XV. List 38. aro i obertnijske árodsk izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 31).; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 ti.30kr. V Ljubljani v sredo 13. maja 1857. Koristili!) žival. ki so ljudem v veliko korist > ne n;ré preganjati in moriti Vsak človek vé, da je Da sveta veliko koristnih in škodljivih žival. Prosti kmetič misli, da je med njimi tudi veliko škodljivih in strupenih. akoravno so mu koristne in veliki pomočniki. Imenovali jih bomo in povedali uektere, ki so mu koristne. V versto koristnih žival štejeino neto pir je in zižev- kojedce* Netopirji so kmetovavcu neizrečeno koristne zi-valice. in se živijo Ie od ponoćnih merčesov. Njih pozres-nost je velika in pokončajo in potrebijo veliko ponoćnih škodljivih merčesov. Med ziževkojedci se pa jež skoraj naj bolj preganja in čertí ; ta žival se od miš, žužkov (kebrov), gljist in enacih merčesov redi, zato pa tudi ne gré ježa preganjati in pokončevati. Še bolj od tega se preganjajo štakore in ker tovi* Tudi te zivali so ponoćne in meso-jedke, ki se po vertih in večidel po obděláni zemlji nahajajo. in so še bolj od ježa koristne, ker veliko mramorjev, červov in drugih enacih škodljivih merčesov pokončajo in ^' Ako po 4certinah travniki, ki mu potrebijo, in zemljo prerijejo, da rodovituisa postane, bi naši kmetovavci vedili, da se jih kert napravi i dokaj zboljšajo, bi jih spomladi o pravem času razgrabili, in gotovo bi se kmali prepričali, da jim kert ni v škodo, ampak v korist, in da ga ne gré loviti in pokončevati, kar je bilo v Novícah tudi že večkrat nasve-tovano. po mesu, perji in tie— Komu ni znano, da niso tici le jeku člověku v veliko korist, ampak tudi po tem, da polju io vertom škodljive merčese trebijo? kakor na priliko mali io véliki skovik, ktera se Ie od miš in drugih merčesov, ki polju veliko škodo prizadevajo, redita; in akoravno mnogo malih tickov pokoncata, sta vendar Ie polju iu vertom koristniša kakor škodljiva. K njima tudi kuko vi co prištevamo, ktera tudi le po merčesih in gosencah sega. Nič manj poberajo tudi žolne enake stvari; one zalezujejo žeživke in červove, kteri pod drevnem lupjem prebivajo in raznegra plemena dosti pokvarijo. Ce bi kmetič vedil, da so mu hasne živalice, gotovo bi jih s tako serditostjo ne lovil, tem več pa, ker jih vidi, da le po bolnih in suhljatih dre-ve8ih švigajo in dersajo, in ne napadajo nikdar čverstih in zdravih drevés. Od pevalic ravno to priporočamo, da naj se ne lové. Večidel 8e vse Ie od škodljivih merčesov redé, h kterim tudi požrešnega vrabca prištevamo, kteri, čeravno sem- tertje tudi po zernji sega . ga je vendar le škoda zaterati. Posebno vertom je v neizrečeno korist. Z eno besedo, če bi se pevalice pregnale kakor koli si bodi, bi bilo sadje in drugi sadeži prec. Tedaj slava in hvala slavnému c. k. de-želnemu poglavarstvu, da je prepovedalo pevalice loviti in jih moriti ! naj jo štejemo k domaćim ali lov- Od druge perutnine i skini živalim, ne bomo tukaj posebej govorili. Dvoživke se tudi večidel zastran njih strupa sovražijo io neusmiljeno moré. Tudi te živalice niso tako nevarne in strupene kakor ljudjé mislijo. Pri nas poznamo le dvoje strupenih kač. kterih se moramo ogibati, da nas ne pičite kiste: pisani modras (vipera berus) in černi pa rilj-čni gad. Modras se nahaja le po planinah in ne bo člověku hudega prizadel, ako ga ne bo razdražil ali pa nikdar nič Vse nenavedorna na-nj stopil; ravno taki so tudi gadje. druge plemena kač nimajo strupa