V Dravljah gradijo novo poštno poslopje
V Dravljah so pred tremi meseci začeli graditi novo poštno poslopje, v katerem bo tudi velika telefonska centrala. Gradnja je v polnem zamahiu, saj je izvajalec del — gro-supeljski Imos — obljubil, da bo stavba do-končana v dvaindvajsetih mesecih, se pravi leta 1981, ko bodo začeli montirati tudi ra-jonsko avtomatsko telefonsko centralo tipa Metaconta 10C, ki jih v sodelovanju z znano belgijsko tovarno telekomunikacijske opre-me izdeluje kranjska Iskra. Centrala bo ime-la končno zmogljivost 20.000 telefonskih pri-ključkov in bi morala biti po načrlih kon-čana leta 1982. Tudi sama pošta ne bo nič manjša, saj je pred-videno, da bo y njej de-lalo pri okencih dvajset delavcev in delavk, pismonoš bo kar trideset. Stavba bo zavze-mala malo manj kot dva tisoč kvadratnih metrov prostora in bo imela dve etaži. Gre za eno največjih naložb na območju Podjetja za PTT promet Ljubljana in tudi celotne Slo-venije, zato ni čudno, da je predračunska vrednost same stavbe kar štiri milijarde sta-rih dinarjev, opreme za montažo centrale pa kar osem milijard. Ker pa cene tovrstne opreme skokovito naraščajo, je pričakovati, da bo dejanska cena še nekoliko višja.
Pošta in centrala v tem delu Ljubljane sta prav gotovo nujno potrebni, če upoštevamo, da se šišenski predel širi prav v draveljsko smer, stanovanjski stolpiči rastejo kot gobe po dežju in že danes so poštne in telefonske
Golaž »Brko«
1/2 kg svinjskih rebrc, 250 gr mesna-te slanine, peteršilj, 250 gr mesa goveje-ga ali svinjskega, 4 krompirje, 4 čebule, olje, poper, vegeta, kisla smetana.
Rebra dobro operemo, da niso preveč slana, po polurnem kuhanju dodamo me-so in krompir, zrezan na debele kose, še kuhamo in počasi dodajamo vodo. Po-tem dodamo olje, poper, vegeto in malo prežganja, v katerem je prepražena če-bula. Prelijemo s kislo smetano.
Zapečene palačinke
Potrebujemo 1 liter mleka, 5 jajc, mo-ko, 300 gr mletih orehov, sladkor, mar-melado, še eno jajce in pol litra mleka.
Jajca dobro zmešamo, dodamo mleko in moko po potrebi, da ni testo pregosto. Iz te mase pečemo palačinke. Spečene namažemo z marmelado, potresemo z orehi in sladkorjem, zavijemo in damo v pekač. Preko prve vrste potresemo orehe in sladkor, nato naložimo še eno plast palačink in na koncu zmešamo jajce s pol litra mleka in jajcem, prelijemo čez palačinke in pečemo v pečici 15 minut.
Mlad piščanec v vinski omaki
Prepražimo piščančeve dele s slanino in večjo količino narezane čebule. Več-krat polijemo z juho. Ko je meso mehko, dodamo 1 dcl belega vina in ko omaka za-vre, jo precedimo in damo na mizo v po-sebni posodi. Kosom piščanca pa dodamo še malo graha, koščke korenčka in po-nudimo s pire krompirjem.
zmogljivosti na tem območju premajhne. Po-sebej pereče je stanje v telefoniji, kar sicer ni značilno zgolj za Šiško in samo Ljubljano, zato v Dravljah pravkar montirajo kontejner-sko telefonsko centralo, ki bo nared v sep-tembru ali začetku oktobra. Kontejner s ti-soč telefonskimi priključki bo vsaj delno za-polnil vrzeli v telefoniji.
