8. stcv. Novo mesto 1. febniarijii XIX. letnik'. DOLE NJSP NOVIC Izlmjajo t. in 15, vsacega meseca, Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestu. Gospodarske styari. Kedaj ima posestnik pri elementarniii nezgodali pravico do odpisa zemljiščnega davka? Dandanes ae Ijolj kot prej uvažuje, da se ima vBak zeniljisćiii posestnik pri oskrbovanju svojega zeniljisfa boriti z raznimi elementarnimi nezgodami, katere mu dostikrat ves ali precejšnji del pričakovanih naturalnih pridelkov uničijo ali poškodujejo in mu s tem povzročijo prav občutno Škodo. Vsîed tega daje drŽava olajšave v obliki odpisa zeniljisèncga davka. V zadnjih letih ste bili izdani dve postavi, ki podajate zakonita določila o teh olajèavah in sicer postava z dne 12. julija 1896 št. 118 in moditíťirana postava z dné 19. julija 1902, ki se je objavila o novem letu in je tedaj stopila v veljavo. Ta postava je za našo Dolenjsko važna. Naši kmetovalci pridejo le prenanogokrat v položaj, da prosijo vsled elementarnih nezgod za odpis zemljiscnega davka. Ker utegne marsikateremu biti vsebina te postave neznana in nejasna, in da se tedaj v takem slučaji vemo ravnati, katere ugodnosti nam državna oblast podaja, radi tega objavimo prestavljen izvirnik nemškega besedila ^ 2 te postave. Postava z dné 19. julija 19C2 obseza 4 Prvi § določa, da se spremeni § 2 postave z dné 12. julija 189(i št, 118 in da se ima glasiti v sedanji obliki. Tretji in četrti § določata, kedaj ima ta postava stopiti v veljavo in da je finančnemu ministrstvu nje izvršitev naročena. g 2 postave z dné 19. julija 1902 se pa glasi: Pri kmetijskih kulturah se zadobi pravico do odpisa zeniljišČnega davka: 1.) Če uniči toča, voda, požar, če poleže žito, Če nastane izredna suša ali deževje, Če uničijo misi ali trtna us pri zemljisčnih parcelah do 2 ha mere vsaj četrti del naturalnega pridelka, pri parcelali merečih nad 2 ha pa naturalni pridelek vsaj polovico hektarja. 2.} Če BO druge izredne in neizogibne nezgode (prezimovanje, zmrzal, poškodba po žuželkali, parasitne bolezni, peronospora in oidium, Žitne sneti vseh vrst praenata snet, smrdljiva snet, itd,] potem rženi ro- žiček itd.) brez krivde posestnika poškodovale zemljiščne parcele vsaj v pod 1 navedeni meri in Če so 8 tem naturalni pridelek dotičnega gospodarstva v taki množini pokončale, da znaša tisti, na poškodovane parcele po zemljarijiskem operátu odpadajoči, čisti dohodek, katerega je po stopnji poškodbe smatrati za uničenega, več kot četrtino vsega čistega dohodka obdelaniii zeraljiŠčnih kultur v jedni davčni občini ležečega posestva davkoplačevalca. Nekateri zgledi nam bodo pomen te postave razjasnili : I. Kmetovalec ima njivo, ki meri 1 lia {1^'j orala), ki je obsejana z ovsom. V poletnem času mu toča ta pridelek pobije, tako da dobi četrtino manj ovsa, V tem slučaji ima pravico prositi za odpis zeniljišČnega davka. Isto pravico zadobi, če mu voda (povodenjj, požar, če niu poleže žito, Če nastane izredna stiea aH deževje, Če mu požro misi ali mu uniči trtna us četrtlnko pridelka pri parcelah mereČih do 2 ha (.3Va orala ali f)560 kvadratnih sežnjev). II. Vinogradnik ima vinograd, ki meri 4 lia (7 oralov). Od vsacega lia vinograda pričakuje 40 hI pridelka ; skupni pridelek celega vinograda bi znašal tedaj 160 hI. Pozna slana mu uniči trto tako, da bo imel od vsega vinograda vsaj 2Û hI manj pridelka t. j. polovico pridelka enega hektarja. V tem slučaji določa postava, da ima vinogradnik