občinskega statuta v Knežaku

umetnih


mi. V tem delu si je

občinstvo še posebej ogrelo dlani
pri koroški pesmi Mojce j.

Zadnji del programa pa so iz¬
popolnili s pesmimi raznih naro¬
dov. Po ruski narodni pesmi Ka-
linka se je utrgal aplavz in ni
prenehal toliko časa, dokler niso
pevci z nageljčki v gumbnicah za¬
peli še znano Ribniško Franceta
Marolta.

Odličnemu Slovenskemu okte¬
tu, ki je ponesel slovensko pe¬
sem že na Daljnji vzhod in k
rojakom v Ameriko, se je po
končanem, koncertu zahvalil v
imenu občinstva in Sveta Svobod
Jože Žnidaršič. Izrazil je tudi že¬
ljo .poslušalcev in povabil okte-
tovce, nas nas še obiščejo.

č. j.

(Nadaljevanje 9  1. strani)

benih delavcev in strokovnjakov
temeljito obravnavana vprašanja
statutarnega urejanja zdravstva,
socialnega varstva, šolstva, var¬
stva in vzgoje otrok, prosvetne
dejavnost, krajevnih skupnosti
itd.

Prav tako so bile številne raz¬
prave v krajevnih organizacijah
Socialistične zveze in v delovnih
organizacijah.

Navzlic tako širokim razpra¬
vam, ki so že bile, pa smatramo,
da še vedno obstojajo v osnutku
pomanjkljivosti, ki jih bo mogoče
popraviti le z uspešno organizira¬
nimi razpravami, ki se bodo te

dni začele.

Statut naj bo predvsem akt, ki
bo imel trajnejši pomen, na dru¬
gi strani pa ne sme ibiti prettog,
da bi zaradi pravnega formali¬
zma omejeval razvoj naprednej¬
ših oblik družbenega življenja v.. .
komuni. Zato mora biti akt, da
ga bo po potrebi možno dopolniti
in spremeniti, kolikor bo to pač
zahteval razvoj nadaljnjega živ¬
ljenja.

V tem občinskem statutu — ki
je pravkar v razpravi *— pa (tudi
ni bilo mogoče podrobneje urediti
vseh področij družbenega življe¬
nja, ki so pomembna za življenje
in delo v komuni, za delo in or¬
ganizacijo organov oblasti in
družbenega samoupravljanja, za
pravice in dolžnosti občanov, od¬
nose med delovnimi organizaci¬
jami in občino itd.

2e v nekaterih dosedanjih raz¬
pravah so prihajali do izraza ne¬
kateri predlogi, zakaj niso v sta¬
tutu podrobneje obdelane neka¬
tere zadeve,, čeprav tem daje že
sama ustava dovolj poudarka.
Vrsta vprašanj pa se tudi nana¬
ša na zadeve, ki so že urejene
■ raznimi zakoni in posebnimi
predpisi. Osnutek statuta tudi ne
določa konkretneje delovanja po¬
sameznih področij' družbenega živ¬
ljenja v komuni, predvsem druž¬
benih služb, ker bi s tem posta¬
vili preozke okvire za nadaljnje
izpopolnjevanje obstoječih odno¬
sov ter krepitev in poglabljanje
sistema samoupravljalcev v ko¬
muni. Osnutek statuta skuša do¬
sledno zagotoviti samostojnost in
samoupravnost vseh delovnih or¬
ganizacij ter obenem onemogoča
kakršnokoli upravno-administra-

tivno poseganje v pristojnosti de¬
lovnih organizacij.

V statutu se uveljavljajo tež¬
nje po demokratičnem odločanju

in izvrševanju vseh družbenih
zadev neposredno po občanih ali
organih družbenega samouprav¬
ljanja. Tako je v osnutku občina
zasnovana na demokratičnih od¬
nosih ter vzajemni povezanosti
občanov in njihovih organizacij.
Osnutek tudi nakazuje poti in
pa možnosti za nadaljnje izpopol¬
njevanje družbenih odnosov s
krepitvijo samoupravnih orga¬
nov. Pogoj takega delovanja druž¬
benih mehanizmov v komuni sta
vsekakor družbeni nadzor in jav¬
nost dela vseh organov in orga¬
nizacij, kar osnutek jasno po¬
udarja. Komuna temelji na sa¬
moupravnosti in samostojnosti
delovnih organizacij ter zagotav¬
lja široke pogoje in možnosti za
razvoj in poglabljanje v občini

na delovnih organizacijah ob čim

Širšem in neposredne j šem sodelo¬
vanju vseh delovnih ljudi, Trd¬
ne temelje za razvoj in krepitev
celotne družbene ureditve in ma¬
terialne osnove komune pa daje
tudi nov gospodarski sistem, ki
sloni na doslednem uveljavljanju
načela delitve dohodka po vlo¬
ženem delu.

Ob teh pogojih obravnava osnu¬
tek statuta načrten in skladen
razvoj gospodarstva in družbe¬
nih služb v komuni ter družbeno
vlogo občine v gospodarskem raz¬
voju in sistemu financiranja
družbenih služb.

Občina in njeni organi oprav¬
ljajo pomembne vloge pri pro¬
gramiranju in usklajevanju go¬
spodarskega razvoja ter sodelu¬
jejo z delovnimi organizacijami
pri reševanju problemov proiz¬
vodnje in gospodarjenja. Odnosi
med delovnimi organizacijami in

občino v današnjih pogojih dela
družbenega življenja temeljijo
predvsem na družbenih normah,
vzajemnem sodelovanju in skup¬
nih interesih proizvajalcev in po¬
trošnikov. Ti odnosi še niso po¬
vsem usklajeni in jasni, zato bo
razvoj nujno privedel do napred¬
nejših in novih rešitev v odnosih
med delovnimi organizacijami in

komuno,

kar

bo

vodilo

k

uspešnejšemu

m

še

hitrej¬

šemu razvoju gospodarstva. Te¬
meljite razprave, predvsem v de¬
lovnih organizacijah, bodo lahko
pripomogle k ustreznejšemu re¬

ševanju teh vprašanj v statutu.

Področje družbenih služb, ki so
ena temeljnih dejavnosti, obrav¬
nava osnutek statuta predvsem s
težnjo, da bi čimbolj zadovoljil
potrebe občanov. Ustrezni načini
financiranja ter krepitve druž¬
benih svetov kot politično-izvršil-

nih organov in pa organov druž¬
benega upravljanja pri občinski
skupščini bodo v znatni meri pri¬
spevali k boljšemu delovanju
družbenih služb.

' Te dni je dala občinska skup¬
ščina v javno razpravo osnutek
Statuta občine. Osnutek statuta
je občinska skupščina že obrav
navala na skupni seji z občin¬
skim odborom Socialistične zve¬
ze, občinskim sindikalnim svetom,
občinskim komitejem ZKS, kjer
je bilo ugotovljeno, da osnutek
statuta vsekakor ni popoln ter
je v njem potrebno še marsikaj

izpopolniti, vendar je bil sprejet
Sklep, da je navzlic temu zrel in
da naj ga občani čim temeljiteje
obravnavajo ter s  konstruktivni¬
mi predlogi in mnenji prispevajo
h končnim določbam.

Dne 2. februarja so se zbrali v
Ilirski Bistrici na občinsko kon¬
ferenco delegati mladinskih orga¬
nizacij in več gostov, da bi pre¬
gledali dosedanje delo, ga kri¬
tično premotrili in si zastavili na¬
loge za prihodnje obdobje.

Poročilo predsednika občinske¬
ga komiteja Zveze mladine ugo¬
tavlja, da dejavnost mladine v
mladinskih organizacijah ni bila
najboljša. Na konferenci so bili
postavljeni v ospredje p«roblemi
proizvodnje in upravljanja.

Napredek v tej smeri je viden,
»aj so v organih samoupravljanja,
občinski skupščini, svetih in dru¬
gih organih v večjem številu za¬
stopani tudi mlajši kadri iz vrst
mladnie.

Dokaj kritično so na konfe¬
renci razpravljali o vlogi izobra¬
ževanja in ugotovili, da imajo
zlasti v izobraževanju kadrov ve¬
liko težav, posebno z mladino, ki
dokonča osnovnošolsko obveznost.
Letno je take mladine okoli 200,
a v občini se lahko zaposli le ka¬
kih 40 mladincev in mladink. Kes
je, da jih gre nekaj v srednje šo¬
le, toda s tem problem še vedino
ni v celoti rešen.

Referat je opozoril na potrebe
po zamenjavi sedanjih metod de¬
la z boljšimi, privlačnejšimi, na

aktivnejše sodelovanje mladih v
družjb. življenju, na zborih vo¬
livcev, javnih tribunah in dru¬
god. Ugotovil pa je tudi, da mla¬
dina nima dovolj razvedrila, da
organizacije nimajo sredstev, da
društva životarijo, da ni lokalov
za prireditve in da kulturno živ¬
ljenje spi.

Razprava je bila zelo razgiba¬
na. Podkrepila je poročilo in re¬
ferat o bodočih nalogah ter po¬
udarila potrebo po tesnejšem so¬
delovanju z ostalimi činitelji in
po skupnih naporih glede re¬
ševanja problemov, ki jih prina¬
ša naše razgibano življenje.

*

Delovno predsedstvo mladinske konference

Foto: Maraž

Delegati in gostje na mladinski konferenci

Foto; Maraž


Vendar »tanje ni povsem zado¬
voljivo, zlasti ne s stališča kva¬
litetnih in vsebinskih priprav.

^ ^ kB* % • k* ■

Reg je, da statut delovne orga¬
nizacije ne morejo pisati vsi, ki

bodo v njem našli »voje mesto,

toda v večini primerov je bila
predhodno zanemarjena konzul¬
tacija s širšim krogom ali celo
posvet proizvajalcev, kako bi uza¬
konili določene predloge, princi¬
pe in stališča, ki naj bi prišla v
statut kot »kupni dogovor vseh
proizvajalcev.

Tako je bil poseben poudarek
dan le tistim poglavjem, ki »o
Jih  vsebovala že stara Pravila in
spadajo seoaj v strokovne poslov -

niKe aoiocenih si uzd ali sektor¬
jev. Prav tako je bil dan pou¬
darek uvodnim, splošnim ter
končnim določbam dokaj preciz¬
no, tako da dobi človek vtis, da
jt obdelan samo »embalaža«, vse¬
bina pa je nejasna in prepuščena

stihiji...

Redki so statuti, ki ne bi npr.
podrobno obravnavali delo ko¬
mercialne, finančne, tehnične in
proizvodne operative, način in po¬
stopek za volitve samoupravnih
organov, skratka vse tisto, kar je
že nekje uzakonjeno ali stvar
prakse. Bistvene kategorije, ki so

važne in dajejo pečat vsakemu
družbenemu sistemu (zlasti naše¬
mu), kot so odnosi med proizva-
jalci, gospodarjenje, gospodarsko
programiranje, poslovna politika
in delitev, so v statutih zelo po¬
manjkljivo precizirane. Ni določil
in garancij, da so ta določila iz-
ključno pravica samoupravnih or-
ganov, ne pa tehničnih izvrševal¬
cev, t. j. določenih služb, kolegijev
tli posameznikov.

Samoupravni organi se vse pre¬
malo zanimajo za kvaliteto pri¬
prav in se zadovoljijo z odgovo¬
rom, da komisija nekaj dela, za¬
to do sedaj še ni bilo polmera, da
bi delavski svet ali upravni od¬
bor razpravljal o vsebinskih raz¬
pravah in zahteval odgovor ko¬
misije.

Osnutki nekaterih delovnih or-
ganizacij so vse preveč * splošni,
tako da niso odraz stvarnega sta-
nja, še manj pa je v njih zasle¬

dita smotrnost gospodarjenja in
delovnih odnosov v perspektivi.
Izgovori, da ne morejo izobliko¬
vati statuta, ker še nimajo izde-
lane sistematizacije delovnih mest,
so  zelo pogosti. Analiza v tej
smeri je pokazala, da dajejo se¬
stavljala prednost organizacijski

shemi, še več, da si hočejo ne-
kateri z  njo zagotoviti sebi pri¬
memo mesto celo v statutu, ne
oziraje se na funkcionalnost in
potrebe .delovne organizacije. V
shemi organov samoupravljanja
pa v večini' primerov ni zaslediti
konkretnih določil, tam pa, kjer
so, »o potisnjene za organizacij¬
sko shemo obraiov, oddelkov in
sektorjev. Lahko se potem vpra¬
šamo, kako naj proizvajalec kar
na j,bol j konkretno in neposredno
sodeluje v gospodarjenju, ki mu
je z ustavo zajamčeno kot dolž¬
nost in pravica.