in so člověku koristne živali ; naj se pustijo živeti. One pokončujejo miši in druge merčese. K ravno temu razredu prištevamo tudi žabe, krote, ašarice, kušarje, slepce itd. Tudi teh stvari ne gré po nemarnosti terpinčiti in moriti. Božje stvari so kakor mi. Pustimo jih uaj V • f zive i saj nam krivice ne storé. Kmetijske skušnje (Kt k s o s e z k n a La š k d daj po terdi le?) Castitlj b e 1 a m i gosp. konzi storialna svetovavca Zack in D ki sta na svojem potovanji po Itálii več čbelnih voljnjakov obiskala, sta on dotue čbele semtertje natanko pregledala, od kterih pripo vedujeta, da so cbele v Itálii večidel jako zanemarjene zato je pa tudi njih bera na medu in vosku revna, in pra vita, da panj laških čbel ob beri komaj kakih 20—25 fun tov medu nanese. — Da bi bile laške čbele pridniše od dru 9 pravijo da so z;h dezel, kakor nekteri čbelarji terdijo in se po raznih skušnjah od njih pridnosti dovolj prepričali 9 tega jim nikakor ne overžemo. Da so pridniši po od nem ških ali pa slovenskih, tega jim pa tudi nobeni viži verjeti ne moremo. Ker, kakor so že marsiktere skušnje dokazale, nanesó čbele v naših krajih v dobri ajdovi paši polne pa- njove in na nje pravlj skatle do verha medů tako 9 funtov tehta. Iz tega je očitno, da so vse skerbi da se med njimi večkrat panj narajma, ki blizo do 100 in glešta-nja vredne. (Je moka iz žita čbelam tako zd sniva, kakor cvc i n h ti prah? To je po storjenih skušnjah gosp. vodja Potek nadrobno in natanko razložil. Oznanil je namreč, da moka iz žita posebno režena, ker . in ima precej sladkora v sebi, nadomestuje cvetni prah je posebno dober nadomestek cvetnega prahu pri slabih pa njovih (Jab P dober gnoj.) Gošava, kar se je pri presanji jabelk napravi, ima dovolj, lugaste soli in ogelnokisline v sebi; zato pa terdijo nekteri kemikarj bi se dale jabelčne da preše s pridom za gnoj porabiti Praktičnih skušinj od tega nimamo še nobenih, torej bi bilo prav, da bi se tam, kjer imajo jabelk dovelj belčnik prešajo, za vicah naznanile. gnoj poskusile , in potem , iz kterih ja skušnje po No (Si krompir iz semena zarediti.) Kdor si hoče krompir iz semena zarediti, naj vzame dobrega semena in naj ga o pravem času, to je, že okoli velike noči, v kahle ali tružice v dobro zemljo poseje, in v hiši na gorkem blizo okenj postavi. Kader zeliša že precej odrastejo, naj se v dobro vertno perst presadé in koj osujejo; to osipanje se mora pa še enkrat ponoviti. Kdor bo to poskusil, bo vidil, da si bo iz semena kakor jabelka debelega krompirja že pervo leto za seme přidělal. i i s * 1ÔU zadevah nase kniževnosti (Konec.) Nas najvikši namen odselej nej bo, ako nočemG, da idemo rakovo pot, se v pisavi bližati hrvatsko-srbskimu književnemu jeziku kolikor mogoče; in sicer s prvega, samo Marko. Kazi da vidim. Kak mu je dal, hiti ga vu via visoko, da je tri dane i tri noči v zraku bil. Onda je, tak gda je išel dol, podél je Marko ledja; opal je na njega i hitel ga je na kla, i na nos i zube ga je krv oblejala a buzdovan zdrav ostal. Ali Marko dukne taki gor i veli ko vacu: ei, mili kovač, dobro si mi načinil, daj ruku, da ti v takih knjigah, ktere niso za prosti narod pisane > ktere Plati On mu ju dá i odseče mu s sabljum ruku to ti obsegajo n. pr. znanstvene ali leposlovne predmete, ker se od njih pisateljev in čitateljev meniti mora, da poleg slo-venščine tudi druge slovanské narečja, posebno južne, bar budi y kovač plača 5 da ue buš više nijednomu junaku ta kove batine délai Pa ide i