pravico prositi za odpis zeniljišČnega davka. Isto pravico zadobi seveda pri uničitvi povzročeni po toči itd., kakor je v § 2 v prvem odstavku določeno. To velja pa za parcele, ki merijo nad 2 lia {SVï orala), III. Posestnik ima 4 približno jednako velike njive, ki ležijo v eni davčni občini. Te ima obsejane z ozi-mino. Vsled neugodnega prezimovanja mora na spomlad jedno njivo Čez in Čez preorati, na ostalih treh njivah je pa žito nepoškodovano ostalo. V tem slučaji ima pravico do odpisa zemljiščnega davka. Samo ob sebi je umevno, ako znaša Škoda povzročena po elementarnih nezgodah več kakor četrtin k o pričakovanega pridelka, da ima tedaj zemljisčni posestnik toliko večjo pravico do odpisa zemljiščnega davka. Četrti nka je tedaj najmanjša poškodba, pri kateri stopi v veljavo pravica do odpisa zemljiščnega davka. Tu je treba razločevati parcele, ki merijo d o 2 ha in katere merijo nad 2 ha. Slednjič se gleda na količino poškodbe, ki naj znaša vsaj ali najmanj četrtinko pridelka. V takih slučajih se dobi pravico do odpisa zemljiščnega davka. -t'!- roliticïii pregled. o delovanju državnega zbora ni da bi govoril. Tak državen zbor pa nič, ko se samo denar po nepotrebnem izdaja, a koristi nimajo ne država ne narodi ampak le posamezue stranke iu tijili voditelji, ki iimejo v Icalnem ribariti. Kaj ni to komedija, da 9 ljudij straliuje celo veliko zbornico? Devet českili radikalcev, je s svojo obstrukcijo naredilo, da je trajala prva seja od četrtka 15. jan. 11. are dopoldne do pol 5. ure popoldne v soboto, torej 54 ur. Vzrok temu je po-maiikljivost oprav^ilnika državne zbornice ; predsednik ne more prav čisto nič narediti, da bi preprečil obstrukcijo. In Jîato so predlagali pametnejši poslanci, ki svoj odgovornostipolni posel umevajo, naj se spremeni opravilnik tako, da bo imel predsednik nekoliko več moči. A Lipoma so zrojili druf^i : to pa ne, s tem se krati svoboda! toraj svoboda je več ko bla^jor države in narodov, svoboda, ki dopusti razgrajati in razbijati in braniti pametno delo. Tako svobodo naj —! Z raznimi prošnjami in obljubami in zvijačami so obstrukcijo uspavali, a ne bo spala dolgo. Ker ca vrsto pride vojna predloga. Stalna vojaška služba bi se potem načrtu skrčila na dve leti a število stalne vojake povišalo za 125.000 mož. Stala bi tako spremenjena vojska vsako leto 110 miljonov kron več ko prej. Tu bo pač vročili bojev treba, da se ljudstvu ne navale nova bremena brez potrebe iu brez koristi. Pri nas vse posnemajo, kar drugod vidijo, a ni vse za vse. In *'jdi ui prav, le enostransko skrbeti za blagor države. Upamo, da se bodo nasi poslanci zares potegnili za svoje volivce. Tu se gre marsikateremu kmetu za življenje in obstanek. Kaj nam bo pomagala mnogoštevilna armada, če pa pride kmet in obrtnik polagoma na beraško palico. Vojska bo! Ta glas gre po Avstriji in marsikdo Že trcpeče. A vendar ne bo tako hudo. Rea je sicer, da je nmogo rezervistov poklicanili pod orožje, da imajo železnit',e natančna navodila za prevažanje vojakov, ďa parni mlini, ki meljejo za vojaštvo, prav pridno meljejo, da se tudi moraarica pripravlja, a vojske ne bo še tako hitro, Avstrija hoče — državnilii sicer taje, a vse tako kaže — vojaštvo poslati v Bosno na turško mejo, da bi Turčija dobila strah in vendar enkrat napravila mir in red v Macedonlji. koder se poboji in morije še vedno nadaljujejo, ('e bo pa le prehudo in ne bo Turek nič storil, potem bodo pa že pokale naše puške in bodo