Ponekod, zlasti v družbenih
službah, je opaziti težnjo čakanja
in izida novah predpisov, čeprav
bodo zakonske spremembe samo
dopolnilo sedanjim predpisom in
usklajeni z ustavnimi načeli, kar

nikakor ne more biti ovira za

%

lastno formulacijo statutov.

% i

Ugotovitve so pokazale, da so
nekatere manjše organizacije ime-
novale komisije za sestavo sta¬
tuta, ki naj bi zbirale predloge,
urejevale gradivo in organizirale
razprave, vendar te komisije
sploh niso pričele z delom, kljub
temu pa osnutki že obstojajo v
teh delovnih organizacijah. Tudi
preveliko čakanje na pomoč od
zunaj ali iskanje vzorcev je po¬
kazalo svoje negativnosti pri ure¬
janju materialnih in notranjih
odnosov, ki so specifični za dolo¬
čeno delovno organizacijo.

Kljub temu, da se marsikdaj
radi pohvalimo, z našim sistemom
samoupravljanja, ga še vedno
pojmujemo mehanično, kot da

w

mora biti gnan od zunaj. Od tu
izvira tudi tendenca upravljanja
in vodenja, ki se očitno ali po¬
sredno zrcali iz slehernega sta¬
tuta. Vsak statut predvideva stro¬
kovni kolegij, ki naj bi bil samo
posvetovalni organ, vendar je be¬
seda »samo« že odveč, če pomi¬

slimo, da že sedaj prihajajo na
organe samoupravljanja predlogi
s  pripombami: »To je mnenje ko¬
legija!« Zato bi bilo priporočlji¬
vo popolnoma izpustiti poglavje,
ki obravnava kolegij ali strokov¬
ni kolegij, saj spada to določilo
v pristojnost direktorja, ki je
tudi dolžan, da se o določenih
zadevah posvetuje s strokovnimi
in ostalimi delavci, pr edino gre
določena zadeva na sejo samo¬
upravnih organov.

Dokaj močna je tendenca cen-
tralizaoi j e gospodarjenja na ni-

. , . H  -A * * V** » * % A *  • I ^

voju delovne organizacije, tako
da imajo delovne enote (zlasti
dislocirane) le formalno pravico
samoupravljanja. Posameznim
strokovnim pa tudi samouprav¬
nim organom, je decentralizacija
sredstev in delitev ustvarjenega
dohodka znotraj ekonomske enote

4  ■ 4  .4

• •

• k

trn v peti in imajo nešteto ute-
meljiitev, da je to nepotrebno in '
škodljivo. Tudi za tem se skriva¬
jo določeni interesi komandiranja
in odločanja, ki jih naš družbeni
razvoj ne more več trpeti.

* . J* . , * * '  ' • • %  I ’• * 4 * +  r  ’ v

Vse premalo govore nekateri
statuti o kadrovski politiki in o
zagotovitvi sredstev za investici¬
je, tudi za dvig strokovnosti in
družbenega standarda, ki ga po¬
nekod pojmujejo kot socialno po¬
moč. Ponekod dele izobraževanje
na strokovno in družbeno-eko-

B % %

nomsko. Pri tem se pojavljajo
tendence, da je strokovno izobra-
že vanj e skrb delovne organizaci¬
je, družbeno ekonomsko pa skrb
političnih organizacij. Zato se
lahko upravičeno sprašujemo, ali
bomo na tak način iz proizvajal¬
ca napravili tudi gospodarja? Iz¬
hajati moramo iz tega, da je izo¬
braževanje pravica in dolžnost,
ne pa privilegij, le tako bomo
lahko uresničili ustavno načelo
rotacije in selekcije na sleher¬
nem delovnem mestu v delovni
organizaciji. Seveda je to danes
iz osebnih interesov še vedno ka¬
men spotike, vendar nas to ne
sme motiti, da .teh načel ne po¬
stavimo v statute, 'ki jih sedanji

\ 4 « • • « g  * •

osnutki praktično nimajo. Nace-
lo informiranosti in javnosti go-


meni omejevati ali nalagati

tem organizacijam nekaj, kar ni
v skladu z njihovimi statuti in
programi..

Pri sprejemanju in usklajeva¬
nju aktov s statutom bi se mora¬
lo točno opredeliti, 'katera vpra¬
šanja se bodo reševala s  poseb¬

nim pravilnikom, vendar mora
statut vsebovati temeljna dolo¬
čila in jamstva za izvajanje spre-
jetih pravil, česar v večini pri-
merov sedaj, ni. zaslediti. Prav ta¬
ko ni določil za osebno in kolek-

* * * k

tivno odgovornost, tam pa kjer ja '
o tem govora, se kolektivne pra¬
vice in dolžnosti mešajo z indi¬

vidualnimi. V poglavju, kjer go¬
vore o delovnih odnosih, neka-

• , ■ • < A * *  •

tetre statute preveva močan čut
socialnosti, tako se še vedno da¬
je prednost ogroženim, zanemari
pa se strokovnost dn delovni elan,
čeprav verno,,, da so kadri in
smotrno delo vir vsega bogastva.

V vseh osnutkih so zelo slabo

t  —

obdelana stališča do integracije
(marsikje npr. pojmujejo kupo¬
prodajno pogodbo že kot obliko

% \ • * J ■*

kooperacije). Dejstvo, da se naha¬
jamo v času vključevanja v med-

a

narodno delitev dela, bo delovne
organizacije iz čisto eksistenčnih
razlogov prisililo, da bodo same
iskale povezavo s sorodnimi orga¬
nizacijami in delitev dela znotraj
določene panoge. Zato bi morali
to neizogibno zakonitost smele j e
vnesti r ,.v statute in določiti, kdo
ima izlključno pravico odločanja.

Prav tako skopa so določila, ki
obravanavajo odnos delovna or-
ganižacija — komuna, čeprav, je
komisijam več ali manj znana
funkcija komune kot teritoriale
samoupravne enote, ki ureja vse
gospodarske, komunalne, prosvet¬
ne, zdravstvene in ostale dejav¬
nosti v korist proizvajalcev. Zato
so izgovori več ali manj neute¬
meljeni. , '.\

4 . r  « * * »6 * J ^ ^ *

Komisije za izdelavo statutov v

delovnih organizacijah naj poleg
osnutka razdele članom kolekti-
va še izčrpno obrazložitev, ki naj
prikaže smoter tega temeljnega j

6podarjenja je v sedanjih osnut-
kih res samo načelo, ki ne more
zagotoviti, da bo obveščanje kva¬
litetno. InformativnoSt naj ne
bo samo pasivna pravica pro¬
izvajalca za že storjena dej-

•* ** »m  M 4 - j | ■ fV f d M  * ^ * \ *

sitva, temveč naj deluje pre-

%

ventivno; le tako bo zagotovljeno
neposredno upravljanje. Zato naj
bi statuta zlasti v večjih delovnih
organizacijah predvidevali poseb-

no službo za obveščanje.

+  • _ +

Vprašanje družbeno političnih

• A s Z  * r  f

organizacij je v statutih marsi¬
kje zreducirano na nekaj pravic

ali celo dolžnosti. Tako tretdra-

akta v poljudna obliki, da bo ra¬
zumljiv slehernemu proizvajalcu.
Le na ta način lahko pričakuje¬
mo v času, ko bodo statuti v raz- ►
pravi, kvalitetne predloge iin pri¬
pombe. Predno gredo statuti. na
vpogled občinski skupščini, naj
jih delavski sveti sprejmejo samo
formalno, dokončno pa šele tedaj,
ko bodo razčiščena vsa pnincipi-
elna stališča med komisijami ob- :
črnske skupščine in komisijami v
delovnih organizacijah, ker bodo
le pod tem pogojem priporočila
skupščine dosegla »voj namen.

Anton Kobal

MAREC * ST. S

MO UPR

OBC

A

NOV

*

i

našem uredništvo

Z 12. SEJE OBČINSKE SKUP- iz enakih razlogov ‘kaznovanih 24

SClNE

tujih državljanov.

logu sveta naj bi bila občinska
doklada različna po rajonih. Z

V zvezi z aktualnim vprasa-
! njem glede štipendiranja kadrov
| so se na povabilo našega ured¬
ništva prijazno odzvali študentje

Delo občinskega sodišča Kako je z našimi cestami?

*

s

Poro.čilo o delu občinskega so-

območju celotne občine ima

dišča je bilo skupščini prvič po- mo okrog 130 km cest. Vzdrževa

dano, a se bo odslej podobno po-

cest IV. reda je zelo proble-

rocanje redno izvajalo. Iz poro- matično predvsem zaradi ,poman j-
čila je razvidno, da je bilo pošlo- kanja sredstev. Popravila in vzdr-
vanje ažurno in brez zaostankov. že vanje se vrše le iz sredstev
Organizacija poslovanja se izpo- cestnega sklada in ob pomoči sa-

polnj

in prehajajo na delitev mih državljanov. Potrebna sred

ozirom na ugodnejše pogoje I Anton Stemberger, Edo Lenarčič,
kmečkih proizvajalcev v nižin- I Rajko Grlj in Andrej Žnidaršič
skih krajih naj bi se v teh pre- j ter nam odgovorili na nekaj vpra-
delih nekoliko zvišala, v vseh viš- j šanj. Iz odgovorov na zastavlje-
jih krajih pa se bo z ozirom na | na vprašanja posredujemo našle d-
socialno stanje in težke pogoje j nje zaključke:

Vsa so mnenja, kateremu se
| pridružujemo tudi mi, da so šti¬
pendije absolutno prenizke. Sti¬
ski skupščini dopolnitev odloka | pendije, ki jih izplačujejo naši
o prometnem davku. Po tem I štipenditorji, ne presegajo 10.000

kmečkih proizvajalcev v gjlav-
nem povsod znižala.

Svet je nadalje predlagal občin-

po uspehu pri delu.

Pri raznih obravnavah je aktiv¬
nih 25 porotnikov, ki so pokazali

stva za vse ceste bi morala po
kalkulacijah stroškov za 1 km
znašati okrog 134 milijonov. Do-

predlogu bi odpadel prometni da-

cii nar jev mesečno in dokaj zaosta-

vek na urarsko obrt, izvozne ar- = ^ štipendijami iz ostalih ob-

* Sv« /N i   • # V • 1 t

tikle in kino-vstopnice.

potrebno odgovornost in objektiv- hodki cestnega sklada so v letu

nost. Poravnalni sveti še niso v
celoti zaživeli Zelo aktivna sta
edino poravnalna sveta v II. Bi¬
strici in Knežaku.

1963 znašali 18,941.143 din, izdatki
pa 13,411.782 din. Za kolikor to¬
liko smotrno vzdrževanje cest bi
bilo v 1964. letu potrebnih 16 mi-

SVET ZA KOMUNALNE
IN STANOVANJSKE ZADEVE

| čin Slovenije. Da so življenjski
stroški našega študenta v zadnjih
| letih močno narasli, nam potrju-

| jejo izjave naših študentov, ki
plačujejo za hrano in stanovanje
| minimalno okrog 12 do 14.000 din

V civilnem sodstvu je bilo v lijonov 737.600 din. Dohodki skla
letu 1963 67 pravdnih zadev, 99 da bodo 15,017.000 din in tudi "i
plačilnih nalogov, 175 zapuščin- celoti porabijeni

je poleg odloka o urejanju vodo¬
vodnega omrežja osvojil predlog,
da preidejo nekatere komunalne
dejavnosti v sklop stanovanjske

e  mesečno in še si morajo občasno
kaj prinesti od doma. Toda kje
so še stroški za skripta, ki so zelo
drag ter obleka in obutev? Kaj

skih zadev in 103 izvršilne za-- Glede razdelitve sredstev skla- skupnosti. To se nanaša na sna- | pa  kulturna zabava? To danes na¬

deve. .

Znižalo se je število stanovanj¬
skih sporov in sporov, o čemer bo

da sta bila podana dva predloga. 6°> kopalnice, bazen, pokopališče

:

s

šemu študentu ni več luksuz,

prvem naj bi bila razdeljena i n  parke, o čemer pa^ mora skle- j temveč nujno potrebna duševna

potrebno proučiti ozadje in vzro¬
ke, da takih zadev dosedaj ni bd-

sredsitva po 1 km ceste, kar bi
znašalo 61.000 din na 1 km, toda
brez stalne cestne službe. Po dru-

pati še občinska skupščina.

jen, bo nameščenih 9 stalnih
starjev, za kar bo potrošeno

lo. V kazenskih zadevah je bilo gem predlogu, ki je bil tudi osvo-
53 kazenskih zadev, 36 kazensko
poizvedovalnih zadev, 66 raznih
kazenskih zadev ter 2 mladolet- 7,862.000 din. Nadalje bo potroš¬
niški kazenski zadevi. šeno za vaške ceste 4,750.000 din

Zemljiška knjiga je ;bila dobro za kopanje asfaltnih cest in posi-

SVET ZA KMETIJSTVO
IN GOZDARSTVO

vzdrževana, saj je bilo 1. 1963 dar
nih 36 knjig v prevezavo. Čuti
pa se pomanjkanje ene delovne
moči. V izvršilnih zadevah so bi-

panje

je razpravljal o rajonizaciji in
določitvi občinske doklade.