odišel je k svoji majki pa ji veli: vidiš, maj-razumijo, ako hočejo, da nosijo po Jan Kolarovi teoriji, ka, ovo ti junaka; ako budeš me psovala, s tim bum išel ime učenega Slovana. Knjige pa za prosti narod naj se po svetu. Onda ga počue majka karati: zakaj si ti takovi strogo slovenski pišejo, da so razumljive, in le časoma in zakaj ti ne živiš tak, kak drugi ljudi? imaš volove, pa ti oprezno bi se malo po malo morale na vzajemni književni hajda vu goru zelenu, pa ti ori pustare i ledine, pa tim jezik obraćati. Ako se n. pr. namesto bode roka brega bude y nam. hrani svoju staru majku ruka, nam. sim ali sem sàm, nam. dobriga ali do dobroga pise y se gotovo jezik ne vnerazumljivi i in take malenkosti bi pa vendar našo slovenščino zelo hr vatsko-srbščini vjednačivati utegnile. Sej tudi naše podna-rečja se samo v različnih samoglasuikih, in po različnim potezanji (prosodiji) razlikujejo, in naši sadašnji književni jezik ni nobeno tako podnarecje, ktero se bi bilo popelo na književni prestol; več je tako rekši proizvod vsih sloven skih narečij ; ker se prej ni na to pazilo v tistem podua rečji pisati, ktero je najbližje drugim slovenskim, kar pa tudi mnogo pisateljev ni razsoditi zamoglo. In tako se je per convenientiam počelo to od vsakega podnarečja za obče veljavno jemati, kar se je najbolj dopadalo bez najmanjega .obzira na druge slovanské narečja. Ali sadašnost in napredovanje naše književnosti silno tirjate, s tega potaokre- Posluša ju Marko, pa on zeme volove i ide. Ali ne je on odišel vu goru zelenu, da bi oral pustare i ledine; neg on ide pa orje careve drumove. Gda su to vidli Turci, išli su k Marku, tristo Turkov samih zbirnih junakov, pa mu veliju: zakaj ti, Marko, orješ careve drumove? imaš ti pustare i ledine. Pa nad njega, da ga poseču. Gda to vidil Marko, ne je imel pri sebi ni sablje niti buzdovana, pa se lati pluga i poture se tristo Turkov. Onda veli: ei, mili Bog, čudnoga junaka; pa pokupi zlato od Turkov, pa pusti pluga a iz jarma volove i pusca ju vu goru zelenu: ajda, voleki, vu goru zelenu, pa se pasite i klatite se od jele do jele, kakti vtica kukavica; ne je dove Marko z vami oral, pa ni vezda više ne bu. I ide kuci pevajuči: evo y majka y imaš dosti zlata pa tati, ter se bližati našim sosedom Hrvato-Srbom. Se ve da mi Slovenci večo žrtvo prinesemo jugoslovauski kujiževni slogi, da opuščamo našo slovenščino, ktera tako prijetno zvoni, kakor pa Hrvati, kterim je samo treba pismene oblike promeniti. Ali kaj hoćemo! V ta namen nam je neobhodno treba jednega čisto béle-tričnega Qepoznanskega) lista v obsegu „Lumíra", ker to se ne da odlagati od dneva na dan, ako nočemo da naše narečje še bolj se od hrvatsko-srbskega oddaljuje in brezeu med nami širi. Gotovo tudi marsikteri naših domorodcov to željo goji, da se opet osnuje pri nas kakšeu čisto leposloven list ti živi, a ja ti idem vu svet, da me ue bu tvoje oko vidio. 'Zeme si svojega buzdovana i sablju pa ide. Do jednoga mejana, gde ti piju /Turci ruso vince pa se divane: radi bi mi poznali i vidili Kraljevica Marka. Ćuli smo, da je on na glasu junak. Je vu ovom Stombolu njegov brat Andro. On je junak ali veli, da je on išče veksi junak. Ha, pri kom » ker jih tako malo na jugu imamo, Sej naše čestivredne Novice ne zamorejo vsim v vsakem zadovoljivati, to je očitno. Zakaj so prejšue leta „Novice", „Ljubljanski časnik", Celjske novine skor na jedenkrát izlazivati zamogle. Zakaj bi se sedaj to ne dalo!? Tudi mož imamo dovolj, kteri