naši fantje laliko pokazali svoje junaštvo. Vsekako : kadar se nekaj prav dolgo pa prav na tihem kuha, se nekaj izktiha. A nekaterim nemškim zagrizencem v Avstriji ni nič všeČ, da bi se Avstrija vtaknila v to. ni jih skrb Avstrije in krvi njenih sinov, kaj še ! Pravijo le, da se bo slovanski živelj preveč okrepil, če Avstrija zasede tamošnje pokrajine. Torej tem Nemcem na ljubo naj se toliko kristjanov raji da Turčinu stiskati in pomoriti ! To se vidi, kam privede brezobzirno preveliko narodno samoljubje ! Na ta krvavi ples se tudi pripravlja Italija, ki zbira in oborožuje svoje ladijevje, da pride od druge strani pomagat, če bo treba. Tuđi Srbija Je kupila pušk in patron in čaka, kaj bo. Francoska vlada se Je zarotila, da mora v dveh letih potrebiti vse redove v državi. Nobenega redovnika in redovnice iie sme biti več takrat na Francoskem. IVlinisterski predsednik je tako zagotovil. Smo res radovedni, ali bo izpolnil svojo grožnjo. Na Švedskem - Norveškem je stari kralj izročil vlado svojemu sinu. Vzrok temu je njegova velika bolelmoat. V Maroko divja se vedno domaČa vojska in čedalji hujše se spopadajo nasprotniki. V Venezueli so se Nemci spet enkrat izkazali. Trdi se, da so brez vzroka napadli in razstrelili neko obrežno utrdbo. Koliko je resnice na tem, se ni se moglo dognati, je pač predaleč Amerika od naa. Poročila iz kitajskih misijonov. iDalje.) Upetze toraj je določen našemu rojak« y misijonsko delovanje, kamor ja odpotoval — kakor smo že rekli — 24. aprila lanskega Jeta. To svoje potovanje opisuje sam P. misijonar takole : „24, aprila zveôer ob pol deveti uri odpeljal sem se z enim patrom misijtmarjeiii in z nekaj pomagači s parnikom proti mestu v Saními, Drugo jutro ob 5. uri smo dospeli do postaje Čicov, kjer smo izstopili, da bi nadaljevali peš svojo pot. Upetze je od tega kraja, Cicova uamreć, oddaljen skoro 60 km, to je iribližno toliko, kakor od Novega mesta po državni cesti do Ljubljane. To pot toraj moramo zvećine pel prehoditi, Ko smo izstopili iz parobroda, lil je dei kakor iz škafa. Ni nam toraj kazalo druzega, kakor izkati si kakega stanovali a, kjer smo ćakali lepega vremin». Stanovanje nam je da tukajšni kristjan, ki je sicer zelo pi'emožen, pa zelo raznpit med kristjani. Da o njem se celo trdi, da je vzrok, zakaj maogi pagani tako sovražijo nas misijonarje in kristjane. Zato smo težko čakali, da bi prenehal dež, ker se nismo nič kaj varne čutili pri tem nezvestem človeku. Vendar, daai neradi, morali smo pri tem žloveku ostati tri cele dni 25., 26, in 27. aprila. 27. aprila popoldne je dež nekoliko prenehal. To priliko smo porabili, se poslovili pri kristjanu in se podali na pot. Nekako ob pol sestih zvečer smo odšli iz Cicova, ker smo upali, priti še pred trdo temo onstran reke Janksekiang — po tej reki smo se namreé du sem pripeljali — v kraj, kjer misijonari nek nas pater. V Cicovi so nam rekli, da se pride čez reko do misijonarja prav laliko v pol drugi uri. Okrog sedme ur) bo vsem, predstojnikom in ndom, najlepše plačilo za mnogotere žrtve, (Dol. Sokol) priredi dne 14. februarja 1903 v prostorih „Narodne Čitalnice" veselico s predstavo narodne igre „Divji lovfc" ter plesom. Natančneje na vabilih i lepakih, (V župniji sv. Kancijana v Mirni Peči) je bilo 15 parov poroĚeiiih v 1. 