Iz pregleda rezultatov kmetij¬
ske ankete je razvidno, da se je | “

z gramozom 1,500.000 din, ■■■■

400.000 din za zimsko službo, 300 stalež živine naprarn 1962 izbolj-

tisoč din za barvanje prehodov šal za 11,5%, prašičev za 15% in

hrana.

Iz nadaljnjega razgovora je tu¬
di razvidna nesmotrnost politike
štipendiranja. Večkrat se zgodi,
da zaradi slabega planiranja po¬
treb po kadrih odklanjamo štu¬
denta z motivacijo, da takih ka¬
drov ne potrebujemo. Nemalokrat
I se pa zgodi, da ravno na ta na-

m 300.000 din za nabavo in posta¬
le težave, ker sodišče ni odloč- vitev ‘ prometnih znakov, skupaj

neje postopalo proti tistim, ki so torej 15,112.000 din.

se izvršbam upirali. Kljub temu,
da je bila lani 4-krat potrebna
asistenca organov LM, bo treba
podvzeti ostrejše ukrepe.

perutnine za 8 %, toda vse sku¬
paj je še vedno pod stanjem iz
leta 1961.

cin odklonjene kadre nujno po¬
trebujemo in jih moramo celo od¬
kupiti. Kje je tu smotrnost in

| pravilnost programiranja? Obrat-

se tudi dogaja, da nam naše
j štipendiste poberejo drugi, ki

in z vodovodom?

Rodovniška služba bo prešla od j dijo boljše pogoje proti koncu
kmetijskega zavoda Gorica h KZ I študija. Mislimo, da takega štu-

Težave so tudi z opremo in za¬
radi pomanjkanja modernejših
sredstev (prenosni magnetofon),
kar bo postalo nujno za uspeš¬
nejše poslovanje občinskega so¬
dišča. v  .

Po odloku o upravljanju in
vzdrževanju vodovodnega omrež¬
ja in vodovodov preide vodovod¬

no omrežje z vsemi napravami in
vodovodi na območju občine v
upravljanje Komunalnemu pod¬
jetju. Vsa denarna sredstva, ki se
ustvarijo s pobiranjem vodarine,
se morajo stekati na poseben ra¬
čun pristojnega organa za uprav¬
ljanje vodovodnega omrežja.
• Ustvarjeni dohodek se sme upo¬

lž poročila sodnika za prekrške rahljati samo namensko za uprav-
razvidno. da je bilo v letu 1963

»4. junij« II. Bistrica.

Svet je nadalje mnenja, da je
potrebno ustanoviti kmetijski ž
sklad, ki bi pospeševal kmetijstvo |

v družbenem in zasebnem sektor¬
ju. Sredstva za sklad naj bi se

denta ne bi smeli obsojati, kajti
moralne odgovornosti ne more¬
mo zahtevati v preveliki meri, če
sami nismo storili vsega, da bd ga
obdržali.

Štipenditorji mnogo grešimo tu-
ustvarjala z odvajanjem 0,40 din I di s tem, da ne čutimo potrebe,

Sodnik za prekrške

poroča

od prodanega litra mleka ter 2 din
od kg čiste teže zaklane živine.

S tem bi bila tudi nadomeščena |
5% marža od žive teže živine, ki
jo je prej prejemala Kmetijska
zadruga.

Svet je sklenil povišati odkup-

da smo v tesnejših stikih z na¬
šimi študenti. Celo vabilom na
sestanke se ne odzovemo, čeprav
je ta praksa v drugih občinah že
več ali manj ustaljena. Študentu
je zelo koristno, če čuti, da ži¬
vimo z njim in spremljamo nje¬
govo delo na fakultete ter se se-

- • 4 ^ k

700 upravno kazenskih zadev in
48 zadev iz pravne pomoči. Re¬
gistrirani prekrški so v upadanju.

Kršitve javnega reda in miru so de. Tarifo predpiše komunalno

1 jan je, vzdrževanje in rekonstruk- no ceno mleka od 11 din na 14 din | znan jamo z vsem iproblemi in te-

cijo javnih vodovodov. za 1 tolščobno enoto. | žavami ter jih skušamo v okviru

Vodarina se plačuje na podlagi

tarife za 1 m 3  m porabljene vo¬

se povečale, medtem ko so pre¬
krški v javnem cestnem prometu

relativno manjši, ker v mnogih
primerih uslužbenci LM kaznu¬
jejo prekrške na kraju samem.

Denarne kazni, ki jih je izre¬
kel sodnik za prekrške, so se gi¬
bale v razponu do 100.000 din in
so znašale skupno 1,665.000 din.
Od tega so plačale fizične osebe
171.620 din na račun anailiz in
odvzemov krvi, ambulantnih pre¬
gledov in iz naslovov pričnin.

V letu 1962 je bilo izrečenih 21
zapornih kaizni v skupnem traja-

podjetje II. Bistrica na podilagi
ekonomskega obračuna stroškov
vzdrževanja.

Taborniki
so dobili
prostor

V našem časopisu smo pre-

SVET ZA GOSPODARSTVO cej Pisali o tabornikih, njihovih

uspehih in težavah. Najteže je

je na svoji seji sprejel plan dela bilo prav to, da niso imeli nobe-

za leto 1964 ter imenoval komi- nega prostora za svoje sestanke

si jo za ugotovitev pogojev za od- in delo. Niso zato obupali in glej,

Iz dela svetov
v mesecu februarju

nju

dni

zapornih kazni v skupnem traja
nju 125 dni.

V sedemnajstih primerih so bi
la voznikom motornih vozil od

dajanje turističnih sob.

SVET ZA DRUŽBENI PLAN
IN FINANCE

tudi njim je posijalo sonce. Pred
nekaj dnevi so v domu družbenih
organizacij dobili za svoje delo | tve -

možnosti rešiti. Štipendije priha¬
jajo na dekanat fakultet in če
študent ni izpolnil pogojev, se
štipendija vrne podjetju. Ali je
ta praksa uvedena tudi pri ob¬
činski skupščini?

Ob teh vrsticah se je treba za¬
misliti. Izboljšajmo dosedanje sta¬
nje in povežimo se z našimi štu¬
denti! Preidimo k načrtnemu pla¬
niranju kadrov ter s primernimi
štipendijami omogočimo študen¬
tom reden študij. Le na ta način
bomo omogočili štipendistu, da
se bo bolj posvetil študiju in ne
bo stalno v skrbeh za vsakodnev¬
ne potrebe, da ne bo prisiljen
iskati razne honorarne zapodi-

na razpolago malo dvorano v pri- f
• • tličju. Kaj in kako bodo v njej

je sprejel plan dela. Razpravljal delali, vam bomo v sliki prikazali -f

vzeta vozniška dovoljenja zaradi je tudi o stopnjah doklade iz ImorcLa že v naslednji številki

kršitve predpisov o cest¬

nem prometu. Prav tako

bilo

kmetijstva, o Čemer bodo še raz- »»Snežnika«,
pravljali zbori volivcev. Po pred-

M. P.

To je le nekaj misli, povzetih
iz razgovora. Takih razgovorov
mora biti čedalje več. Rešujmo
te pereče stvari sporazumno, kar
bo vsekakor koristilo tako šti¬
pendistu kot štipenditorju.

LESONIT - POSOJILO SKOPJU

Mnogo več dela in govora je
bilo ob vpisovanju posojila za
Skopje kot pa sedaj, ko se akci¬
ja dejansko bliža h koncu. De¬
nar se redno steka in prepričani
smo, da bo finančni efekt dose¬
gel pričakovanja. V tovarni LE¬
SONIT je kolektiv vpisal oktobra
lani 5,556.000 din. Do danes je
zbranih 4,729.000 din in tako osta¬
ne še za vplačilo do 15. marca,
ko se akcija posojila Skopju za¬
ključi, 827.000 din. Prepričani
smo, da bodo ta sredstva v ce¬
loti zbrana do predvidenega časa
kljub temu, da so nekateri delav¬
ci odšli iz podjetja in se niso več
zaposlili. Tako bo vsak delavec
prispeval za Skopje okrog 10.500
dinarjev

M. P.

IZDELAVA STATUTA

V LESONITU

V KONČNI FAZI

Ožja komisija za izdelavo sta¬
tuta je končala z delom. Pred-
osnutek bo šel naprej v obdela¬
vo pred ožji forum, ki ga bodo
sestavljali predstavniki organov
delavskega samoupravljanja, eko¬
nomskih enot ter predstavniki po¬
litičnih organizacij in vodje stro¬
kovnih služb. Takoj nato bo šel
predosnutek statuta pred kolek¬
tiv.

Predvidevamo, da bo delavski
svet o njem dokončno spregovoril

ocL.15. do 20. marca.

JANUARSKA PROIZVODNJA
IN IZVOZ V LESONITU

Prvi mesec v letu je značilen
po rekordni proizvodnji, dobrem
izvozu in osebnih dohodkih. Me¬
sečni proizvodni plan v vseh treh

proizvodnih obratih je izpolnjen
s 120,66 %.  Rekordno proizvodnjo
je dosegel obrat za proizvodnjo
lesonita s 121,61 %.

Stroji se praktično niso usta¬
vili niti sekunde, kar je pripi¬
sati dobri organizaciji dela, do¬
brem planiranju in stimulativnim
elementom nagrajevanja, ki vpli¬
vajo na povečanje produktivno¬
sti. Mesečni dinamični plan izvo¬
za je dosežen s 85 %, kar je še kar
vzpodbudna kvota v startu po¬

slovnega leta 1964. Potencialno
nevarnost, ki tiči v zastareli sti¬
skalnici, skuša podjetje reševati
s popravili. V nekaj mesecih bo
tudi ta problem rešen z uvozom
novih nadomestnih delov.

i d.

ZAKLJUČNI RAČUN PRED

ROKOM

Delavski svet podjetja Topol je
sprejel na svoji zadnji redni seji
zaključni račun za leto 1963, ki
je bil končan 2 dni pred določe¬
nim rokom. Iz zaključnega raču¬
na povzemamo najvažnejše po¬
datke, iz katerih je v glavnen?
razvidno formiranje in delitev de
hodka.

Iz primerjave stroškov leta 1962
nap ram 1963 je razvidno, da so ti
narasli za 13,4 %,  medtem ko je
celotni dohodek porasel za 18,9 %\
to je predvsem zasluga boljšega
izkoriščanja surovin in materiala,
štednja in večje produktivnosti.

Rezultati poslovanja na enega
zaposlenega v primerjavi z le¬
tom 1962 so naslednji:

Celotni dohodek je
porasel za 29,4 %

Neto produkt za 42, 8 %

Čisti dohodek za 52,1 %

Sklad osebnih dohod¬
kov za 45,0 %

Kot je iz gornjega razvidno, sta
najbolj narasla čisti dohodek in
sklad osebnih dohodkov. Osebni
dohodki so se v letu 1963 pove¬
čali za 31,5 %, to pa zaradi nizkih
osebnih prejemkov v letu 1962.

C. K.

OBVESTILO BRALCEM

Pri zadnji številki »Snežni¬
ka« je prišlo v tiskarni do ne¬
ljube pomote. Mnogi od vas,
dragi naročniki niste pravočas¬
no dobili lista po pošti, nekate¬
ri pa sploh ne. Prosimo vas, da
nam ta spodrsljaj blagohotno
oprostite.

Tiskarna
»Kočevski tisk«
Kočevje

Turistično društvo obvešča cenjeno občinstvo, da spre¬
jema prijave prostih sob, ki bi jih bili posamezniki priprav¬
ljeni dati na razpolago v letni sezoni. V poštev pridejo le

primerno urejene sobe,

po prijavi pregledala in

odobrila za to pristojna komisija pri skupščini občine Ilirska

Bistrica.

ozirom na

razpolaga Ilirska Bistrica

zelo

majhnimi kapacitetami ležišč v gostinskih obratih, bi bilo
prav, da bi se čim več občanov odločilo za to, da prijavijo
turistične sobe. Prometni davek na privatne sobe in ležišča
je v celoti ukinjen. Sobe bodo razvrščene v kategorije in tako
tudi obračunane. Turistično društvo bo ,tudi posredovalo pri

izdajanju kreditov

adaptacijo sob, nabavo postelj

opreme, vendar šele takrat, ko bo sklenjena pogodba za najem
sobe za 5 let.