bi dostojno tak cc 5) r> n*-*« , v^. *.... i Vedež" in pozneje „Slovenska bčeia" je Andro Kraljević? Pri jednom basu, on bu vezda taki ovud mimo jahal. Dobro, ja ga bum počekal. Gda eto Andra Kraljevica, jaše z bašum. Marko mu onda zavikne: ei, pobratim Kraljević Andro. Hvala, nezuati delija, morti si ti Kraljević Marko, tako ti je oružje kak njegovo. Je baš istina, ja sem ti Kraljević Marko. Ei pa dobro, ajdmo vu mejaj, da pimo kupu vina zato, da nas je tako milošča i sreča junačka sjedinila. Vezda se ne bojimo ua majdau iti pram kakovomu carstvu. - , . I idu tako potem v jedeu mejaj. Rekel je Kraljević Marko: dedar mi zapevaj, Andro. Ei, mili brate, ja ti ne sen list vredovati zamogli. Naročnikov si mora se ve da smem, mene bi Vila oblakinja prestreiila. Ei pa naj se bo vsaki časopis sam pridobiti, ali po mojem mnenji, bi se le sredno vredjen dobro uzdaržal. In sicer naj se tiska v jeziku Slovencu in Hrvato-Srbu lahko razumljivem, naj se polovica v latinici, polovica v cirilici tiska, da se tudi ta pri nas še bolj ukorenini. Dajmo, da spravimo z združeno jati y ja sem ti ovdi. Posluhne Andro i zapeva tako, da su i se grane padale. Na jedenput doleti sulica vu Andra i pre vali se. A Marko se ozre, odkud je to doletelo i opazi vu oblaku Vilu, pograbi buzdovana i hiti ga vu Vilu tak, ol I7*î Io nnnnû bripotî • nnûtî mû mocjo organ na noge y kteri bo zmožen nas jusroslovane književno složiti. Nam Sloveucom je, ker smo najmanji, da ju je mam na kla hitel. Vila počne kričati: pusti me Marko, ja ti oživim Audra, i dam ti konja vilovitoga, kaj buš mo^el po zraku leteti. Marko ji dovoli, i ona nabere da pričnemo! Bog daj, da to ue bi bilo ,,pium ali «glas, vpijocega v puscavi" » Iz Zagreba. desiderium" nekakove trave pa oživi Andra. A Marko dobi konja vilovitoga, pa oba odjašu vu mejan i piju ruso vince. A vu ovem mejauu bila je nekakova k....kučka. Ova se je zaljubila v Andra ali on ju niti pogledati ne je štel. Metala mu je zato A im / ^ K. Zavcanin. bolje napiti mogel Pripovest o Kraljevicu Marku 9 (Dalje.) l3a ide k tretjomu kovaču, gde su kovali trideset osem vu vino sladkoga meda, da se je Marko odišel je nekaj malo van, k____kučka vubila pa Andra. Ali gda Marko dojde vnuter, pograbi k---- kučka, pa ju vodi vu goru zelenu, pa ju reznese na sablji: to ti budi. kučka, zakaj si vubila mojega brata Andra. kovačev, i veli: Bog pomozi, kovač. Bog plati, Marko y kaj Ide dalje vu svet. Tumaral je sem tam i gda je zestal si došel k meni? Došel sem ti, da mi načiniš jednu palicu ti prvo velim, gda koga junaka, dělil je ž njim sreću junačku, kak na primer od dvanajst centov, to je ga hitim vu vis, pa se protrgue kove plače. buzdovana; ia 7 s crnim Araprinom gda opade, ne dobiš nika (Dalje sledi.) Ovi si trideset osem kovačev kuju tak dugo dok skuju. Dojde Marko no y jel je buzdovan gotov ? Gotov 151 Svarilno io poduèno. Hudodelnik. Žalostěn izgled napacne o troske odreje. 0 ' 3ř î-n - J ^ . i ^ "^fcA Lj ía i1 1 i Cerne noči žaiostna in tamna odeja prosterta je široko po zemlji; noč je tamna brez mesečne svitlobe, ie tarn in tam kaka zvezda kakor iskrica tléčega pod pepelom zasu-tega ognja pogleduje skrivaje skoz razpoke razterganih oblakov; al zastonj je ujeni siabotni bliš. Mrak je gost in tmina tako velika, da ne vidi se perst pred očmi. — Z poljubom majke narave zazibana zaspala je zemlja, in v pozoi noči vlada povsod mertvaška tišina, samo po verhancih drevja, po vertih in dvoriščih v V____rn šurneča eapica