1902, Kujenih je 129 oseb in sicer 69 možkega in 60 ženskega apola. Umrlo je 94 oseb; 48 niožkih in 44 ženskih; najstareji je imel 79 let. (Vojaški nabor) za novomeški politični okraj sevrai 2,, 3, in 4, aprilu t. 1. (Računsko poročilo o blagajni mestne in meščanske garde godbe vNovem mestu za 1, 1902, ) Blagajna imela je přetečeno leto dohodkov: Ostanek gotovine iz leta 1901......K 29 32 Prispeytík slavne mestne občine........ 300' — „ podporniii članov......... 1769'03 Zaslužek godbe............. 35'20 Skupaj Izdatkov; Plača kapelniku......... „ slugi........... Plačilo starega dolga za nakup inštrument popravila........... Za godbo na trgu in vaje...... Za godbi) pri pogrebih podpornih članov . Za tiskovine, sveče itd........ Skupaj Ker je bilo tedaj dohodkov..... izdatkov pa ........... ostalo je gotovine , K 17-22 Riizun tega je plačala blagajna nnif. meščanske garde godbi zaHhižnk pri vseh gardinih paradah in stroške za utii-f.jrmo v xtiesku 184 K &6 h. — Ker služi godba sploh v korist in povzdig u;leda mesta samega, je potemtakem zelo potrebna ter vredna vsestranske podpore, se ob enem, ko se podpisano ravnateljstvo iskreno zahvaljuje slavni mestni občini in vsem, kiiji isto goiotiio podpirajo, priporoča, da iato za naprej še izdatneje podpirajo kakor do sedaj, kajti dobra goiba je odvisna samo od zadostne podpure. Rivnateljatvo, (Vabilo) k občnemu zboru hranilnica in posojilnice za Kandijo ia okolico, reg. zadruge z neomejeno zaveza, kateri se bode vrňil dne 16. februarja 1903 ob 1. uri [lopoludne v zi-družni pisarni v Kandiji. Dnevni red: 1.) Latm poročilo, 2 ) poročilo nadzorniltva, 3.) predlog o razdelitvi čistega dobička, 4.) nadijmastna volitev funkcijoaarjev, 5.) predlogi načelniStva. — OPOMBA. Ako bi ta zbor ob 1, uri ne bil sklepčen, skliče ob 2. uri drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Načelstvo. (Občni zbor) obrtne zadruge za sodni okraj novomeški vršil se je dne 14. decembra 1902 v zadružnih prostorih gostilne „pri slonu" v Novem mestu po sledečem vsporedu: Ob 1 uri popoldne je otvoril načelnik zadruge gosp. D. Praučič občni zbor ter ob enem konatatiral, da je po § 16. odstavek G zadružnih pravil nesklepčen, ker ni četrtina udov navzočih ter ga preložil, kakor je to bilo določeno po dnevnem redu na 2. uro popoldne. Ob 2. uri popoldne otvoril je načelnik 2. občai zbor, . . K 2133-66 . . K 1200'— • • H «G-— V in n 217'05 * « 66M6 v 23'40 * ' « 54-72 . , K 21.16'a3 . , K 2133-65 * n 2116 33 pozdravljajoč navzoče gosp. zborovalce ter jim predstavil vladnega komisarja g. Lso Grasselli-ja ter pozdravil navz »čega mestnega župana gospoda Simon pl. Sladoviča, Nato pristopi k odru ud načelstva g. Matko Malovič iz Novega mesta ter poroča o delovanju načelstva. Razložil je gg. zburovalcem v kratkih besedah nekako tole: „Kot poročevalec druge točke današnjega dnevnega reda mi je omeniti st itiatične podatke nase zadrnge oziroma delovanje sedanjega naéelstťa. Pristavim, da so ti podatki vzeti večjidel iz časa, ko vodi društvo sedanji načelnik. Društvo ima 427 rednih članov, ki so pri zadrugi prijavili lO'î učenca in 52 pomočnikov Ovadb je bilo uložeuih 136, katere so se deloma rešile v delokmgu zadruge, deloma pa predložile c, kr. okr. glavarstvu v nadaljno urado-vanje. Prošenj za samostojno izvrševanje obrt je došlo 38, ki 80 se pri sejah pretresoyale in se je 19 ugodilo, 19 pa ne. V celi triletni dobi pa je bdo 33 sej, — Kar se tiče denarnega prometa je bilo v času sedanjega načelnika vplačanih sprejeiiinin novih udov 643 K, sprejemni» in oprostniu učencev 445 K ter kazenskih zneskov 3,^ K, tako da se izkažejo dohodki