Za vsa morebitna pojasnila se obračajte na Turistično
društvo; prijave za oddajo sob vlagajte pri gostinskem pod¬
jetju »Soča«, hotel »Zmaga« v Ilirski BistricL

V tem mesecu je gostovalo pri nas goriško gledališče z veselo

komedijo »SEDEM LET SKOMIN«  Foto: jk

NOVOKRAČINE

Vas Novokračine je pred krat¬
kim dobila nov televizij siki spre¬
jemnik. Sprejemnik so ji pode¬
lila reška podjetja, kjer so za¬
posleni delavci iz Novokračin.

KNEŽAK

V Knežaku so s prostovoljnim
delom opravili nad 700 delovnih
ur pri popravilu poti. S prispev¬
kom občinske skupščine pa bodo
uredili še druge vaške poti.

štoru bivše šole nimamo ničesar
razen par stolov. Letos poleti smo
priredili ples, da smo dobili nekaj
denarja, a to je premalo. Radi bi
si kupili vsaj gramofon, da bi ob
nedeljah in večerih zaplesali, se¬
daj ko je noč že zgodaj. Prav za¬
to na tem mestu kličemo vsem
organi zac i j am: »Pomagaj te nam
uresničiti skromne želje, morda
bomo imeli priliko vrniti pomoč!«

Mladinec

l

KNEŽAK

KOSEZE

Dejali boste, kaj neki se mi
oglašamo, saj smo Bistrici tako
blizu, da lahko hodimo v center
»na kulturno razvedrilo in zaba¬
vo«. Če je to kino, že prav, s tem
pa je tudi konec. V Bistrici ni
prostora, kjer bd se mladina ne¬
moteno sestajala, delala in zabav¬
ljala, mi v Kosezah pa ga ima¬
mo. Žal je to tudi vse. V pro-

Predstavnik krajevnega odbora
Socialistične zveze, Zveze borcev
in drugih organizacij so imeli
prvo skupno razpravo o osnutku
občinskega statuta. Sklenili so, da
bodo predlagali občinski skupšči¬
ni, da dopolni določila zasebne
obrti, ki v statutu ni dovolj jasno
omenjena. Prav tako bi bilo po¬
trebno v statutu dopolniti dolo¬
čila o delu in finansiranju kra¬
jevnih skupnosti.

V BRKINIH SO TUDI RJAVCE!

Na majhnem hribčku v Brki¬
nih stoji prijazna partizanska va¬
sica Rjavče.

Glede položaja vasi je takole:

Vas je dobre 3 ure oddaljena
od ceste in zato se zdi popotni¬
ku, da je odrezana od sveta. To¬
da to ni samo popotnikova misel,
temveč resnica.

V vas ne pride sploh nobeno
motorno vozilo. Trgovine in go¬
stilne seveda nimamo, da ne go¬
vorim o kakšni šoli in podob¬
nem, ker se niti ne splača teh
stavb v vasi delati.

Prebivalci se ukvarjajo s 'kme¬
tijstvom, kar jim ne prinaša do¬
volj dohodka za najosnovnejše
življenjske potrebe. Če bi bila ce¬
sta, bi se nekateri vaščani zapo¬
slili v bližnjih tovarnah, čeprav
je malo vaščanov sposobnih za
zaposlitev.

Torej največji problem, ki za¬
vira razvoj vasi je — cesta.

V NOB se je vas dobro izka¬
zala.

Starejši pravijo, da je bilo po
NOB v vasi dvaintrideset mla¬
dincev in petindvajset mladink.
Torej — vas je bila polna mla¬
dine. Danes sta dva mladinca in
dve mladinki.

Vas šteje trideset hiš in še od
teh je večina nesposobnih za sta¬
novanje.

In še to! Dokler je imela zgrad¬
ba bivše šole streho, sem imela
še nekakšno upanje. Govorila so,
da se bo zgradba obnovila in do¬
gradila cesta, pa je prišlo ravno
obratno. Vidimo, da gre vse h
kraju in tudi zgradba je vzela
slovo.

Marija Gustinčič
iz Rjavč


MAREC + St. I

moralna

vplačali

posojila

MARCEM BO ZAKLJUČENA AKCIJA SOLIDARNOSTI

POMOČI BRATSKEMU MAKEDONSKEMU NARODU
POSOJILA ZA OBNOVO SKOPJA

VPIS

NaSa komuna, ki je bila s strani
okraja zadolžena, da izvede vpis po¬
sojila v višini 19 milijonov in pol, je
ta plan na lastno pobudo zvišala na
33 milijonov, kar ji je v celoti uspelo.
Vsi občani in gospodarske skupnost,
so vpisali 32,856.000 din, kar je za 69 %
nad postavljenim planom.

19 . marca poteče zadnji rok za vpla-

Goepodarske organizacije in skupnosti
Delavci in uslužbenci gosp. organi¬
zacij, ustanov in zavodov
Privatniki, kmečki proizvajalci, obrt¬
niki, dijaki, gospodinje itd. iz Trno¬
vega in II. Bistrice

Skupaj :

čilo vpisane vsote posojila. Po podat¬
kih komisije za vpis pri Službi druž¬
benega knjigovodstva NB — podruž¬
nica II. Bistrica je bilo na dan 13. fe¬
bruarja t. 1. vplačanega posojila v
znesku 24,238.500 din ali 73,7 %  vpisane
vsote. Posamezne kategorije vpisni¬
kov so do omenjenega dne vplačale
naslednje vsote:

lahko vsi tisti kmečki vpisovalci, ki
še niso vplačali do 10. marca, to
store:

1. Pri KZ >«-4. junij« Ilirska Bistrica
lahko vplačajo vpisovalci iz vasi: II.
Bistrica, Trnovo, Topole, Podstenje,
Mereče, Podstenjšek, Zarečje, Harije,
Zarečica, Tominje, Zajelšnje, D. Ze¬
mon, G. Zemon, Koseze, M. Buko¬
vica, V. Bukovica, Sabonje, Postrvi-
ca, Jasen, Vrbovo, Vrbica, Jablanca,
Soze, Dobropolje, Brce, Rečica.

2. Pri odkupni postaji KZ na Premu
vpisovalci iz vasi: Prem, G. Bitnja,
Spodnja Bitnja, Ratečevo Brdo, Ki-
lovče, Smrje, Celje, Prelože, Janeže¬
vo Brdo, Ostrožno Brdo.

3. Pri odkupni postaji KZ v Zabi¬
čah vpisovalci iz vasi: Zabiče, Kute-
ževo, Trpčane, Podgraje.

4. Pri gozdnem obratu KZ v Kne¬
žaku vpisovalci iz vasi: Knežak, Bač,
Koritnice, Šembije, Podtabor.

5. Pri odkupni postaji KZ v Pod¬
gradu vpisovalci iz vasi: Podgrad,

bnovo Skopja!

Hrušica, Male Loče, Podbeže, Račiče,
Zalčja, Starod, Studena Gora, Pavlica.

6. Pri odkupni postaji KZ v Jelša-
nah vpisovalci iz vasi: Jelšane, Novo¬
kračine, Sušak, Dolenje, Nova vas.
Veliko Brdo, Fabci.

7. Pri odkupni postaji KZ v Pro¬
gar jah vpisovalci iz vasi: Pregarje,
Rjavče, Huje, Gabrk.

8. Pri Stanovanjski skupnosti v D.
Bistrici vplačajo prebivalci izven de¬
lovnega razmerja (obrtniki, dijaki, go¬
spodinje itd.) iz območja U. Bistrice
in Trnovega.

Upamo in želimo, da bo do zadnje¬
ga roka vplačana vsa vpisana vsota.
Mislimo, da mogoče ne bi bilo napak,
če bi zastopniki vplačilnih mest za
kmečke proizvajalce sami obiskali
vpisnike na njihovih domovih. Marsi¬
komu bi s to akcijo prihranili pot in
ga istočasno spomnili na njegovo mo¬
ralno obveznost, kateri smo se vsi
radi in množično odzvali.

D. H.

Is navedenih podatkov Je razvidno,
da pri vplačilu vpisanega posojil?
sa Skopje najbolj zaostajajo privatni
kmečki proizvajalci. Vprašujemo se,
ali Je razlog, češ da ne vedo kje
vplačati vpisane vsote, res utemeljen.

Z ozirom na zadnji rok vplačila tj.
10. marec želimo, da bi vsi tisti, ki
so se z dano obljubo in zavestjo od¬
zvali plemeniti nalogi, to svoje deja¬
nje tudi do konca izpeljali. V ta na¬
men objavljamo vplačilna mesta, kjer

IIUU9J

llllllll

milili

llllllll

>•1111111

llllllll

llllllll

llllllll

na mi

mimi

milili

IIIIIIH

llllllll

llllllll

iiMim

mimi

nuni

mimi

mimi

minil

•min«

Znano je

imajo naša pod

jetja v Ilirski Bistrici in tudi dru¬
god na zalogi za nekaj težkih

milijonov dinarjev svojih ali
kupljenih izdelkov, ki jih v knji¬
govodstvu vodijo pod rubriko
»nekurantno blago«. Kaj naj sto¬
re s temi zalogami?

Ce hočemo odgovoriti na to
vprašanje, moramo poznati poli¬
tično ekonomijo. Ta
imamo dve vrsti blaga: kurantno,
ki ga lahko prodamo, in nekurant-
no, ki ga težko ali sploh ne pro¬
damo. Odnos med tema dvema

nas

vrstama blaga, ki

formira na

trgu, se imenuje struktura po¬
trošnje.

Sedanja struktura potrošnje
govori v prid kurantnemu blagu.
Zato ostajajo v skladiščih velike
zaloge nekurantnega blaga. Da bi
ga prodali, moramo torej spre¬
meniti strukturo potrošnje. Čepa
hočemo to doseči, moramo naj¬
prej spremeniti okus potrošnika.

Spreminjanje okusa potrošnika
Je dokaj težavna naloga. Naš po¬

trošnik se namreč

zadnj

tih poj avl j a na trgu kot vedno
bolj izrazit individualist in noče

ničesar slišati za nekurantne skr¬
bi proizvajalcev in skupnosti.
Rok, do katerega bi mu lahko s
prepričanjem prišli do živega, smo
že zamudili. Zdaj so potrebni od¬
ločni ukrepi.

V tem smislu pozdravljam po¬
budo nekaterih naših proizvajal¬
nih podjetij in proizvajalcev, ki
so se odločila za tako imenovano
vezano prodajo. Takšna prodaja
ni novost, ima pa nove pozitivne
posledice.

Postopek je naslednji:

Trgovsko podjetje bi rado ku¬
pilo v proizvajalnem podjetju

1000 moških srajc. Dobi jih, toda
le, če kupi še 2000 živo pisanih
robcev, s kakršnimi so si ob ne¬
deljah brisali nosove naši dedje.
Trgovcem ne preostane drugega,
kot da robce kupijo. V trgovinah
pri nas se postopek ponovi. Po¬
trošnik lahko kupi srajco, če kupi
dva robca zgodovinske vrednosti.
Brez robcev ni srajce.

Priporočam pa preudarno po¬
stopnost, kajti preveč dobrega ni¬
koli ni dobro. Tako bi prvih ne¬
kaj mesecev vezano prodajali sa¬
mo sorodne predmete, da bi se
ljudje privadili na tak načn pro¬
daje. Novopečenemu atu, ki pride
po dudo, bi zraven prodali še faj-
fo. Kadilec bi lahko kupil vžiga¬
lice, če kupi hkrati še vžigalnik z
desetdnevno garancijo. Preproge
bi vezano prodajali s copatami,
konfekcijske hlače pa z blagom,
ki je bilo namenjeno za Orient,
pa ga tamkaj ne marajo, ker je
celo za njihove pojme prečudno
pisano.

To bi bilo za začetek dovolj.

Proces pa bi se nadaljeval v
smislu vse večje povezave prodaj¬
nih predmetov. Ata bi moral ra¬
zen dude in fajfe kupiti še par
kopit za moške čevlje, kakršne so
nosili med obema vojnama in
ženske dokolenke. Kadilec bi do¬
bil vžigalice, če bi kupil še vži¬
galnik, otroške žabe in pipeq.
Preproge bi vezano prodajali s
copatami in golaževimi konserva-
mi, romane svetovnih klasikov z
defektnimi nočnimi posodami,
konfekcijske hlače pa z nekurant-
nim tekstilnim blagom, namenje¬
nim za Orient, kubističnimi slika¬
mi in pisalnimi mizami, nareje¬
nimi iz svežega lesa.

