Ne boj se besede bajka
“Lepota bo rešila svet” je zapisal ruski pisatelj Dostojevski. Morda bi lahko re-
kli, da najve~ `elja, skrbi, pri~akovanja, naprezanja pa tudi popravljanja ljudje name-
njamo lepoti. Od nekdaj jo ob~utimo in dojemamo v razli~nih oblikah. Lepote ni mo-
go~e definirati, vsak jo vidi in razume po svoje, toda zanimivo je, da nam prav glede le-
pote drugemu ni treba kaj prida razlagati, ker sogovornik takoj ve, kaj sem mislil, ko sem
rekel lepo.
V zgodovini so lepoto razumeli, jo ustvarjali in podo`ivljali v razli~nih oblikah:
kot lepoto oblik, ki jih vidim. Kot skladnost razmerij, ki ustvarjajo proporcionalno har-
monijo in jo zidar poskuša vgraditi v svetiš~e ali stavbo, astronom jo prepozna v zgrad-
bi vesolja, glasbenik pa v harmoniji zvokov in not. Tudi sodobni znastvenik je navdu-
šen, ko v matematiki odkriva lepe, pravzaprav o~arljive rešitve, za katere se zdi, kot bi
sledile nekakšnemu pitagorejskemu na~elu simetrij in skladnosti. Od nekdaj se vsi sre-
~ujemo z lepoto, ki ju v najpreprostejši, pa tudi najbogatejši obliki povzemata predvsem
dve so`itji: prizor spokojne pokrajine in lepota ljube~ega obraza. Si moremo zamisliti
kaj ve~? Lepo je od nekdaj bilo in bo zrcalo resni~nega in dobrega, tako kot je do`ivlja-
nje svetega del primarnega ~lovekovega izkustva.
Med oblikami lepega pa posebna vloga pripada besedi. Notranji zvok, poezija,
pripoved, bajka se nas dotikajo z ve~nostnim ~asom, ga zaustavljajo in širijo na mnoge
strani, kot bi sploh ne odhajal, ampak bi nasprotno prihajal, kot stvari, ki se imajo zgo-
diti in so `e zdaj. Pripoved ustvarja domišljijo, vsaki~ znova me odvede na pot, v kra-
je in ~ase, ki so tamkaj bili in so postavljeni zame. Kadarkoli se vanje lahko vrnem. Po-
sredovali so mi spoznanja in do`ivetja robov mo`nega, resni~nega, stanja bole~ine, upa-
nja in ljubezni.
Ruski re`iser Tarkovski je rekel, da je smisel umetnosti v tem, da izra`a resnico,
ki jo ~lovek do`ivlja in ob~uti. Da nam pomaga duhovno zoreti. Podobno je mislil no-
voplatonski filozof Ficino v 15. stol.: podoba ali estetska umetnina naj ~loveka radosti
in spodbuja, da onkraj nje, onkraj podobe ali pripovedi, zasluti ve~nostne ideje in nji-
hov izvir. Ljubezen stremi k lepoti, zato nas tudi eros, kolikor stremi k lepemu, dviga in
usmerja k zdru`itvi z ve~nim in popolnim bistvom harmoni~ne skladnosti in njenim
Stvarnikom. Bajk in njihovih pripovedi se nam ni treba bati. Spodbujajo nas, razve-
seljujejo in dvigajo k resnici.
Igor Škamperle