z 1123 K. V pokritje še od prejšnjega načelstva prepuščenih dolgov je bilo vzdignjenih iz hranilne knjižice 259 K tako, da je bilo za pokritje rednih stroškov v blagajni 1382 K, Ce se odračunijo od tega zneska stroški per 844 K 14 h. ostane v gotovini 537 K 86 h prištevši že omenjeno hranilno knjižico v nominalni vrednosti 481 K se izkaže sedanje stanje zadrugo z zneskom 1018 K 86 h, to je za 278 K 86 ii več nego koncem delovanja prejšnjega načelnika. Omenim še, da sva g. F. Ciber in jaz računski sklep za 1901 leto kot v to izvoljena pregledovalca v popolnem redu našla in to s svojim podpisom v denarni knjigi potrdila. Nadalje še opomnim, da je zadružni zbor sklenil še z večjo ostrostjo in z vsemi sredstvi v korist svojih članov delovati na to, da bode društvo z vso odločnostjo nastopilo proti slepilni konkurenci in proti vsakemu delovanju, ki bi bilo v škodo svojih društveuikov in ne bode nehalo poprej, dokler svojih namenov ne doseže." (Dalje iirih.) (Bolnica v Krškem) se razširi. Ooč. avet bo v ta namen najel 30.000 K posojila. (Semenj vCrnomlji.) V četrtek dne 5, feb. t. 1. bo v Črnomlji navadni mesečni živinski semenj. (Prepovedani izvoz prašičev.) Deželna vlada kranjska razglasa; „Glasom dopisa kr, deželne vlade v Zagrebu z due 7. januarija 1903, št, 263. je zaradi svinjske kuge prepovedano na H r v asko-SI a vo ns k o uvažati prašiče med drugim tudi iz mejnih okrajev Rudolfovo in Kočevje, zaradi svinjake rdečice pa je prepovedano u/ažati prašiie iz občine Zilina okraja Litija, To se daje na občno znanja ter obenem razveljavlja tukajšnji razglaz z đne 15. decembra 1902, št. 25.899." (Iz občinstva) smo prejeli naitopue vrstice: Slišimo, da je mestno županstvo prepovedalo godbo pred četrto uro popoludne ob nedeljah in praznikih po gostilnah. Od vseh gostilničarjev samo eden misli, da taka prepoved ni utemeljena in opravičena, češ, da je s tiiu njegova gostilna uničena in zaradi „teh razmer" prodaja celo posestvo. Takih gostilničarjev, kateri mislijo z razuo godbo izprešati deuar od ubozega delavca ali kmeta, kateri se celi teden muči in dela, da preživi svojo rodbino, nam v mestu ni potreba, zaradi njih se pa tudi razmere v mestu neb )do predrugačile. — Pač res, javno moralo kvariti in s tem bogateti, to ni ne krščansko, ne lepo. Prepoved županstva se nam pa zdi popolnoma umestna. „Ea krivičen vinar deset pravičnih požre", veli prislovica. (16 izbranih Marijinih pesmij) za mešan ali dvo-glasni ženski zbor zložil Igu, Hladnik op. 15. so ravno izšle v novi izdaji elegantno tiskane. Pesmi so namenjene za Ma-rljne družbe. D)bé se v Kat, bukvami, L, Schwentnerju v Ljubljani in pri sklad, v Niivem mestu. Partitura in 20 gU-80V 5 K, posamezna partitura 1 K, posamezni glas 20 h, Hazne stvari. * (Kaznovana kiepetavost.) To zim-) je bilo, kje je yso eno, a bilo je kakor rečea3 v tej zares hudi z mt. Toda Špeli in Urši ni bila prehuda. Sicer bi ne bili stáli toliko časa ob vodnjaku in obirali sosede in prijateljice. Ùovek komaj mcire govoriti v tam „iiasjem" mrazu, a njima je tekel jeziček hitreje ko vodeni curek iz vodnjaka. In kolikrát, sttí SB íB poslovili, da se razidete^ a še to iti Se ono si je ta in ona izmislila in domislila, kar se ji je zdelo vredno „ZHUpati kot skrivnost" svoji prijateljici. Na vse zadnje j« pa le trebalo iti in resno se poslovite, pa o joj! Ne ganiti se ne morete! Kaj je to? Vlečete, brcate, pa spaka, ne gre in ne gre. „Copati" si bili primrznjeni! Kaj