Tako bi vezana prodaja v nekaj
mesecev spremenila strukturo po¬
trošnje v korist nekurantnega
blaga, očistila skladišča zalog in

spremenila okus potrošnika.

Potrošniki bi gotovo tekmovali

med seboj, kdo ima lepše razpo¬
kano mizo in čigav lonec je bolj
oskrbljen, kdo nosi bolj butaste
čevlje in čigav klobuk ima lepše
povešene krajce.

Spremenila pa bi se (tudi de¬
javnost naše propagandne službe.
Prirejali bi modne revije neku¬
rantnega blaga in v kinu bi žen¬
ske razkazovale obleke, narejene
iz tekstila, ki ga nismo mogli iz¬
voziti.

Obstoja pa nevarnost, da bi se
okus potrošnika — zavoljo zako¬
na inercije — tako zelo spreme¬
nil, da bi doslej nekurantno bla¬
go postalo kurantno in tisto, ki
je bilo doslej kurantno, neku¬
rantno, kar se v politični ekono¬
miji imenuje kvalitetni skok. Ven¬
dar nam takšen skok, tudi če do
njega pride — spričo količinskih
razmerij med obema vrstama bla¬
ga — ne bi kdove kaj škodoval.

Jk

Ob skodelici kave

Bilo je pred nekaj dnevi v eni
mlečnih restavracij v II. Bistrici.

Sedel sem pri srednji mizi, sre¬
bal črno kavo in prebiral časo¬
pis. Pri mizi na levi strani sta
sedeli dve dami v elegantnih
škorenjcih in s kučmo na glavi,
pri mizi na desni strani pa tri
dekleta nekje iz Podgore. Bila so
oblečena v ponošene plašče, ime¬
la slabo obutev in zakrpane no¬
gavice. Z leve sem slišal tale po¬
govor :

»Veš, moram se na vsak način

nekje zaposliti.«

»Ej, tebi se pa res ni treba za¬
posliti. Saj ima tvoj zelo lepe do¬
hodke in dovolj zasluži za oba.«

»Veš, draga prijateljica, avto
bomo nabavili, zato si moram naj¬
ti službo.«

Nato pa sem prisluhnil tudi po¬
govoru treh deklet iz Podgore pri

mizi na desni strank

»Oh, da bi se že vendar mogla
nekje zaposliti! Tako zelo sem
potrebna obleke in obutve, pred¬
vsem pa bi rada staršem čimprej
plačala hrano, ki mi jo že leto
dni očitajo.«

Kofetar

Podelitev pokala košarkarski ekipi LESONIT za svoje L mesto

Foto: j k

MAREG 4

3


DANES J* VEDNO MAN# KMETIJA KIH PROIZVAJALCEV, KI BI Z NE¬
ZAUPANJEM SKLEPALI POGODBE S KMETIJSKIMI ORGANIZACIJAMI

IN POSTAJA VSAKEMU PROIZVAJALCU JASNO, DA JE S SODOBNO
AGROTEHNIKO IN S PRIDOBITVAMI SODOBNE KMETIJSKE ZNANO¬
STI M02N0 DOSEČI UGODNE HEKTARSKE DONOSE, KI BI ZA STARE
SASE POMENILI PRAVB CUDE2E.

za

krompir in korenje!

Naš« območje ni znano samo po
ladjarstvu in živinoreji, pač pa tudi

Stihije, ki je vladala vse do danes,
mora prenehati in začeti moramo pla-

po  velikih količinah ostale rastlinske nirano proizvajati. Le tako bomo od-

proizvodnje, zlasti še po pridelovanju
krompirja. Vemo, da je danes že mož¬
no pridelati 350 q krompirja in tudi
več na hektar. Res je, da nismo bili
kaj dosti izbirčni glede sorte, zato
vodijo predvsem tiste sorte, ki zahte¬
vajo manj skrbi pri pridelovanju in
ki so odporne proti krompirjevi ple¬
sni. To pa sta danes merkur in vo-
ran, slabši po kvaliteti, dobri pa za¬
radi velikih hektarskih donosov. Vse
je bilo tudi v redu, dokler nismo tu¬
di potrošniki postali izbirčni. Danes
pa il želimo takih sort, ki odgovar¬
jajo našemu okusu; med nje nedvom¬
no spadajo sorte kot so bintje, cvet¬
nik, tolminec in druge na novo vzgo¬
jene kvalitetne sorte. Teh pa ima na¬
te območje le malo.

KZ  »4. junij-« v H. Bistrici se trudi,
da bi v našem območju prevladovale
tiste 6orte, ki bi brez dvoma lahko
hitro izpodrinile industrijske sorte in

stranill vse nepotrebne skrbi, kam s
pridelki in kako bo s cenami.

Za sklepanje teh pogodb bodo vse
odkupne postaje dobile še posebna
navodila, lahko pa se posamezni pro¬
izvajalec obrača tudi na upravo za¬
druge oziroma na osebo, ki je od¬
govorna za kooperacije, ki mu bo ra¬
de volje dala vsa navodila.

Nič manj pomembna pa ni proiz¬
vodnja rdečega korenja, ki ga je lan¬
sko leto zadruga uvedla v poskusno
pridelovanje s kooperanti. Verjetno ni
proizvajalca, ki ne bi bil zadovoljen
s proizvodnjo in dohodkom, ki ga je

imei. x\asa prenramoena industrija

0

tudi letos teži za tem in sicer še v
večjih. količinah. Da bo zadruga do¬
segla te količine, bo potrebno pove¬
čati površine in krog kooperantov.

Pri poskusni proizvodnji smo ugo¬
tovili. da klimatski in ostal ekološki

Z mednarodne razstave v Hamburgu

preproge in trate

neizmeren

nam je mnogo bližji, kakor domne

varno. Spoznavamo, da rastline ne samo vzklijejo, živijo in

kakor mi. temveč vsebujejo moč in občutljivost, ki sta ze

dobni našim. Iz rastlinskega sveta se marsikaj naučimo;
vsem pa, da je treba živeti in premagovati zapreke, na katere v
življenju naletimo. Rastlina nam da poguma in vztrajnosti in je

pred -

občudujemo

V. K.

1141

NIMN


• IH

RAZSTAVA POD GESLOM:

Gozd na Krasu Slovenskega Primorja

2e deset let je, kar obstoja
Gozdarsko lesni muzej v Bistri.
V začetku tega meseca je bil

obnove oziroma izboljšanja goz¬
dov na kraškem svetu, ki zajema
petino Slovenije, seznani širša

bi Imelo naše območje še nadalje slo- pogoji v celoti odgovarjajo tej pro-
veg po dobrem krompirju. V lanskem izvodnji. Korenček ljubi precej dobro
letu Je v kooperacijskem sodelovanju zemljo, pognojeno s hlevskim gnojem
pričela z bintjem, letos pa je nabavila v  prejšnjem letu. Rabi tudi precej ka-

v Bistri pri Vrhniki posvet gle- javnost, da bo bolje razumela po¬
de otvoritve razstave pod geslom: membnost teh del za dvig gospo-
»Gozd na Krasu Slovenskega Pri- darsko pasivnih ozemelj v prihod-
morja«. Na podlagi tega posve- njih desetletjih. Jedro razstave je
ta je sedaj razstava odprta v Bi- tolmačenje gozdnomelioracijskega

stri, od 20. februarja pa do 4.
aprila t. 1. pa naj bi kot potu-

projekta, ki je dokaj razsežen in
kompliciran. Razstava ponazoruje

5 vagonov semenskega krompirja sor- uja, kot vse ostale gomolnice in ko- -j 0 č a razs tava obiskala: Novo Go- vso zapletenost in pomembnost

rico (od 20. 2. do 25. 2.), Sežano projekta pogozdovanja in melio-

te tolminec, ali kot ga nekateri lme-

dušičnega

nujejo holandec ali majstnik, po ceni Jila. Sejemo ga v vrste 30 do 35 cm 28. 2. do 2. 3), Koper (od 8. 3. racije krasa.

55 din za kg. Težnja zadruge je, da bi
letos to količino v celoti oddala ko¬
operantom, ki bodo želeli sodelovati
z zadrugo. Sicer ne gre tu za for¬
malne pogodbe: damo ti krompir in
gnojila, s prodajo pridelka pa se vba¬
daj sam kot veš in znaš. Sklepale se
bodo take pogodbe, da bo kmet ve¬
del, kdaj in koliko ga bo prodal in
po vnaprej zagotovljeni ceni. To bo
zadrugi omogočilo, da bo vedela, s
kakšnimi količinami razpolaga in da
bo pravočasno preskrbela za proda¬
jo. Marsikdo bo imel pomisleke glede
cene, vendar danes tudi naše tržišče

zahteva, da sl blago kupci priskrbijo

2-3

do 16. 3.), Piran (od 19. 3. do 24.

Pogozdovanje krasa ima stolet-

Kdor je lansko leto sodeloval v tej
proizvodnji, mu najbrže ne bo po-

3.), II. Bistrico (od 27. 3. do 1. 4.) no zgodovino. Začelo se je v Oko¬
rn Postojno (od 4. 4. do 7. 4.). Ta lici Trsta. Prvi poskusi kraškega

trebno dokazovati in ga prepričevati, razstava je v zvezi z uresničitvijo pogozdovanja so vredni priznanja,

ali se to izplača ali ne. Primer, da
je kmet iz Harij pridelal na 5 arih
1200 kg korenja, nekateri pa celo več,
je menda več kot prepričljiv.

Sorta, ki je predvidena za to leto,
se imenuje gigant in močno prekaša
prejšnjo. Z njo je možno doseči 30
ton na ha in več. Izpopolniti pa bo
potrebno agrotehniko, saj jo naši pri¬
delovalci le malo poznajo.

velikega gozdnomelioraci j skega

najstarejši ohranjeni nasadi pa so

projekta za kraško pokrajino. Pro- častitljivi spomeniki vztrajnega

jekt je izdelal inštitut za gozdno prizadevanja pogumnih gozdarjev
in lesno gospodarstvo Slovenije;

inštitut je bil tudi pobudnik za
ustanovitev gozdarskega, lesnega
in lovskega muzeja in sodeluje v
njenem vodstvu. Razstava obsega
fotografično dokumentacijo, kar¬
tografsko obdelavo kraškega oze¬
mlja in tabelama pojasnila. Deli

Seme bo tudi letos zastonj za vse se na zgodovinski del, na del, po-
»ravočasno in po zagotovljenih cenah. proizvajalce, ki bodo želeli sodelovati svečen apnencu, na del, posvečen

zahtevam

pa se mora podrediti v tej proizvodnji. Zagotovljena Je tudi flišu (Brkini) in na elaborat, ki

udi zadruga 8 svojimi proizvajalci, cena, ki bo znašala za proizvajalca ga je izdelal, kot že omenjeno,

e hoče, da ne bodo ostale količine 25 din. Letos bomo posejali s kore- inštitut.

leprodane, kot je bilo n. pr. letos
irav ■ krompirjem.

njem 30-35 hektarov.

in žive priče njihove zmage nad
uporno kraško naravo. Leta 1875
je bilo ustanovljeno »Kranjsko-
primorsko gozdarsko društvo«, ki
je imelo svojo ustanovno skup¬
ščino v Postojni. To društvo je
bilo glavna gibalna sila za obno¬
vo našega krasa, uradna posveto¬
valnica za reševanje strokovnih
vprašanj v zvezi s pogozdova¬
njem krasa, uradni predstavnik
in zagovornik kraškega pogozdo¬
vanja pred oblastjo, pri kateri je

p.

Seznam

novih naročnikov za marec 1964

CK ZMS Ljubljana, Muha Rado, go¬
stilna Hrušica, Celin Frida 117 Mel-
ville Ter Mavly Brisbane Q.L.D. Av¬
stralija, Poklar Anton, Zabiče 15 Ilir¬
ska Bistrica, Kozlevčar Jože, Ljublja¬
na Gestrinova ul. 6/n, Boštjančdč
Frank, 1119 Summit St. Joliet U.S.A.,
Joseph Fatur Box 37 Sidmouth B.C.
Canada, Alojz Petrač 708 E 56 St. Cle-

bič 2925 Wilson Ave Bront 69 New
York U.S.A., Hojnik Ivanka, Bresta¬
nica št. 12 p. Kamnica pri Mariboru,
Boštjančič Silvana James st. Shrub
Oak New York U.S.A., Radio Koper,
Koper, Matko Ivana, Sp. Bitnja 11 p.
Prem, Iskra Jože, Sperlingsgatan 12 D
Malmd <5 Sweden, Vrh Mirko, V.P.