giblje sčm iu tjč tauke z mlađem zelenem listjem ob-raščene vejice ter vganja in raja svoje ponoćne plese in šale. Celo mesto s svojimi stanovniki leži v sladkém pokoji, clo povlačugi nočni, in pijanci zapustili so že kerčme in druge družtveue kočure; ognja po ognjiših so zasute varno pod pepél in svece po vsih hišah so pogasnile; samo v neki veliki hiši na glavnem mestnem tergu se vidi skoz samotno okno berleti v tihi izbici slabotna luč. Je li v oni sobi kdo težko in nevarno bolan, da čujejo pri njem, ali morebiti cio kak merlič leži na mertvaškem odru? Al morebiti kaka ljubijoča in skerbljiva mati čuje pri svojem milem detetu, kterega bistre očesica je zapustilo sladko span je? Ne pusté li skerbi in žalosti koga počivati? Pogledajmo malo v ono sobo! Kaj vidimo v nji? Pri-letna neka žena, černo oblečena sedí v sobi in preliva grenke solzé. Žalost iu nadloge — kakor vidi se na njenem tužném licu — ji parajo neusmiljeno persi in nedopustijo krepčejočega spanja objematiod solz zarudele očí. — Izba in vsa oprava v nji nam svedoči, da siromaštvo ni uzrok bridke žalosti pomilovanja vredne žene. Poglejmo nekoliko bolj natanko v nje * od joka zabuhnjeni obraz, in spoznali bomo v njem nekdaj tako zlo srečno mater Je-fremovo. Ona je svojemu milému jedinaku dobrovoljno izro-čila v roke polovico svojega obilnega premoženja, in za to ceno prodal je Jefrem vse svoje dobro: svojo krepost in nedolžnost. Drugo polovico maternega ji je sin sam s silo vzel in zdaj od tega živí v enem dnevu za celo leto, eno noč za pol stoletja v hrušu in trušu. Od pojédine in gostbe hiti na gostbo, od zabave (razveseljevanja) do zabave, pi-jančevaje in potepaje se, ter zapravlja premoženje in močí, dnšne in telesne, v družtvo izveržkov človeške družbe obo-jega spola. Mati zdaj pač žaluje nad svojo materno sla-bostjo in prékomérno ljubeznijo, s ktero je spridila in pokvarila svojega jedinaka. Dohitela jo je zdaj grozna kažen, ker je tako slepo ljubijoča svojega sina mu vse skoz perste pregledavala, ko seje potepeuo zapletal v ueumnosti in zmote, v pregrehe in malopriduosti, dokler ni poslednjič v hudobije zašel. - ' ié^ Ojstra kazeu je to, ko člověka začne šibati lastua vest ; strasno je, kadar mati s strahom in trepetom spozná, kako slabo in zanikerno je spoluila svojo materinsko ljubezen in dolžnost do plodů svojega telesa! Tužna ta mati bridko jokaje snuje v pozni noči ravno osnove, kako ce zgubljeuega in zaslepljenega sina verniti i- § s steže — ja kaj steže — široke ceste hudobije iu malopriduosti, in rešiti ga od propasti. Terdno je sklonila, upo-trebovati odslaj vso ojstrost in resuobo. Je li če to iti srečno spod rok? Tako vsi slabi ljudje na veke sklepujejo, to tako iu uno drugače popraviti in poboljšati; to tako in uno dru-gace poplaćati, al navadno ostane vse pripuhlih obljubah — do resnične spremembe se redko kdaj pride. Mila in pri- liznjena besedica, lažnjiva ali hinavska solza milega jedinaka je ze mnogokrat vnicila in prekucnila čez glavo vse terdne sklepe slabe in omahljive matere. Ubogi Jefrem, gorje njemu, ker je tako rano zgubil svojega dobrega očeta! Ni sreče za sina brezskerbljivega očeta! — le hčerki je morebiti dovelj nadgled in izreja Iju- bijoče matere. (Dalje sledi.) ; Kratkočasno berilo. \ Osel in lesica. (Basen.) Lesica je zvečer zmirom nekega osla pri mlinu obiska-vala. Vsakikrat pa je putko pograbila iu jo v svoj berlog odnesla. To pa mlinarju ni dopadlo, uaprotil jej je toraj, da jo bode vjel iu