bo pa sedaj? Radovedna, burk žtiljna mladina je že zajiazila sitni poiožaj iu liitro je rasel krog smejocili se Ijudij. V tem obupnem in pomilovanja vrednem stanu se ojunačite, popustite c »pate pri-inrznjene ni led in hitite domu — v nogavicah. Grozovit nahod, glas podoben hieáčeéim vratom in par drugih takih prijetnoatij : to je bilo plačilo in posledica, * (Napoleon I, in g i ba nj e p ro6 od lîi m n.) Ko je bil Napoleon I. še konzul, je prišel k njemu nekega dna zastopnik angleškega ministra Pitt-a, ki nui je obljubil, da bo Anglija z njim sklenila mir pod pogojem, da vpelje na Francoskem protestantizem. Nap>leo!i je rekel: „Jaz sem ktto-lićan in ohranim na Francoskem katoličanstvo, ker je tu edino prava lera. Ne bom storil tega, da bi to vero uničeval, ampak h^ičem jo podpirati." „Ako Voste tako ravnali" — je rekel angleški zastopnik — „si boste pripravljali veliko zaprek, ker boste v oblasti lîînn. Vaša volja bo vsemu postala z Voljo duh'tvnikov in zgubili bo^te ziuoinost vladati samovoljno. — „Sedaj" — rekel je Napoíeiui — „ste dve oblasti. Za časne zadeye imam svoj meč, ki Ziidostnje, da se uresničuje moja volja. Z% večne reči je Rim in ta bo glede tega odločeval, ali ie z menoj v zvezi ali ne, saj ima do tega pravico." — „Ne boste uikoli" rekel je Anglež — „celi vladar tndi ne v posvetnih rečeh, ako ne boste ob jednem tudi glava cerkve, Upeljite reformo, upeljite vero po svojem okusu". — Napoleon je ponovil zadnje besede in se je prisrčno smejal. „Ako bi hotel — je rekel — vero upeljati, bi moral iti na Kalvarijo preje, in tega namena nimam!" Tako Napoleon. Naši reformatorji, zlasti „pročodrimovct" čutijo bolj se poklicane upeliati novo vero kot velikan Napoleoa, — ali Ločejo morda ravîio oni preje na Kalvarijo? iiËtia ilobft in to boiie največja ka»en. Ce jia mujater ue opravi x iepiiit opotniiiotii pri vajenca iiičesnr, tU'ii s surovim raTufiDjem nebude knj jiriiliv (loaegel, takej^a avojejílavneža tiaj ue cilstrnni. Koiieino želi gospod tht-iifttelj, lia bi se „ObrtiiFi Kailrnga" sama nekoliko vei Katiiinala zn vzgoju inlailega naraščaja v olirt\i, ker le od doliriii vajeiiiiev je iiričakovati liobrih ziuožnili iu poštenih obrtnikov. Nn tn je gusp. iupnu fsejo itaključil ! VaznaiiHu iiicstitega inagistratii. (Red E n letne flejiiie in tržne ilni v K u d o 1 f o v a m.) § 7 Prodajalcem je dovoljeno, ako imajo več bla^ii, da ga prodnjajo v prvot.Qíh posodali. Pri lej proJaji je pa vsaka naprava in posto p« nje, po katerem bi zarao(;el biti kupec v meri posode ali v vrednosti blaga pr,-krajSaii, ostro prepovedano. Prodajalec je dolžsii, kiifuju odmeriti ali odtehtati, kolikor Kfthteva in se auie posluževati ie poeiavno cimentiraiiib n)er, utežev ill tehtni«. Vsaka kupiija ima se izvršiti pn novi meri iu vagi. — ^ 8. llestne kontrolne tehtnice se uahajajo pred mestno hišo in v mestni liiši, kjer so tudi ]iri)>rav]]ene mere, — Jj ii. Močeno žito in toka Eočivje, tmiriiljive živali ali meso, ne/rele, pokvarjene ali sploli zdravju škodljive reči se iie smejo prinašati na trg, — ^ 10. Prepovedani lovski časi: 1, zi vse {loíitrrska plemena od lU, oktobra do 15. jauuarjA, 2, liliane in suloe od 1, marca do 30, aprila, 3. /.a krape od lli, innja do 15, julija, 4 za, inreue od 1, maja do la, junija, fi, za plemenite rake ali jel-seveo, in sicer: a, za samca od 1. novembra d) 31. januarja, h. la samico eel » lato. — Ne smejo sa niti na jiroilaj postivljati, niti v gostilnah ponujati ali oddajati; 1, zgoraj pod 1—5 a naSteta ribje m račjo vrste med oudi določenimi prej>jvedanimi Jov^kimi časi, izvzemši jirva tri ilni; 2. samica jelševca ali jdeineiiitega rtika celo leto ; ^-j. potočne ])ostrvÍ ]iod 24 oni, jezerske postrvi pod 30 um, lipani poil cm, sulci pod r>4 cm, krajii poil 3a cm, mreue pod 35 em, šíuke pod 8Ú cm, podlesti ]iod 30 cm, platiče pod 30 cm, merjene x vrfo glavo do konca repue plavuti. 