Namen te razstave je pred- izposlovalo zgodovinsko važne za-
vsem, da se z važnim problemom konske odločbe, ki go urejale,

usmerjale in pospeševale pogoz-
dovalno delo. V času društvenega
obstoja, od leta 1875 pa do leta
1919, je bilo opravljeno ogromno
delo, o katerem priča okrog 5000
ha ohranjenih odraslih borovih
sestojev ki pa predstavljajo ko¬
maj polovico vseh nekdanjih na¬
ša d b.

Prva svetovna vojna (1914 —
. je presekala zlato dobo
kraškega pogozdovanja. Po kon-

15340

110 Ave Edmontana Albert Ca¬

nada, Frank Silvester 105 13 Reno
Ave Cleveland 5. Ohio U.S.A., Primc
Ivana 198 High Street London S.W. 19
England, Prosen Anton Otočec ob
Krki št. 46 Novo mesto, Zidar Ber¬
nard št. 9 Elliott St. Traralgon vic čani vojni je sledila najtemnejša
Avstralija, Zidar Antonija, Topole 79 doba za naš kraški svet, ki je če-

1918)

veland 10, Ohio U.S.A., Gustinčič 4815/1 Brčko Bosna, Strle Jože, V.P. Ilirska Bistrica, Mr. Grbec Joseph trt stoletja ječal pod italijanskim

Marta 4 Rupert. Street Merrylands 42290 Požarevac, Semso Jamakovič, Sa- 3810. W. 157. st. Cleveland 11 Ohio, jarmom.

Sydney N.S.W. Avstralija< Ivanka Ba-

rajevo Zagrebačka 93, Horvat Marija U.S.A,


I

Viljem Kindler

MAREC 4 ST,!

vrstah

nadaljevali

Koprsko učiteljišče pošilja

delo!

Dušanka je pospravila v torbico

Zvečer imamo večerno šolo za

enomesečni praksi

mo-

kup zvezkov dn odšla. Mudi^se ji. odrasle. Glavni predmet sloven

Ves popoldne bo popravljala šol- ski jezik. Po pouku smo se

ske zvezke in domače naloge ter
pisala pripravo za naslednji dan.

vrsto let dijake V. letnika na eno- ram spoznati z vodenjem razred-

razrediu sem

ostala sama.

mesečno prakso na razne osnovne

uradnih knjig,

pisarniško

šole. V Ilirski Bistrici so letos na administracijo, z upravljanjem in

Parket se je svetil v opoldanskem
soncu. Na široko odprta tabla se

vili slepe maši. Nekateri s
so večno živi. V tednu je tudi ne
delja. Ruševine bomo odstranje

vali.

Dvigneš kamen

spodaj bom-

praksi štirje bodoči učitelji

samoupravtljanjem 'šole,

kar

sušila

zdelo

mi

ba, dve, cel kup. In zvečer je na

tri dekleta in en fant. Poleg teh sem dobila

študij pravilnik o

Je

ena dijakinja na osnovni šoli in pravilnik o delitvi dohod-

šoli v Knežaku.

Dušanko, šti- ka. Seznanjati se moram z vsemi

čaka na otroke kot mati z odprti- sosedovem skednju ples. Vsi se
mi rekami. S pogledom sem ob- zgrnemo okrog m uzd kanta,
jela nove, svetle mizice in udobne košna zavest, da smo ena druži-

pendistko naše občine, sva se sre- organizacijami, ki delujejo na šoli

stole, flaneloigraf, ogledalo in umi- na. Ideali

z njimi bi gore pre-

čali v razredu. Zanimalo me

kaj

privabilo

no takole:

Zakaj ste si izbrali ta poklic?

'Predvsem zato, ker me veseli

delo z mladino.

Ali ste si sami želeli priti na
prakso v svoj domači kraj?

Učiteljišče ima zelo malo
nančnih sredstev, zato si ne mo¬

re privošči ti tega,

dijaki

odšli na prakso, ki bi bila zdru-^
žena z velikimi stroški (hrana,

stanovanje), poleg tega

vsak

želi biti doma, kjer mu je naj¬
bolj e.

Kako se počutite v razredu?

Ko sem prvič stopila pred
otroke, mi je od strahu utripalo

la že prvi stik z njimi mi


srce,

je upihnil vso bojazen. Hitro sem
dobila kontakt z učenci in poču¬
tim se srečna. Mislim, da mi bo
slovo težko.

Kakšne naloge vas
poleg dela v razredu?

in delati v obstoječih krožkih. Ob

ta poklic. koncu pa me čaka še samostojna

Najin pogovor je potekal približ- proslava

roditeljski sestanek,

pa tudi na stik s starši učencev
ne smem pozabiti.

valndk ter se ustavila na zvočni¬
ku pod stropom. Nato mi je po¬
gled splaval skozi odprto okno v
Brkine. Prva leta po * vojni...

mikal.

Postojte za hip, vd mlajši kole

na poti

velikega po¬

slanstva! Spomnite se sredi odgo-
Moje prvo službeno mesto. Otro- vomega in napornega dela na one,

ci 'so prihajali

šolo, ko so

ki so vam utirali pot. Teh ni ma-

napasli živino. Po pouku morajo
Ali je praksa po vašem mne- hitro domov, dom obnavljajo, da

Mnogi

niso oddahnili

nju potrebna?

bodo

pred zimo pod streho.

od borbe, internacij, zaporov in
že so se znašli med mladino v

Tudi meni se mudi. Z gospodar- šoli. Biti vzgojtielji pomeni ljubi

Pa še kako! Sele zdaj, ko uskia- jem imava nenapisano pogodbo,

zato

ne zatiskajte

jam teorijo s prakso, vidim.,
pravzaprav delo samo oblikuje

da bom kuhala zidarjem. Razred

resnico,

ušes pred njo. In ko vam bo tež-

podstrešna sobica, namesto ko, se spomnite, da je bilo nekoč

vzgojitelja

učitelja. Srečujem zvezkov listi

darilo ameriške-

težje.

se s težavami in prijetnostmi, ki ga RK, kreda, rdeč svinčnik za-

Vam, ki boste z novim Šolskim

jih do sedaj nisem poznala. Mno-

me

pika. Nobenega pravilni- letom stopili na svojo življenjsko

sem pridobila. Poučne eks- ka o šoli in delitvi dohodka. Za- pot, pa naj vam ne bo le vhod v

kurza j e, različni poizkusi, skupin- silni učni načrt, ki sem ga sproti življenje

cvetjem posut!

pouk, delo

flamelografu, sestavljala

krojila razmeram.

z episkopom in magnetofonom ni

enolično. Srečna sem, da sem pri¬
šla na šolo, ki razpolaga z mno¬
gimi modernimi učili, ki nam ga
predpisuje sodoben pouk.

Kje pa želite službovati po
diplomi?

Želim nadaljevati š
1 pedagoški šoli

na

zemljepis

in zgodovina me privlačujeta —
seveda, če bom dobila štipendijo,

šla rada v kakšno

čakajo če ne, pa bi

vas v bližini Ilirske Bistrice

im

tanini

nnnn

uniin

iiiinii

Hllllll

iiiiifi

Hllllll

iinnif

Hllllll

im

Hllllll

v/f

• v.-.V.V. .V

• # v.v



.VAv

♦ • • •


•VAV.VA

.SV


Kv.v v • *.sv •:v’v

i • • •,  .«• • •••••*. . • • ■

> , • • • • • • • • •*%. • *, * • • • • *

v*y v->» s

y>:


7


Vj

.v.

• • • * .

>


• • • •

/

V.

SrsSt



'A •>.


• •

> ♦.

HORTIKULTURA DOBIVA TUDI PRI NAS ČEDALJE VEČJI
POMEN. TAKO IMENOVANA »-ZELENA POLITIKA« MORA
PRODRETI V ŠIROKE LJUDSKE PLASTI, TAKO DA OMOGOČI

INTIMEN STIK

ZE-

LJUDEM PRLTETNEJSE ŽIVLJENJE
LENO NARAVO.

Pri nas je treba hortikulturno navij;
idejo popularizirati s tiskom, pre- ve? 1
davanji in tudi ogledi. Z usta- prihodnje ne bomo mogli pogre-

u rej e vali šolske vrto-
uč it el jev in šolarjev v

ša in domači vrt pa
čev dom ostal pust

kmečka hi¬
tu di delav-

prazen

To velja posebno še za II. Bistri¬
co, kjer čaka nova šola na ure¬
ditev okolja. Mladi šolarji in di-

vrt

nazorni pouk

navijanjem vrtov in parkov de¬
lamo za duševno krepitev in kul¬
turno vzgojo naših ljudi.

Slovenci smemo biti ponosni na
tradicijo in stare priče naše hor¬
tikulture; ali ne pričajo o njej
cvetlični vrtovi samotnega doma
pod slovenskimi Karavankami ali
pa lepo urejeno dvorišče naše
Notranjske ali pa lepa skupina
mogočnih, dreves v starem naselju
naše Primorske?

Pa poglejmo II. Bistrico in dru¬
ga okoliška večja in manjša na¬
selja! Zanemarjeni vrtovi in pred-
hišni VTtiči, povsod brez prave
ozelenitve, novi stanovanjski blo¬
ki z neurejeno, puščobno okolico!

Kako bi bilo koristno, da bi vse
organizacije, šole in pedagogi
spodbujali hortikulturno gibanje!

Naša šola bi morala dajati prve

pobude in nauke o urejenem do- som«, proč od mehanizacije
mu in ohranjevanju lepotnih zrna- industrializacije. Gre le za to, da
čilnosti domačega kraja. Koliko današnjemu človeku ohranimo'
je še razumevanja za pionirsko zdrav smisel za sožitje z naravo,

Lašč primerna, da vanj vsajamo
nove lepe rastline, grmičke in
cvetlice. Okolica šole naj bo naj¬
lepša in okrašena s cvetjem, skrb
za negovanje parka in vrta pa bo¬
di ob pomoči učiteljstva prepu¬
ščena šolarjem.

Napačno bi bilo, da iznešane
misli vzamemo preveč togo’ in da

nas zanesejo v neko sentimental¬
nost, ki bi se protivila tehnične¬
mu napredku. Težnja po življenj¬
skih stikih z naravo ne pomeni
vračanje k »dobrim starim ča-

vlogo šolskega vrta? Kje so tisti
požrtvovalni učitelji, ki so usta-

ker je to njegova naravna po¬
treba. Viljem Kindler

pphh

•A*- - «



m m  » . • • • 1

Mednarodr " razstava v Hamburgu

-  v

• • •

m  i

v.v*
••V. V



• • •.



m






• • • V * jC •.* ,'.7.Wj.

mm®'.  • i &: • %■  # i j

V ‘ « U I

F

! a*  * ••• *• • v.*.*.X 6 /L*X 6 yKv v (*. ,

- Ti* ■■ S



k v y. č .'.vJv * J





*



.•‘“V f

- •* ..



Motiv iz bistriškega parka  Foto: Kindler

pLouLtski

Pustno rajanje

na šoli

Vsi dnevi v šolskem letu so
resni, le za pust uganjamo nor¬
čije. Seveda pa ne med učno uro,
za to imamo določen čas po po¬
poldanskem pouku. Letos smo
prvič pustovali 'brez gneče in pre¬
rivanja v novi šoli, v prostrani
in svetli avli v pritličju. Ob po¬
skočnih melodijah, ki so priha¬
jale iz novega gramofona — na¬
menjenega za pomoč pri pouku
- smo se veselo zavrteli. Med
naj različne j širni maskami od kav¬
boja do turkinje, poleg mnogih
princesk, Indijancev, črncev, ba¬
letk, kuharjev, zajčkov in drugih
«o prevladovale »narodne noše«.
Učenci nižjih razredov so se za¬
bavali od 16. do 18. ure, riato so
prepustili prostor starejšim vrst¬
nikom, ki so morali — čeprav ne¬
radi — ob 20. uri nehati z za-
zabavo. Vsi skupaj smo želeli,
da bi bil pust večkrat v letu.

Prešernova proslava

na šoli

v Hirshi Bistrici

Naša nova šola ima tudi to
prednost, da je ozvočena. Prešer¬
novo proslavo smo imeli po zvoč-

- f  —|---« . , i

KOTIČEK

niku. Sedeli smo na svojem pro¬
storu brez prerivanja in strahu,
da bomo pri proslavi stali. Tudi
to je prednost, da izvajalec sam
sebe posluša.