ubil, ako se še Ie enkrat prederzne osla obiskati. Osel, njeni prijatel, pa je to čul in jej je toraj povedal, da bi kar več k njemu ne hodila. Ona pa nic ne mara za njegovo svarjenje in si misli, osel je bedak, kaj pa on vé. Gré toraj zopet k mlinu piset iskat. Pa sedaj jo mlinar, kojemu je njena hoja merzela, zgrabi. Osel pa, ki je to vidil, se smeja ter reče: „Vidiš, draga moja, jaz sem te prav svaril, ti pa nisi nič za moje besede porajtala. Prav, prav, le ubite jo, gospod mlinar!" In mlinar jo res kmalo ubije. — Tudi svet bedaka je včasi dober. '■ — ■ ■!■■!.! - Novičar iz avstrijanskih krajev. lz Beršeca primorske Istre 27. aprila. Več let sadjenošno drevje v naši dolinici in njeni okolici že ni tako lepo in obilno cvetelo, kakor to leto. Mandeljni, breskve, črešnje, šljive, hruške, jabelka itd. obetajo za res dobro letino ; tudi smokev se vidi čuda že po figovih vejah. Terta se nam kaže vse drugače od poslednjih let. Mnogi prero-kujejo dobro leto za vino in več veselega življenja za naprej; lepo je viditi obiio mladih grojzdičev, kteri so komaj pognali. Po vsi Istri se nadjajo ljudje bolje příhodnosti. — Pred včeranjem nas je prestrašila merzla burja, in govorilo se je, da se je tudi led nahajal v gorah. Bati se je, da bi ta mraz še mladimu drobnému sadju in mehkim loznim mladicam preveč presedal? — Poprej se je le měnilo od pogojzdenja Krasa v Istrii, sedaj se pa tudi z delom ta nekdanja misel razodeva. Popotovaje po velikonočnih praznikih po več delih te puste krasnate dežele smo vidili z lastnimi očmí in radostním sercem, kako da so na višje povelje Slum-ci na soseščinim vertu ogradovali za prihodno drevesnico. Okoli Roča stojí žé čuda mladih dervés v do-sedaj goli zemlji nasled serene marljivosti ondašujega No-vicam dobro znanega čast. župnika. Tudi tukajšna nekdaj zeló zanemarjena cesta se najde v novi obleki; v sredi tega mesca je mergolelo vse živo delavcov po nji, da bi jo popravili za slovesni prejem višje komisije iz Tersta za pogojzdenje pušav v okolicah. Tudi nova cesta iz Momijana čez Berda do Topolovca bode kmalo gotova ; more se reci, da Istra, nekdaj strah marsikterimu vozujaču, napreduje v ti versti še zadosti vsako leto na moge kraje. Da očitno izustimo resnico, rečemo, da je Istri kmetijske družbe £saj podružnice) sila treba, to deželo po malim zboljšati in saj nekaj siromaštva iz nje iztrébiti. Sajovec Jakob. No\ičar iz raznih krajev. Med avstrijansko iu belgiško vlado je bil 18. marca dodatek k avstrijansko-belgiški deržavni pogodbi od 16. julija 1853 zastran vzajemnega izročevanja hudodelnikov pod-pisan, ki ima 10 dni po njegovem razglašenji moč dobiti in toliko časa veljati, kakor pogodba sama. — Duuajski časnik od 8. t. m. razglasuje pregled vsih deržavnih dohodkov in iztroškov za upravno leto 1856. Deržavnih dohodkov 152 vsih skup je bilo 273.162.276 gld., iztroškov pa 335.515.943. Presegli so tedaj iztroški dohodke za 62.353.667 gld. ; v zariga uhán. in zadnjo dvigne nožuro, Kaže inu podkev rekoč Da si ti nič in da jaz letu 1855 so jih pa presegli za 138.899.297 gld. V saboto 9. maja seje pričel veliki zbor kmetovavcov iu gojzd nar-jev ua Duuaji, kjer je velika kmetijska razstava v obha-jauje 50letnega obstanja Dunajské kmetijske družbe, svojo djavnost. 