4. samci jelřevca alt plemenitega raka pnd 11 cm, merjene od íelne oati do iitlegiijeuega repnega konca, — g 11. D >mače male ptice pevke, kakor sploh vsa oui koristne ptice, ki se živijii od mrčesov in gosenic, izključene so v vsakem času od trga. — Dlakusta divjačina in divja perutnina sme se na trj^ prinaNuti le oh času, ki ga dopiiSči deželni zakon -a dne 32. avgusta 1889. — Meso onih živali, katerili ogleil je po jiostavi preilpisan, se hrea ogleda ne sme priuaiati ua prodaj. — j lá. lilago, katero se Kli tržnem o^dedovalcem nevarno za zdravje ali prepovedano, jemlje se in ijiroča v nradovanje mestnemu županstvu, katero razsoja, ga je li dati na^aj ali pokončati, ali kaj se ima sicer z njim zgoditi. — Pre Klotilde Smola roj. Skreni, vdove veleposestnika, kakor tmli zii mnoguštevilno f-preniBtTO k ïndnjenm poĚitku iirekaitio vsem sorudiiikum, i-rijatdjem in tnancem svojo mj-[iriBríiiřjso zalivalo. (321 Na Grmu, dué Si. jamiaija 1903, Vabilo Žalujoči ostali. redfieffi oMeei Pas (11, natis ) f Yinearja se sprejme krepak energičen uicž, anmec Ei]i oienjeu brez^otrok, kateri je zmožen v odsotoosti gospodarja saniostojiio veČji vi-nogiad obdelovati ozinmia nadzorovati. — Ponudbe pod naslovim „Vlncar" poste restante Kostanjevica, Dolenjsko, (si)"" okrene posojilnice v Mokronogu registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil 8. leb. 1903. I. oh. 3. uri popoludne v posojilnični pisarni v Mokronogu. DNEVNI KED: 1.) Poročilo naCelstva, S ) potrjeiije letnega računa, 3.) razdelitev čistega dobička, 4.) volitev ravnatelja, 4 ndov in 2 namestnikov načelstva. 5.) volitev 2 računskih pregledovalcev, 6.) sprememba pravil, 7.) slučajnoati. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Dobiva ae V knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu, T jako Učni vezavi v usni? in rudečo obrezo po 1 K 40 vin., po pošti 10 vinarjev več, t3H-i) V Bršljinu pri Rudolfovem prodalo se boda (27) (lva poda s šupíiiiií, kozoic, svinjski lilev in kornziijak, vsako posebej ali pa vse skupaj. — Kupci oglasijo naj se pismeno ali ustmeno pri posestniku Francu pl. Langer v Bršljinu. je na prodaj, obstoječe iz njiv, vinogrnda, vrta, jako lep bukov in hrastov gozd, Jep travnik in velik pašnik. Celo posestvo meri 16 johov, gospodarsko poslopje je še skoro novo. Vinograda je 1000 Qm z novo trto zasajen. Za razširjanje vinograda je zadosti prostora. Posestvo ae vse skupaj drži. Od okrajne ceste je oddaljeno 10 minut. Ct-na vsega posestva skupaj je 1960 gl. polovica tega denarja leiti laliko 3 leta, na posestvu po 6%. — Natančne]« pojasnila pri Jožefu':.Staticerju, posestniku na Brezovem, pošta 19 Bučka, Dolenjsko. (ti)—^ Grostilničarji ixi drugi! Gregor Škorc v,Sv, Petru,^.Medvedovo solo, pošta Pristova, Štajersko, ima Ï083 litrov vina, r.Ute in bele barve, ua pruilaj. Vino je pridelek iiajlioljših vrst trt m amerikanske trte cepljenih in obstojeie iia barvi in okusu čet celo leto. — Pošlje ga tudi na poskus. Cena bode nizka. (33—1) T-TTC A se proda v Črnomlju