Kratko življenjsko pot pesnika
Prešerna so nam odkrile njegove
pesmi, ki so jih recitatorji z lepo
razlago občuteno podali. Lepo so
zapeli pevci mladinskega in pio¬
nirskega zbora. Mladinski Dekle¬
tom, pionirski Zdravljico.

Prešerna smo začutili v vsej
njegovi veličini.

amid

Mamici

naj bo za praznik njen

m

ves dan

od sonca obžarjen.

Mamici,

ki dela vedno in skrbi,
naj bo njen dan
poln, poln radosti.

Mamici,

ki čas v delu ji hiti,
naj bom

vsaj danes  — pridna hči.

Pionirka iz Kuteževega

Anton in Marija Kirn, po domače

Ivetovi iz čelj

V prijazni brkinski vasici Celje
praznujeta 50. obletnico skupnega
življenja zakonca Anton in Mari¬
ja Kirn, po domače Ivetovi. Za¬
konska pot, ki sta jo začela pred
prvo svetovno vojno, jima ni bila
posuta s cvetjem, temveč polna
trdega dela in trpljenja. Že kma¬
lu po poroki je moral oče Anton
s takratno avstroogrsko vojsko na

fronto v Tirole in na soško fron¬

to, od koder se je vrnil šele po
končani vojni. Ta čas pa se je
mati Marija sama vbadala s kme¬
tijstvom. Ko se je Anton vrnil po

končani vojni domov, je čakalo
zakonca trdo delo, da so postavili
zopet na noge med vojno zane¬

marjeno posestvo. V zakonu se
jima je rodilo 13 otrok, od kate¬
rih je sedaj živih devet. Otroke
sta vzgajala v naprednem narod¬
nem duhu, kljub takratnemu na¬
cionalnemu zatiranju. Tudi dru¬
ga svetovna vojna jim ni priza¬
nesla. Dva sinova sta morala v
italijansko vojsko, od koder je
eden takoj našel pot v NOV in

se vrnil Kot paru*cux ici<» xtHs5,
drugi pa je po nesrečnem naključ¬
ju padel v nemško ujetništvo in
se od tam vrnil šale po končani
vojni. Dve hčeri sta bili zaradi
sodelovanja v NOB internirani v
zloglasnih taborščih Dachau in
Oswiecim, od koder sta se vrnili
z rahljanim zdravjem. Ostala dru¬
žina je mnogo pomagala partizan¬
skim borcem, ki so se zadrževali
v tem brkinskem predelu.

K visokemu jubileju jima če¬
stitajo in želijo še mnoga leta vse
hčere in sinovi z družinami, so¬
rodniki, znanci in prijatelji ter
vsi naši občani.

Drobne

— V neki delovni organizaciji
v Ilirski Bistrici so iz statuta iz¬
ločili vse, kar je bilo prepisanega
iz ustave, zakonov in uredb, na¬
kar so ostale samo platnice, ki
bodo šle v razpravo.

BISTRIŠKI

DRU ŽBEN O-EKON OMSKI

PROBLEMI:

4

— A.: Najtežji problem je na¬
praviti iz enega dinarja dva di¬
narja. ,

— B.: Neprimerno težji je

problem, kako napraviti iz dveh
direktorjev enega.

—V osnovni šoli v Ilirski Bistri¬
ci so nabavili magnetofone, gra¬
mofone, flanelografe itd., za na¬
vaden sobni toplomer pa je
zmanjkalo sredstev.

— V neki delovni organizaciji
je komisija zavrnila statut, češ
da je premalo konkreten. Zato so
ga sestaVijaloi popravili takole:

direktor delovne organizacije je in
ostane

Pepe BUČA

PIŠEJO NAŠE ŽENE * PIŠEJO NAŠE ŽENE * PIŠEJO NAŠE ŽENE PIŠEJO NAŠE ŽENE * PIŠEJO NAŠE ŽENE * PIŠEJO NAŠE

Odzvala sem se klicu po svobodi. Našel se je nekdo, ki
me je izdal. Doma sem kuhala kosilo, ko so Nemci, domo¬
branci in četniki obkolili hišo. Prišli so nepričakovano, raz¬
tepli so se po hiši kakor psi, trgali volno iz žimnic, slike iz
okvirov, rezali šive na moji obleki in vrtali po seniku. Po¬
brali so nam prašiče in voz, v katerega so vpregli par konj,
ki so bili ponos mojega brata.

Odgnali so me v policijski zapor v Ilirsko Bistrico in po
nekaj dnevih zasliševanja v zapor na Reki. Štiri mesece sem
životarila za štirimi stenami, kjer je vse dišalo po smrti.
Vsak teden so odbirali ljudi za transport, sleherno soboto
sem čakala, da me pokličejo. In nekega dne je bilo tudi moje
ime na seznamu. Odleglo mi je, bala sem se zapora, od koder
je slednji dan kdo brez glasu izginil.

Odprla so se težka železna vrata. Čakala nas je kolona
esesovcev. Krenili smo proti železniški postaji. Bleščalo se
nam je v soncu, ljudje so nas pomilovalno gledali. In čudno,
takrat se mi je zdelo, da ne spadam več mednje. Na postaji
so nas zabili v živinske vagone. Ko sem videla, kako se po¬
slavljata mož in žena, je zagrabilo tudi mene. Stisnila sem
se v temni kot vagona in mislila na svojo petinšestdesetletno
mater, ki je dala že svojega četrtega otroka. Vlak se je zga¬
nil. Postanek v Ilirski Bistrici. Hitro se je izvedelo, da stoji
na železniški postaji transport internirancev. Skozi zamreženo
okno je prinesla sestra bratu hrano. Jaz nisem imela ničesar,
vse je delil z mano. Krenili smo s postaje. Tovarišice so me
dvignile, da sem skozi okno lahko videla domače griče. Po¬
mlad se je prebujala, drevje se je porajalo k novemu življe¬
nju, gmajna , kjer sem se tolikokrat kot otrok igrala, se je
bleščala v soncu. Vse je bilo tako resnično, le jaz sem se
vozila neznano kam.

Dva dni zapora v ulici Coroneo in nato osem dni mučne
vožnje. Dresden. Kulturno in umetniško središče Saške. Indu¬
strija strojev in optičnih inštrumentov. Beseda  »dresdenski
porcelan« ima še danes zame poseben prizvok. Mesto je bilo
dan poprej bombardirano. Izpod ruševin so reševali ožgana
trupla in jih zlagali v skladovnice kot drva. Naložili so nas
na tovorne avtomobile in nas odpeljali 15 km ven iz mesta.

Taborišče. Blata do kolen . Ruske žene so nosile na ra¬
menih težke hlode za streho novi baraki. Žalostno so nas gle¬
dale in zmajevale z glavo.

V taborišču so bili ljudje iz vse Evrope  — Slovenka sem
bila le jaz. Steli so nas po narodnosti in ker sem že s Hrvati
prišla iz zapora, sem se zapisala za Hrvatico. Oprosti mi,
preljubi Trubar , to iznevero!

Od zore do mraka smo kopali jarke. Edino, kar je bilo
lepega v taborišču, je bila noč. Vlegla sem se na deske in se
zazrla v špranjo na stropu. V koščku zvezdnatega neba sem
videla domačo zemljo.

Minevali so meseci. Prisluškovali smo grmenju topov.
Vsak dan je bilo bliže. V slutnji svobode smo trepetali. Čez
noč je zmanjkalo esesovcev. »Dobro jutro«, so nam voščili
rdečearmejci. Se zadnji pogled na pograd, na barako, na kraj,
kjer sem pustila del življenja ...

Raztreseni po tuji deželi smo iskali poti domov in se
končno zbrali v večjem številu. Mednarodni RK je tudi to
pot izpolnil svojo nalogo. V spalnih vozovih nas je prepeljal
do Velike Kikinde. Mimogrede smo si ogledali mesti Prago
in Budimpešto, ki nista v danih okoliščinah napravili name
nobenega vtisa. »Domov, domov,« mi je utripalo srce v ritmu
koles, ki so se vse prepočasi vrtela po tračnicah. Res,  »zemlja
domača ni prazna beseda«.  — t —

asvN orasid •¥■ a*iaz asvN orasid * aNaz asvN orasid aNaz asvN orasid -¥■ aNaz asvN orasid aNa? asvN orasid

1  # ,

sT 0 . A 9  • \

RL41IMI

Občni zbor

kluba

V zimskem času se drug za drugim
vrstijo občni zbor in konference -
precej teh šele bo — vendar se pov¬
sod bolj ali manj borijo z istimi te¬
žavami in problemi. Eden takih zbo¬
rov je bil 1. februarja in sicer občni'
zbor košarkarskega kluba. Z direk¬
torjem in sekretarjem podjetja, čigar
ime nosijo, je bilo prisotnih 18 ljudi.
Kje so bili vsi »kibici« in »navijači«,
ki jih je pri vsaki tekmi precej? Ali
res nikogar ne zanima, o čem bodo
razpravljali, s kakšnimi težavami se
borijo, kakšne načrte imajo v leto¬
šnjem letu? Zelo žalostno, vendar ree-
nično. O množičnosti res ne moremo
govoriti. Ce bi igralci (vsaj člani)
imeli dobrega trenerja, bi ne bilo
vprašanja, kako bo letos. Člani bi so
(vsaj nekateri) posvetili vzgoji pio¬
nirjev, ki jih ni malo in celo že do¬
brih ne manjka med njimi, vendar
trenerja ni moč dobiti in tako ne na¬
predujejo niti sami igralci. Skoda jo
tako dvojna.

V diskusiji so igralci in redki pri¬
sotni analizirali nekatere momente
lanskoletnega tekmovanja, obenem
pa se pogovorili o letošnjih tekmah.
Tekmovali bodo v republiški ligi, vča-
sih z boljšimi, drugič s slabšimi na¬
sprotniki. Nekoliko lažja bo situacija
na srečanjih z nove vključenimi klu-

košarkarskega

Lesonit

bi, vendar pa so si enotni v tem, da
bo treba še marsikaj rešiti v okviru
treninga, preden se tekmovanja prič-
no. Dobre predpriprave so važni po¬
goj za uspeh. Pomanjkanje 'trenerja
bo treba trenutno . nadoknaditi s čim¬
bolj pogostimi tekmami. To naj bi

pripomoglo vsaj h kondiciji ekipe,
posebno sedaj, ko so nekateri igralci
pri vojakih in jih bodo morali nado¬
mestiti boljši mladinci.

Sprejeli so predračun za 1984. leto,
v katerem so upoštevane tudi žensk«,
ozko grlo naše košarke. Predračun je
sestavljen na osnovi predvidenih 1*-
datkov v višini lanskega.

Vodstvo kluba se bo moralo precej
truditi, da bi zainteresiralo nekatere
gospodarske organizacije za elektri¬
fikacijo Igrišča, gradnjo tribun in sla¬
čilnic. Važno je predvsem čimprej
elektrificirati igrišči, da bi bili igrale!
navajeni igranja pri električni svetlo¬
bi, kar jim je do tedaj delalo težav«
na tujih terenih.

Sklepov je bilo malo, bili pa so re¬
alni. Ce pa bo pomoč in podpor«
vseh občanov taka, kot na občnem
zboru, bo tudi te težko uretnlčiti.

Lesonit osvojil

zimski pokal Primorske

V nedeljo, 16. februarja, je bil
v Ilirska Bistrici zimski pokalni
turnir Primorske, ki ga je orga¬
nizirala Košarkaška podzveza Pri¬
morske. Za turnir se je pojavilo
šest ekip: »Nanos« Postojna, Tol¬
min, Sežana, Domberg, St. Peter
pri Gorici ter »Lesonit«. Moštva

• ^ g  X .

s* bila z žrebom razdeljena v
dve skupini in sicer v skupino A:
Lesonit, Domberg, Tolmin, v sku¬
pino B: Sežana, St. Peter, Nanos.
Ker St. Peter ni prišel, je bila v
skupini B odigrana samo ena ^tek¬
ma in sicer Nanos : Sežana. Zmr-
gal je Nanos z rezultatom 56:43.
V skupini A pa so bili doseženi.

