GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
D1
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 6 — ŠTEV. C
NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 8, 1916. — SOBOTA, 8. JANUARJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Položaj na Balkanu.
o
ZAVEZNIKI SO IZPUSTILI KONZULE NA PROSTO. — ČRNOGORCI SO POGNALI AVSTRIJCE V BEG. — VELIKA POMORSKA BITKA PRI DRA-CU. - STRAŠNE RAZMERE V ALBANIJI. — SRBSKI BEGUNCI. — KOMITAŠI OB GRŠKI MEJI.
Parix, Francija, T. januarja. — Ilavasova agent ura je fUibila iz Aten jMnW-ilo, <la s<> zavezniki izpustili na prost«) avstrijskega, nemškega, bolgarskega in turškega konzula, katere so aretirali v Solunu. Grško časopisje naznanja, <!a je grška vlada s tem sedaj popolnoma zadovoljna.
Pariz, Francija, T. januarja. — Črnogorski generalni konzulat je izdal danes sledeče poročilo:
Avstrijske čete so napadle naše postojanke pri Be-rani in Kozaju. Vnela se je strahovita bitka, v kateri smo l ili mi zmagovalci. Na severni in zapadni fronti so se vršili vroči artilerijski spopadi. Nad našim taborom se je poj a vil neki nemški zrakoplove? in začel metati bombe na nii> . Bombe niso povzročile posebne škode.
Pariz, Francija, 7. januarja. " Temps' * je dobil pred kratkim neko pismo iz 8kadra, v katerem je natančno opisano, s kakimi težkočami se morajo boriti ostanki srbske armade v Albaniji.
Dopisnik piše med drugim tudi sledeče:
S kader je že šesto glavno mesto, ki so jih imeli Srbi v zadnjih dveh mesecih. Za Nisem je bilo Kraljevo, potem Kaška, Mitrovica, Prizren in slednjič Skader. Kot turistu so mi izborilo znane Alpe, Karpati in Pireneji, lahko pa rečeni, da takih kozjih stez, kot so v Albaniji, nisem še nikjer videl.
Ko se je srbska armada umikala, so jahali častniki na malih konjičkih. To jim ni pomagalo dosti, ker so morali večji del poti peš prehoditi in držati konje za uzdo. Vsak dan se»n videl več konj strmoglaviti v strašen pre-pad. Vojaki so se morali večkrat plaziti po vseh štirih, če s o hoteli priti naprej. Potovanje je oviralo slabo vreme. Na nekaterih mest ih je bilo po več metrov snega.
Znano je, da Albanci in Srbi niso posebni prijatelji. \ časih se je prigodilo, da so nas zapodili nazaj. V takih .^lučajih so naši vojaki formirali napadalne kolone. Armada ni mogla vzeti v Albanijo svojih topov, avtomobilov in voz. Pred odhodom so vojaki vse uničili.
Ko so vojaki razbijali topove, so imeli solze v oeeli. Nekateri častniki so izjavili, da rajše vse žrtvujejo, naj-
tudi življenje, samo da rešijo topove.
Po strašnih naporih so slednjič dospeli v Skader. < V jedo vsak drugi ali tretji dan enkrat, so lahko zadovoljni. Veliko vojakov je bosih.
V Albaniji je tudi kakih 600?) srbskih žena in otrok.
Rim, Italija, 7. januarja. — Pri srbskem poslaništvu iti pri srbskih konzulatih v Italiji se priglasi vsak dan na tisoče srbskih beguncev, ki zahtevajo, da bi se jih sprejelo v novo armado. Pravijo, da ne bodo mirovali prej, dokler ne preženejo sovražnika iz Srbije.
Pariz, Francija, 7. januarja. — Havasovi agenturi so s]>omčili iz Soluna, da so bolgarski ustaši napadli grške čete ob grški meji. Grška vlada je vložila proti temu odločen protest.
Rim, Italija, 7. januarja. — Sele sedaj se je zamoglo dognati nekoliko podrobnosti o veliki pomorski bitki, ki se je vršila 29. decembra v bližini Drača. Pri tej priliki sta bila potopljena avstrijska torpedna rušilca "Lika" in "Triglav". Več dni zaporedoma se je pojavljal nad Oračem neki avstrijski letalec, ki je metal bombe na mesto in rekognoseiral okolico.