V podjetju za PTT promet Ljubljana upa-jo, da med gradnjo ne bo prišlo do nepred-videnih težav in da se bodo dobavitelji držali dogovorjenih rokov dobave opreme, kajti za-vedajo se odgovorne naloge, ki so si je za-dali. Nov poštni objekt in že obstoječe zmogljivosti bi po predvidevanjih morale za-dostiti potrebam po PTT storitvah v tem de-lu Ljubljane. Postaviti pa bo potrebno še ka-belsko omrežje in naprave, ki bodo omogo-čale takojšen začetek obratovanja nove pošt-ne stavbe. Poudariti pa vclja, da predstav-ljata pošta in centrala v Dravljah le kamen-ček v mozaiku investicijskih naporov ljub-Ijanskih »petetejevcev«, ki pokrivajo območ-je v trikotniku od Kočevja do Vrhnike in Domžal.
S. L.
Vse do pred kratkim je bila na kolesarski stezi na novi Celovški cesti nasproti Avto montaže takale zanimiva in seveda dokaj ne-varna luknja. Podnevi je še nekako šlo, saj so jo kolesarji lahko opazili, ponoči, ko so, kot pač pravi star ljudski rek, vse krave čr-ne, je bilo pa bolj žalostno. Nekaj ne ravno milih padcev je kolesarje, pa tudi mopediste, ki morajo prav tako voziti po stezi, opozori-lo na luknjasto pomanjkljivost naše najmo-dernejše mestne magistrale. Z mnogo sreče a so kolesarji in mopedisti tik pred jesenjo e dočakali pravi kovinski pokrov nesrečne luknje.
Ali je bilo res potrebno tako po  nepo-trebnem izzivati nesrečo?
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS
le
Sreda
Moj ate je pa res od sile. Je včeraj zve-del, da bodo danes odprli novo trgovino v naši soseski in to že ob sedmih zjutraj. »No vidiš, sedaj bomo imeli čisto blizu do trgo-vine. Kako bo fajn. Nič več ne bo dolge hoje do trgovine in nazaj,« je veselo razlagal. Zju-traj me je navsezgodaj vrgel pokonci in že sva hitela v trgovino.
Toda, glej ga zlomka. Vhodna vrata so bi-la še zaprta, pred njimi pa se je že drenjalo nekaj prav tako vnetih kot midva z atetorn. Potem je prišlo nekaj tovarišev, ki naj bi, vsaj tako je kazalo, odprli trgovino. Pa ni bilo nič. So namreč ugotovili, da manjka za-stava in so poslali delavca, da jo razvije. Pa je imel revež prekratko lestev in je moral še po eno. Nato je postavil eno na drugo in ko je končno le obesil trobojnico, bi skoraj štr-bunknil v globino, 9e pravi na tla, Lojtri sla se namreč postavili poprek in če možakar ne bi bil dovolj spreten, bi jutri lahjco brali v časopisu: »Pri obešanju zastave je omah-nil...«
Nato je prišlo še nekaj tovarišev, ki so se strumno pri zadnjih vratih napotili v tr-govino. Sem rekel atetu, da pojdiva še mi-dva, pa je rekel, da se to ne spodobi. Potem so oni tovariši veselo hodili po trgovini, gle-dali po policah, nakar so si ogledali še bife in konkretno ugotovili, če imajo v stekleni-cah res pristni konjak in vinjak. Ate je re-kel, da je to že preveč, da nas takole vlečejo za nos, ko so oni notri končno le začeli. Naj-prej je nekdo bral govor, nato so prerezali vrvico, nato so izročili ključe, vrata pa so še vedno ostala zaprta. Potem jih je nekdo le odprl. Pa nas spet niso pustili do salame in kruha, arapak smo morali še mi poslušati govor.
Atetu je bilo vsega dovolj, zmetal je v ko-šaro kruh in salamo in sva odšla domov, kjer naju je mama najprej pošteno okrcala, kje sva hodila, nakar je z grozo ugotovila, da nisva prinesla mleka. Ate je pripomnil, da je to zaradi objektivnih okoliščin. In za-radi teh objektivnih okoliščin sem moral na-to sam po mleko.
Sem šel raje kar y staro trgovino, sicer bi moral spet poslusati kakšen govor in stati pred zaprtimi vrati.