12. pridejo Cesar sami iz Ogerskega razstavo : lej moje tu pismu, pa bei sem kralj vsevrstne zverjad Žalostěn reče na to oroslán : čaj, malo po Kdo da kralj al sem jaz al si ti, da se skaže resnica. Kdor bo več nalovil zverin ta kralj je živálstva. Dobro, zariga oslè, pa se skusi prav mi je, v lovu. Gre oroslan in drči po gojzdih, po ravnem in krivem ino lovi vsevrstno rjád, kar pri mu obiskat in se vernejo drugi dan zopet nazaj v Budo. Nad- Osel pa vleže se znak in široma noge razki parklj vojvoda Joau, slavni oce iu podpornik kmetijstva in gojzd-oarstva je tudi přišel. 15. t. m. bo nadvojvoda Franc Karl slovesno delil premije med tište, ki so se pri razstavi naj- HHHH ^^m ■ I ■ Nj. Jezik iz ust Bistrooki gav poni stori se kakor da crknj in vrane in škani dr izverstniše kmetovavce in gojzdoarje obnesli. Mrhožrci leté kar trumama vkup na osleta, Osel pa šavsa za vrat in mori, kar pride mu blizo Kar umori to dene na stran, da ne id veličanstvo, Cesar, je vsim nelombardo-beueskim podložni- Vrne se lev in po kom civilnega stanu, ki n.u plen rnnogovr drugi. zverine. so zavoljo hudodelstev vélike Dolgo golči: čaj, koliko ti si nalovil. izdaje, vstaje ali puuta bili obsojeni ali zaperti i vse kazni Dolgoúh mu veli: ti bedák, ce bi take hotel. odpustil. Zavoljo imenovanih hudodelstev, ako so bile do 8. t. m. storjeue, se nihće već ne bo preganjal, će krivi uiso Kakor loviš jih ti. ki d na zemlji po noga Takih ti jaz nalovim, da jih nikdar ti ne prešteješ; Ali čemii bi se motil še s tem? nalôvi ti takih. še ta ćas ubéžni. Torej se ue bodo dalje preiskovali, in R' imajo zrak za dom, oraslán, nalôvi ti ptič kteri so zaperti, SO bili koj izpušeni. Ce so se politični hu- Tega ne morem, veli oroslan. ki ne vé daje vkanj še kakega druzega kaznjivega djauja vkrivicili, Sv. Oče papež, so dodelniki se jim bo po primeri pokora olajšala. 4. t. m. se v Loreto podali iu obiskujejo već rimskih mest. Bere se, da se zaćnejo razmere med papežem in sar- Lepo imé ti je kralj in boli ga Ali drugáč se ne dá, ker prepustiti drug očitno ga zmazal je osel. V Žalosti poln govori oroslán: zdaj vém, da si ti kralj 7 Ah, odpusti mi to, da sem k tebi béd přisel. dinskim kraljem bolj prijazne kazati. Kralj Viktor Emanuel kri\ O ne kaznúj me za zdaj, iz nevédnosti dělal sem tako je namreč proti velikonoci željo razodel, se 8 sv. Očetom spraviti. Pisal je v tej zadevi papežu, kteri je kralju prav prijazen odgovor dal. » misleć da sem kralj, al nisem ne, ti si vladavec; spodobno ti čast in poštenje za kralja dostojno, ihán mu veli zveličanstvu dostojno besedo: Angleži se pripravljajo na vso uioć Daj Doi ^^H^^HHPHHHHHHHI Vidiš ti, lev, da bi vzel ti po vsej pravici življenje, Naj bo ! za zdaj odpustim, ker le iz k vojski s Kitajci. Povsod napravljajo barke in vbarkujejo A1 za naprej ne bodi bedák in opusti pre vojake. Tudi Fraucozi se budo te vojske Vdelezili; poslali Žalostěn gre oroslán in sreča prijatelja v so že, ne samo bark in mornarjev, tudi več vojakov čez Volk se prikloni mu koj in pozdravi ga ki ede si délai olka dostoj morje Sliši se, da je tudi cesarska fregata Novara 7 ki Zdravo, moj kralj, da si zdrav, vladár zverine! je poslednje dui iz Tersta odrinila, namenjena, kadar bo kitajska vojska končana, s Kitajci za avstrijansko cesarstvo kupčijsko pogodbo skleniti. — Véliki knez Konštantin, je tudi od Angležke kraljice povabljen, v London priti. Odgo kaj, volk, se z mene norčuješ? nisem ne. tam ti je drugi Jaz sem ti vrabca kralj ! ne. | On ti je kralj, pa ne jaz. Volk gleda začujen leóna Kaj govori, in poprasa rekoč: kje kralj ti je drugi? Princ Kdo to veli da kralj E, nisem pa nisem Napoleon, francozkega cesarja bratranec, je přišel 8. u m. Vidiš