29. Decembra ob 7. uri zjutraj je priplulo pred pristanišče sedem avstrijskih tprpednili rušilcev in kri-žarka 44Helgoland". Takoj zatem so začele avstrijske bojne ladije obstreljevati neki grški parnik, ki se je slučajno nahajal v pristanišču. Moštvo se je podalo na suho, parnik so pa Avstrijci uničili. Zatem so začeli obstreljevati italjanske jadrnice in italjanski. vojaški tabor. Avstrijske krogle so v splošnem zelo slabo zadevale. Ob devetih dopoldne je priplulo pred pristanišče nekaj ita-ljanskih križark. ki so otvorile silen ogenj na sovražnika. Avstrijska torpedna rušilca "Lika" in "Triglav" sta se jiotopila. Utonilo je kakih 130 vojakov.
V&inr listine.
Pismo W. T. S., tajnika angleškega poslanika v Atenah, se glasi:
I'o mojem mnenju je najboljše, če odstavimo gr^kfga kralja in imenujemo predsednikom grške republike Venizelosa. To bi sicer težko «lo. ker je kralj pri armadi zelo priljubljen, toda riroditi se mora tako.
Grof Tiua.
London, Anglija, 7. januarja. — Tukajšnjemu "Timesn" -o sporočili iz Soluna, da je v bolgarskih pristaniščih ob Donavi kotu^ntriranih veliki« uemških. avstrijskih in bolzarskih vojakov. Orof Tisza je imel zopet v ogrskem iHirlamentu govor, v kate-r»*Di j** rekel, da se mora Avstrija dobro zavarovati napram lCumunski, ker je zelo lahko mogoče, da se ho Ru-munska pridružila Kusiji.
Srbi iii Bolgari.
London, Anglija, 7. januarja. — Neki tukajšnji časopis je dobil iz Soluna jK>ročllo, da so se v Albaniji v neposredni bližini Klbassana, spopadli Bolpari in Srbi. Po vročem boju so se morali llolgari umaknili. Na bojišču je obležalo preko 2boo mrtvih.
Nemčija In Turčija.
Berlin, Nemčija. 7. Januarja. — V ^pit»šnem se sotii, da Nemčija ne bo jHisIala svojih čet proti Sueškem pre-kojm in proti Egiptu. Nemci so baje Turkom ž*- s tem napravili veliko u-slugo, ker so jim dali na razpolago i»ar sto svojih častnikov, ki vodijo vse važnejše vojne operacije.
Iz raznih virov se je doznalo, da ho j Kisla la Turčija proti Egiptu skoraj en inlljon mož.
Železnice.
Berlin, Nemčija. 7. januarja. — Nemški vojaki bodo pod vodstvom nemških inžinirjev kmalo popravili vse železniške proge, katere s«, bili u-ničili Srbi. Po preteku enega tetina se bo lahko prišlo iz Berlina v Carigrad že v 39 urah.
Mik nje vojaških strokovnjakov.
Berlin, Nemčija. 7. januarji. — Tukajšnji vojaški strokovnjaki so mnenja. da zamorejo sami Bolgari, brez pomoči Avstrije in Nemčije, zavzeti Solun In pregnati zaveznike. V slučaju jiotrehe bodo na]iadli Solun s kopnega in z morja.
Nemei ill Avstrijci imajo v Sredozemskem morju zelo veliko množino podmorskih čolnov.
Rusi v Perziji.
Berlin, Nemčija. 7. januarja. — Iz privatum brzojavk, ki prihajajo iz Carljrrada, je razvidno, da so napadli Rusi perzijsko mesto Aserbejdžau, pa niso ničesar opravili. Turki so jih po-guali nazaj in jim prizadeli velike iz-sruhe.
Preiskava.
London, Anglija. 7. januarja. — Tukajšnje časopisje poroča, da se bo moral general Stopfard zagovarjati pred vojnim sodiščem, ker je haje zakrivil poraz pri zawvu Suvla.
Nemška pravila.
Nemška vlada je določila nova pravila za svoje podmorske čolne v Sredozemskem morju.
Pri Čartorisku.
Washington, D. C.. 7. januarja. Nemški poslanik je izročil danes državnemu departmentu sledečo izjavo po navodilu svoje vlade: 1
1.	Nemški podmorski eolui v Sredozemskem morju so dobili že v začetku navodila, da vodijo križarsko vojno proti sovražnim vojnim ladijam le v soglasju z načeli mednarodnega prava, in posebnih maščevalnih meril, ki veljajo v pomorskem vojevanju krog angleškega otočja, ne bodo tu u;>orab-ljali.
