Stran 334.
Politični pregled.
Notranji položaj. — Takoimenovani cesarski mir je potekel in v kratkem bomo videli, pri čem da smo prav za prav z našo notranjo politiko. Že ko je bil ministrski predsednik pri cesarju v Išlu, se je poročalo, da pokliče zastopnike prizadetih parlamentarnih strank k sebi in bo poskusil od njih izposlovati zagotovilo, da bodo v parlamentu zopet zavladale normalne razmere, če dobi to zagotovilo, skliče parlament, če ne, pa se posluži tistih izrednih pripomočkov, v katere ga je cesar pooblastil. Zdaj je menda napočil ta napovedani odločilni trenotek. Faktični voditelj kluba čeških poslancev, dr. Pacak, je v sredo objavil v svojem listu naznanilo, da se v dobi od 1. do 10. septembra zgode ^važni sklepi, in da v teh dnevih učakamo velika presenečenja. To je verjetno, ako cehi ne odnehajo od obstrukcije ,,Vaterland" upa, da to store, tudi drugi poslanci nekdanje desn:ce vplivajo v tem smislu, ali vendar kaže vse, da se to ne zgodi, cehi ne bodo odnehali od obstrukcije, ker ne morejo. Kaj torej ? Pridejo „važni sklepi" in „ velika presenečenja". V čem da obstoje, tega ne ve nihče. Morda se ob jednem oktroira nov volilni red; morda oktroira samo nov opravilnik in se skliče sedanja zbornica; morda . . . zgodi se lahko marsikaj, ker tacih eventuvalnosti je še obilo, ali sedaj še nihče niti ne sluti, kaj prineso  prihodnji dnevi.
Radikalno gibanje v Čehih se razvija močno in za-dobiva čedalje večjo moč. V sedanji češki državnozborski delegaciji je sicer še mnogo elementov, ki so nasprotni obstruk-ciji in žele, da bi se na vsak način opustila, toda večina kluba ni na njihovi strani, in narod že celo neče ničesar slišati o kakem odjenjanju. Narod stoji na stališču, da mora češki državnozborski klub z vsemi sredstvi in zlasti z obstruk-cijo delati na to, da se ne dobi samo zadoščenje za razve-ljavljenje jezikovnih naredb, ampak da se centralni parlament sploh ubije ter tako napravi pot za oživotvorjenje češkega državnega prava Vidi se, da Čehi popolnoma prezirajo nas Slovence in Hrvate
Balkan. — Doli na Balkanu so se nakrat pojavili črni oblaki na političnem horizontu. Mej Bolgarsko in mej Rumunsko je prišlo do jako ostrega konflikta in nekaj časa se je bilo prav resno bati. Konflikt je nastal, ko se je izkazalo, da bo bolgarski politični agentje iz političnih nagibov umorili ru-munskega profesorja Mihaileanuta. Nastala je tako na Bolgarskem kakor na Rumunskem velika razburjenost, in obe vladi sta se že pripravljali na vojno. Ta napetost se je nekoliko polegla, ko je bolgarska vlada dala na rumunsko noto dosti zadovoljiv odgovor. Zdaj se mudi rumunski kralj pri našem cesarju v Išlu in menda se tisti ne motijo, ki pravijo, da je ta obisk velikega pomena za razvoj bolgarsko-rumunskega konflikta.
Italija. — Vse, kar je doslej ukrenil in storil novi kralj Viktor Emanuel, vse kaže, da je krepka individualnost, da je mož, ki ve kaj hoče in kako hoče svoje namene doseči. In kaže se nadalje, da kralj Viktor Emanuel ne bo samo hodil po že prej izhojenih potih dosedanje italijanske politike, da je mož inicijative, in da hoče ladjo italijanske politike zapeljati v drugo strujo. Kralj nosi šele nekaj tednov krono in že se vidi, da trozveza ni njegov politični ideal. Kralj doslej tro-zveze v vseh svojih politiških enuncijacij še omenil ni. Ta trozveza je vender ost in središče vse oficialne italijanske politike, a kralj jo je o najslovesnejši priliki popolnoma ignoriral. Logično se sklepa iz tega, da kralj ni prijatelj te zveze, nego da išče drugod zaveznikov, oziroma, da mu neki dosedanji zaveznik ni po volji. In menda se ne motimo, ako rečemo, da je ta zaveznik, ki ga kralj ne mara, naša Avstrija. Na to kaže dejstvo, da hoče kralj po končanem žalovanju pač obiskati pruski in ruski dvor, da pa ga ne bo na Dunaj. Bližamo se pač novi evropski konstelaciji.
Nemčija in Francija. — Razmerje mej Nemci in Francozi se je korenito predrugacilo. Postalo je tako prijazno, kakor ni bilo še nikdar. Letos se v Nemčiji celo obletnica zmaga pri Sedanu ne bo oficielno praznovala, kar je bilo doslej vsako leto, češ, da se mora imeti obzirna čutila Francozov, ko se francozki vojaki v dalnji Kitajski bore od strani Nemcev. To so znamenja časa, katerih ni prezirati.
Vojna v južni Afriki. — V Pretoriji je dal maršal Roberts ustreliti lajtnanta Korduana, ker se je ta poskusil polastiti njegove osebe in ga hotel baje umoriti. Angleži so postopali s Korduanom kakor z zarotnikom, kar pa ni bil, kajti bil je v resnici samo navaden sovražnik Angležev. Sploh postopajo Angleži jako kruto in nečloveško ter prezirajo tudi najelementarnejše določbe mejnarodnega prava. Vzlic temu in dasi imajo ogromno armado, kar nič ne napredujejo. Buri vodijo gverilsko vojno, a tako, da bodo Angleži še dolgo in dolgo imeli ž njimi opraviti.
Vojna na Kitajskem. — Najvišji znpovednik združene internacionalne armade grof Waldersee še ni prišel na Kitajsko in kaže se, da sploh ne bo imel ničesar opraviti, kadar pride tja. Združena armada je zavzela Pekin in osvobodila poslanike. Vojna je faktično pri kraju, ker se Kitajci tudi če bi hoteli, ne morejo več upirati. Nekatere države bi najraje začele  se pogajati   zaradi   miru, a doslej še niso   jedine, kdo
naj se smatra pooblaSčenim, vodili ta pogajanja v imenu cesarja in cesarice. Ta pogajanja so seveda jako nevarna, ne toli za Kitajsko, kakor za evropski mir, zakaj lahko se zgodi, da pride pri teh pogajanjih do konflikta med sedaj združenimi državami.
Stran 335.