ga, tam ti je kralj; al nehaj, nikár se ne bližaj od pruskega dvora povabljen, v Berolin. švajčarsko-pruska pravda je še ni popoinoma konec, ze Čeravno je zlo pri kraji, vendar ker so švajcarski časniki pred koncem že razglasili zapopadek poravnave, je mi- To ti povém da dobro ne bo; pokori se zvědavost. Volk govori gotovo te vkanil je nekdo in nister franeozki zlo oštel dr. Kerna, da je razglasil po godbo, preden je parižki zbor izgovoril svoj „amen a Izvirile pisma pogodbe, ki je bila pred kratkem med vir-temberško vlado in Rimom za uravnavo razmér katoljške cerkve v Virtemberškem kraljestvu sklenjena, so dospéle Nikdo drugi ni kralj, ne pozná ga celo živalstvo. Ti le si naš gospodar; čaj greva ga gledat goljufa „Dragi prijatelj, nikár, da se treba kesati ne bode Toda če nočeš drugač privéživa vkup se za repe. Da se zedinjenima ne zgodi kaj kake nezgode." Zvežeta rep si za rep in gresta na zvišano mesto. 7 Tukaj pokaže mu govorec z drhcečo besedo iz Rima v Stutgart, da jih bo kralj o pogojenem času po terdil. To se bo, kakor je slišati, brez dvoma skorej zgo dilo. — Kot naslednika rajncega Beneškega patrijarha ime nujejo častitega gosp. Trevisanoto, Videmškega škofa. Vidiš, tamkaj leži, ki je kralj vsevrstne zverine. Volk se mu zahrohotá: oj, brate, nikár ne budali, Ho ho ho. to ti je kralj! al vidiš da to ti je osel „Osem jih je, govoriš? O jómnasta, jómnasta! beži." Reče in steče na moč in leti, da se nič ne ogleda, Kodar pelje ga pot: po ravnem po krivem, po gošči Volka vlači za rep in ne cuti, da s sabo ga V # Osoruo vreme je v nekterih krajih francozkega cesarstva Dolgo drčí, in ko se mu zazdi, da přestal je nevarnost setvi in terti zlo škodovalo, iu kmetje so posebno v krajih, Sklenjenoje, z der- Vstavi si beg ozrè se nazaj po prijatelji volku lz po kjer imajo vinograde, zlo žalostni, žavnimi stroški na Ogerskim hišo za nore zidati, donavskih knežij se ue dá doslej še nič posebnega povedati. Vrč in spet neha vréti, kakor se sicer godi v političnih pre- Ali. o joj, volk vec ne izdíhnul dušo Par Par velím, da ne zavdám s to grdo ekbo duša z veri, in zatoraj : izdihnul paro Visi mu jezik Slep ust in rana dotiče se rane. menah. V Valahii godejo svojo, v Moldávii svojo. Ali se bode pa godeom poslednjič po volji godio ali ue, se bo pokazalo. Skoraj da bodo mogli tù in tam plesati, kakor bodo tisti godli, kteri ae imajo za resnični mir svetá poganjati. oroslan na prvi pogled vse vidi megléno Jezik iz gobea viseč le zapazijo kalne očeša. Toraj velí: o volk, al ti se še sméjati moreš? Kak' sem vesel, da "sem živ, da ušel sem toliko kraljem Ni mi, zarés ti povém, moj volk, do nobenega smeha. V Osel kralj zverin Po národni pripovedki. iKonec, j Jaz sem tudi se zbal te strasne mnozice kraljev In sem za levem ceptàl, da še zdaj od bega sopiham Pa sem vesel, da sem živ ti nevarnosti pete odnesel, Da sem pritekel do vas, da še presne prinesem novice, Porok, da res jè ta laž, da se zgodilo to je v taistem (3asu, ko v klasu je bob in bila je v stročji pšenica. M. Kračmanov Takih beséd oroslan se od osla ni slišati nadal. 1 Reče mu: kako je to, jaz misiil sem vselaj in zmirom, Jaz da sem kralj zverin, in za kralja me klicalo vse je Ker je močí mi nima živál nobena enake. vec. Pogovori vredništva. Gosp. J. E. v G.: Srečk nimamo Gosp. A. K. v Z. : Lanske „Novice" (■/,) smo Vam poslali, Gosp. M. V. v V.: „Mittheil." bote te dní dobili; veljajo 1 fl.lOkr. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik