Ustvarjalna svoboda projektantov se pogosto zamenja z ignoriranjem varovanih lastnosti arhitekturne dediščine in neupoštevanjem pogojev za ohranjanje te. Dediščina lahko obstane le tako, da jo projektanti razumejo in dojemajo kot aktivno in kakovostno oblikovalko našega prostora in kulture. Upoštevati varovane lastnosti, želje investitorjev in prihodnjih uporabnikov in vse združiti v arhitekturni dosežek ni lahka naloga, vendar je nuja, če želimo ohraniti in dvigniti raven bivanjskega ugodja svojega življenjskega prostora. Prostorski akti, zakoni in drugi dokumenti usmerjanja v procesu priprave projekta niso tu za kratenje projektantske svobode, temveč jih je treba jemati kot izziv, v okviru katerega lahko kreativnost doseže zavidljive razsežnosti. Pri pripravi projekta je treba upoštevati pravila o urejanju prostora, saj so nastala zato, ker so bile v tem prostoru prepoznane lastnosti in vrednote, ki ta prostor naredijo kakovosten in zanimiv. Te kakovosti je treba upoštevati ter jih nadgraditi in dopolniti. Prepoznati obstoječe kakovosti in jih dopolniti z novimi pa je umetnost.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-V9MMIHLP

COBISSID

2546627

Objavljeno

07.09.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Grobovšek, Jon (2013). Arhitekturna dediščina in ustvarjalna svoboda projektantov. Urbani izziv. Posebna izdaja, številka 3, str. 23-28. URN:NBN:SI:DOC-V9MMIHLP from http://www.dlib.si

MLA:

Grobovšek, Jon. "Arhitekturna dediščina in ustvarjalna svoboda projektantov." Urbani izziv. Posebna izdaja številka 3 (2013) str. 23-28.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9MMIHLP>

Urbani izziv. Posebna izdaja
2011-
(Zbirni zapis)