čala drugoplasirana v skupinah,
Sežana in Tolmin za tretje oziro¬
ma četrto mesto. Zmagal je ne¬
pričakovano Tolmin z rezultatom
51:40. Največje zanimanje je se¬
veda bilo za tekmo Lesonit : Na¬
nos, ‘ki naj bi odločila o prvem
oziroma drugem mestu. Oglejmo
si nekoliko potek igre! Prvi koš
je dosegel Lesonit, toda že nasled-
njo minuto je Nanos izenačil. V
5. minuti je bil rezultat 7:6 za
Lesonit, ki je razliko stalno po¬
večeval ter tako v 14. minuti vo¬
dil že za 14 košev. Prvi polčas se
je zaključil z rezultatom 27:15 za
Lesonit. Drugi polčas je potekal

V nedeljo, dne 16. II. 1964, smo
se mladinci iz Dolnjega Zemona
zbrali na prvem sestanku v tem
letu. O problemih in željah smo
razpravljali po naslednjem dnev¬
nem redu:

1. priprave za proslavo 8. mar¬
ca —■ Dneva žena;

2. lokacija in začetna dela na
igrišču za odbojko;

3. ustanovitev odbojkarskega
kluba in vpisovanje v novo
ustanovljeni klub.

Skupaj s člani SZDL, ki so pri¬
sostvovali sestanku, smo sklenili,
da bomo naše matere in ostale
žene razveselili z igrico »Sne¬
guljčica« in kratkim kulturnim
programom.

Že večkrat smo izrazili željo,
da bi v naši vasi napravili igri¬
šče za odbojko. Do gradnje tega
ni prišlo zato, ker nismo našli
primernega prostora. O tem vpra¬
šanju smo veliko diskutirali. Nek¬
do je predlagal, naj bi za prostor
prosili Stanovanjsko skupnost, ki
je lastnik »Grajskega vrta«. Ome¬
njeni vrt bi po možnosti vzeli v
najem. Ker pa nočemo, da bi
imeli igrišče le zaradi igrišča, smo
takoj ustanovili odbojkarsko eki¬
po. Prisotni mladinci so bili mne¬

nja, naj bi z deli na novem igri¬
šču in stalnim treningom odboj¬
karske ekipe začeli takoj, ko bo¬
do za to ustrezni vremenski po¬
goji.

Razšli smo se z željo po sko¬
rajšnjem snidenju.

Milena

naslednji rezultati: Tolmin :

Domberg 76 :33, Lesonit : Tolmin
53:39 in Lesonit : Dornberg 79:22.

Tekme so bile odigrane dopol¬
dne. Popoldne so bile na spore-

nekoliko bolj izenačeno, kajti Na¬
nos se je otresel nervoze, manj-
šal razliko v koših ter v 9. mi¬
nuti celo vodil za eno točko. V
enajsti minuti je Lesonit spet vo-
dil za 6 košev ter to prednost ob-
držal do kraja tekme. Končni re-
zultait je bil 49:43 za Lesonit.

#

Ob zaključku je predsednik ko-
šarkarske podzveze, tov. PrimčiČ
Janko, čestital ekipi Lesonita za
dosežen uspeh ter ji predal po-
kal. Žal so bile vse tekme odigra¬
ne v telovadnici osemletke in si
jih ni moglo ogledati več ljudi

Končni vrstni red:

Lesonit Sežana

Nanos Domberg

Tolmin

E. V.

Tako se je začela borba za pokal

Primorske

-  Foto:- jk

du finalne tekme. Prva sta se sre-

MULEC

St. s

11

ZAHVALA

Dne 5. februarja t. 1. je umrl
Franc Kruh, rojen 13. januarja
1898 v Šembijah pri Ilirski Bi¬
strici.

čtivo, pa tudi leposlovne knjige v
slovenskem jeziku za naše ljudi
in otroke.

8. novembra 1936 je bil zaradi
Kot otrok revne kmečke dru- izdaje neke ženske aretiran ter

Ob težki izgubi našega
ljubega brata in strica

FRANCA KRUHA

upokojenca.

zine je začel delati v rani mla¬
dosti kot gozdni in poljski de-

prepeljan v reške zapore, kjer
so ga mučili. V letu 1937 je bil

lavec, da se je preživljal. Bil je obsojen na dosmrtno ječo in od-

priden in vesten delavec. Že ta- peljan v kaznilnico Portoiongone.

ko j po prvi svetovni vojni se
začel zanimati za napredno de-

se iskreno zahvaljujemo
vsem, ki so sočustvovali
z nami in nam izrazili

Med

težko

lavsko gibanje.

časom pripora je
obolel in mnogo pretrpel. Vrnil
se je šele 12. julija 1944 in se je

sožalje,

darovali

vence

Pokojni Franc Kruh

Leta 1932 je pristopil k revolu- kljub tolikim letom zapora ter
cionami organizaciji TIGR in je slabemu zdravju takoj pridružil
bil aktiven in požrtvovalen član. osvobodilnemu gibanju. Bil je
Zaradi svoje predanosti je bil do- aktivist, ki ni poznal ovir ali stra-
ločen za kurirja organizacije in hu pred sovražnimi fašističnima
6e je moral preseliti v Jugoslavi- tolpami.

in cvetje, zahvaljujemo se

• J* ^ s  , » ' j« ' 3 * u'

govornikoma za poslovilne

besede, predsedniku

ZB

ČESTITKA

jo, od koder je prenašal preko
meje v Italijo napredno politično

Zaradi suma, da dela za parti-

Na filozofski fakulteti v Ljub¬
ljani, oddelek za germanistiko, je

C. februarja diplomirala Nev j a

Božič, poročena Prelc iz Torninj
St. 35. Iskreno čestitajo: mama,
mož Ivan in visi njeni prijatelji,
prijateljice in znanci iz Ilirske
Bistrice.

NEMŠKI AVTOMOBILISTI IN

ŽIVALI NA CESTI

Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat meseč-

Nemški Touring Automobil
Club DTAC je v zadnjem času za¬
čel obsežno akcijo za razčiščenje
vprašanja o odgovornosti lastni¬
kov za živali; ki zaidejo na cesto
ter provzročijo prometno nesrečo,
z njo pa mnogokrat tudi izdatno

ga je nedičevska policija
aretirala in pridržala v zaporu.
Ker pa nista niti on niti njegov
sojetnik priznala obtožb, je bil
kmalu izpuščen na svobodo.

Ni se ustrašil, še z večjim ela¬
nom je nadaljeval svojo aktiv¬
nost. Po osvoboditvi je vestno
opravljal razne dolžnosti in funk-
cjie v družbenih in upravnih fo¬
rumih.

Slava njegovemu spominu!

Ilirska Bistrica in ostalim
sodelavcem za organizacijo,
pevskemu zboru, godbi na
pihala in vsem, ki so po¬
kojnika spremili v tako
lepem številu na njegovi
zadnji poti.

Prav iskrena hvala!

žalujoči:
sestra z družino

in ostali sorodniki

no. izdaja ga občinski odbor szdl. škodo. Nemški zakoni namreč NOVA SINTETIČNA TKANINA

ilirska Bistrica - urejuje uredniški od- pravijo, da lastnika živali ni mo-

boi. Glavni in odgovorni urednik Joče
Keuc, Člani uredništva: Franc Munih,

Miroslava  Lavrenčič, Fani Fatur, Tone

Gustinčič, Ivan Šuštar, Hugon Debevc ste, ker bi lahko ogrožala druge

goče terjati za povrnitev škode
po drugi plati pa voznik kazen¬
sko odgovarja, če na primer povo¬
žene živali takoj ne odstrani s

Makedonski kemijski kombinat
Naum Naumovski bo kmalu začel

proizvodnjo posebnega

VREM

vlakn a

m

Ta

In Milko Princ. Tehnični urednik:
Janko Novak. Tisk »Kočevski tisk*«
- Kočevje. Letna naročnina za

voznike. DTAC predlaga, naj bi
za 'kritje stroškov, ki nastanejo

vlakna, ki so dvakrat močnejša
kot volna, bodo našla uporabo v
tekstilni industriji. Mešali jih bo-

Nad vzhodno Evropo •© zadr¬
žuje področje visokega zračnega

ob prometnih nesrečah zaradi ži- do z ostalimi naravnimi vlakni. pritiska, vendar dotekajo toplo

vali na cesti, ustanovili poseben

Po prvih raziskovanjih bo oble-

tuzemstvo 240 dinarjev, za inozemstvo fond. Pa je res nerodno, če utrpiš ka iz makrilona zadrževala to-

sredozemske zračno mase preko

1,5 J ali 800 dinarjev. Tekoči račun pri
NB v Ilirski Bistrici št. 602-12-638-41.
Rokopisov in risb ne vračamo.

občutno škodo in se še pobiješ plota, zelo bo mehka in lahka. Za Alp v naše kraje in pričakujemo

povrh samo zaradi tega, ker je
domača ali divja žival zamenjala
cesto za pašnik.

pranje bo zelo enostavna, likati
pa je ne bo treba. Razen tega teh
vlaken ne napadajo insekti.

še v prihodnje pri na« nestalno

vreras.


H

ptometne  .

in

druge

nesreče

mladanskih dneh povzročajo ve- NEPREVIDNA VOŽNJA

ldko škodo skupnosti in po6amez- MOTORISTA

nikom.

NESPORAZUM MED VOZNIKI
IN IZSILJEVANJE PREDNOSTI

Dne 28.1. 1964 ob 9.20 se je dogo-

GOZDNI POŽAR
SO POVZROČILI
MLADOLETNIKI

SEKAL JE OVINEK TER VOZIL
PREKO NEPREKINJENE BELE
ČRTE

Dne 13. II. 1964 je italijanski
državljan SARTORI Bruno ob

Dne 14. II. 1946 ob 16,40 je v
vasi Zabiče prišlo do hujše pro¬
metne nesreče. Motorist P. A. je
vozil iz smeri Bistrice v nepre¬
gledno križišče. V Zabičah ni
zmanjšal hitrositi in niti ni zavi-

01,30 vozil z osebnim avtomobi- ral, ko je pred seboj opazil to-

dila prometna nesreča pred že- Dne 22. I. 1964 so se igrali m la- lom TS-20606 v smeri proti Po- vomi avtomobil KP-45-7S, ki je

lezmško postajo v 11. Bistrici. To- doletniki z ognjem nad kamnolo-

vomjak KP-48-55, ki ga je uprav- mom v II. Bistrici in zažgali su-

ljal voznik B. M., je parkiral pred ho travo med borovci samosevci.

železniško postajo. Ko je nada- K ° je mladoletnik KOCJAN Egon

ljevai vožnjo, je pravilno naka¬
zal smer, na pa se prepričal, če
kdo vozi za njim. Za njim je v

tem trenutku privozil osebni av¬
tomobil KP-44-03 in hotel tovor¬
njaka prehiteti, ne da bi se pre-

okrog 13. ure zažgal travo, je sku¬
šal z mladoletnikom KORCETOM
Cvetkom in POLHOM Ivanom iz
II. Bistrice pogasiti požar. Ko pa
se je požar nevarno širil, so vsi
trii e pobegnili.

Žalostno je, da je polnoletni

prihajal z desne strani in ki ga
je upravljal voznik Ž. D.

Tako je trčil v priključek no¬
silca snežnega pluga. Motorist je
bil težje telesno poškodovan in je
bil prepeljan v izolsko bolnišnico.

pričal, ali bo tovornjak zavijal

v levo. Ko je voznik G. M. z
osebnim avtomobilom KP-44-03

prehiteval tovornjak, pa je ta za¬
vil v levo, da bi peljal v Tomši¬
čevo ulico. Prišlo je do trčenja

vozil in je na osebnem l  tomo-
bilu nastalo škode za - približno

100.000 dinarjev. Na srečo člove- no skrbijo za otroke, da se ne bo-

HUDA NESREČA,

KI TE TERJALA SMRT
OTROKA

POLH pobegnil, čeprav bi bil dol¬
žan gasiti, poleg tega pa je s tem stojni. Vozil je skrajno neprevid- Dne 3. II. 1964 se je ob 13. uri

dejanjem zavedel oba mladclet- no in sekal zavoj tako, da je vo- smrtno ponesrečil otrok Janez BO-

niika. Za dejanje, ki ga je POLH zil za 0.50 m preko neprekinjene ŠTJANČIČ iz Vel. Bukovice št. 36.

zakrivil, se  bo zagovarjal pri sod- bele črte. Ko mu je privozil na- Otrok se je igral ob kupu zlože¬

ni ku za prekrške.

proti tovornjak, se je vanj zale- nega tramovja ob poslopju in ple-

Ponovno opomin staršem, da v tel. Škoda na osebnem avtomobi- zal po njem. Tramovje se je zru-

suhih pomladanskih dneh poseb- lu je cenjena nad 100.000 dinar- šilo in pod seboj pokopalo dečka,

Mh  poškodb ni bala

do igrali z ognjem. Požari v po¬

je v. Na srečo človeških poškodb

ni bila

v

- -J-

ki je takoj podlegel. Dogodek se
pripisuje nesrečnemu slučaju.