št, 72, pod ugodnimi pogoji, in ravoo tuin JiXOii i,„a na Glavnem trgu en lop prostor xa. odilat.i v najem, ker je jako iiripraveii za uiarja, brivca in sploh za vsauetra, knfpri ne rabi velikega proMora, S spoitovaiijem Martin Malnerič. Pritlična hiša v Metliki obdana z velikim vrtom ; obstoječa iz dveh velikih sob, kabineta, kuhinje, shrambe in kleti, pri biSi ja tudi vodnjak in Hupa za vozove itd,, se no ugodni ceni takoj proda. — Povprašati je pri g, Emanuelu Fux-u star., št, 129, v Metliki. (17-3) Steklena stena z vrati (Flugelto" se jako ceno proda, — Kje, pove upravništvo tega lista, (38) Vljudna prošnja: Prikupovaiijuiiezalituvajte samo -silndiip kave«, ampak iaruđiio vselej — K.utliroiiiHi-juvo — Knoippovo filaduo kavo iu odjcimyty jo lo V izvirnih zavojih, kakršnoga kaže tii podoba. Ctna zivcii ihn vinarjsv. vsebi na 5QU gramov na Željo tudi nekoliko polja, Itžeča blizu župnijske cerkve v Stopičah, se da takoj v najem. Hiea je pripravna rokodelce ali za pt nzijoniste ; v njej se zdaj nahaja (udi mala prodajalna, kateia se tudi lahko i!udoisB2 — -siiejB |BOIC)Ï)| lujjsqo 4, ■iuie!|ep9ui -uojq u; iiujiuqajs '!UinE|2 OGt pïu i uEi\0)|!ipo — 'C ^ — o 5 .H, M . a ■E, « —~ ■S I g mi V) " a-. LJ « 3» 3 LU a NAZNANILO PRESELITVE! Vdano podpisani uljudno nnzniinja, đft ,íb svojo trgovino preselil iz hiàe g. Bergmanna v svojo lastno liišo štev. 112. v Kastelčevi uiici, nasproti hotel SCHWARZ. ZaliVHljuJem se za doseditj mi izHaz'tuo zaupunje, prosim tudi za prihodnost naklonjenosti sluvne^a obôinstvii in zagotavljam, da se hodeni trudil vedtio z dobrim blagom po primerni ceni postreči. Anton Kastelic, trgovec z leseno rubo in Blnniniki. (35-1) vse še novo in v dobrem stanu, hiSa, pod, kozolec z vodnjakom, z nnvaiiij, vse ležeće ob glavni cesti, pripravno za gostilno, ^ j • prodajalno ali sploh za vsako obrt, je iz proste roke na prodaj. M'iÎl TI O Villi 10 - Natančneje se izve pri g. Marku Kaps, Ljubno pri Uršnili Selili, pošta Toplice (Dolenjsko). t^l-aj na glavnem trgu štev. 62 v Novem mestu odda se takoj. Ono obstoji iz 4 sob, čumnate, kuhinje in vso drugo shrambo. — Natančneje v hisi ravno tam. ^4-3) (150-ltíJ Kažnjivo je vísako ponarejanje edino pravega Bergmann-ovega lilijnega-mlečnega-mila, tovarne Bergmann in drug. Draždane-Tećen ob Elhi. Varstvena znamka: Dva rudarja. — Taisto naredi nežno, čisto lice, cvetočo in mlado znuanjost, belo in žametno mehko kožo ter blestečo lepo pôlt. Najbolje sredstvo proti pegam. Komad po 80 li, pri lekarnarju S. pl. SladovîË in trgovcu Alfonzu Oblak v Novem mestu. mr Pozor! (14-2) Kupujem ženske lase, odrezane, izpadle in zmešane. Plačani po najvišji ceni. r:::::::^::;^::^::;:^:^^ Izposojujem tudi Čez pustni čas vlasiilje (Baroke) po nizki ceni. Ivan Svetec, brivec (Glavni trg, nasproti mestne hise.) zaloga ur, zlatnine, srebrnine in optičnih predmetov V Rudolfovem, glavni trg 85. pTiiioroia alavjietnu p, ii. obùiiifitvu, jnjsebiio čnsliti đuhoviSiiii t.er gg. uradni>t. Naslov: Uprava Usta „Škrat" v Trstu. t2G-2) Največja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov, Najvarnejše, najhitreje in najveije vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo potnike in ctsarsko pošto iz Hamburga v Novi-York so: Deutediland . . Augubte Victoria Mohke .... Pennsylvania Graf Walderaee . 212 m dolg. 1C8 „ „ IGO „ „ 171 » . 170 „ „ Paiatia.....140 Batavia .... 162 Bulgaria .... 152 FUrst B Binark Columbia , , Hllltiher , . Pret