2.	Nemški podmorski čolni imajo dovoljenje, da uničujejo sovražne trgovske ladije v Sredozemskem morju — to je, potniške in tovorne ladije, v kolikor ne poskušajo ubežati ali pa se upirati — šele tedaj, ko so potniki in moštvo že na varnem.
3.	Vsi slučaji uničenja sovražnih trgovskih podmorskih čolnov v Sredozemskem morju,' pri katerih so zaposleni rudi nemški podmorski čolni, bodo uradno preiskani ter bodo tudi predloženi v pretres rednemu eenilnemu sodišču.
V kolikor so udeleženi pri tem ameriški interesi, bo nemška vlada sporočila uspeh preiskave vladi Združenih držav. Tako se bo zgodilo tudi v slučaju parnika 'Persia', če bodo okoliščine pokazale, da je to potrebno. Če pa poveljniki nemških podinor. čolnov ne bi ubogali danih jim navodil, bodo kaznovani. Poleg tega bo plačala nemška vlada odškodnino za smrt ali za poškodbe, povzročene po potopu pamikov ameriškim državljanom.
Ruski letalci so obstreljevali Čer-novice. — General Mackensen se bo vrnil na severno bojišče. — 800,000 vojakov in 3500 topov.
London, Anglija, 7. januarja. Iz Bukarešta poročajo, da so ruski letalci že parkrat obstreljevali kolodvor v Černovieah. Rusom se je posrečilo zavzeti dve vrsti avstrij-
I skill strelnov jarkov pri Boranen, ki je oddaljen le nekaj milj od ■ Cernovic.
| Z ozirom na velike ruske uspehe, ni Avstrijcem in Nemcem kazalo drugega kakor odpoklicati generala Maekensena z Balkana. Mackensen bo prevzel poveljstvo nad nemškim »lesnim krilom v Galiciji in Voliniji. Če se umeša še Rumunska v vojno in se pridruži zaveznikom, ne more Rusov nobena sila zadržati, da bi ne prišli v Ogrsko nižino.
Petrograd, Rusija, 7. januarja. Boji v bližini romunske meje se še vedno nadaljujejo. Najhujša bitka divja na fronti proti Tarno-polu. Te bitke se udeležuje 800 tisoč oseb in 3f>00 ropov. Ormenje topov se sliši v Kijev.
Nekatera poročila pravijo, da so se Rusi pri Pripetit nekoliko u-maknili.
Berlin, Nemčija, 7. januarja. — Rusi so bili pred par dnevi zavzeli pokopališče severno od Čartori-ska, včeraj so se pa morali umakniti, ker niso zamogli vzdržati našega napada. — V splošnem se ni položaj čisto nič izpremenil.
Petrograd, Rusija. 7. januarja. Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno:
V bližini Rige so Nfimt'i -Z-XSfl. silo navalili na nas, pa nas niso mogli pregnati iz naših postojank. Bitka je trajala dva dni neprenehoma.
Ruske čete so zavzele mesto Čar-torisk in nekaj višin, ki so zanje izvanredno velike važnosti. Vjeli so tudi tri častnike in preko sto mož ter zaplenili precej vojnega materi jala. , Severno od < 'ernovic se situacija ni veliko izpremenila.
Pozor, pošijatelji denarja!
Denarno . pošiljata ▼ Avstrija bodemo sprejemali kljub vojni i L Italijo, pošta gre nemo ti j eno prt , ko HOLANDIJE in SKAJGTDUM i VIJE.
Zadnja poročila nam nwninji jo, da se denarne pošiljatve ne b . plačujejo v južni TIROLSKI, n* > GOBISKEM, DALMACIJI is 4t loma v PRIMORJU. — Za de . ISTRE, KRANJSKO no In enak« . spodnji fcTAJER in druge notra . nje kraje pa posluje pošta kako* v mirnih Časih, seveda traja poli t ijanje in izplačevanje kaka dvi L tedna dalj, nego v mirovnih nu _ merah.
Od tukaj se vojakom ne mor* , denarja pošiljati, ker jih vednt prestavljajo, lahko pa se pofljt ! sorodnikom ali znancem, ki ga oe cam pošljejo vojaku, ako vede e» . njegov naslov.
I Denar nam pošljite po "Dom« . stic Postal Money Order", ter pr. t tožite natančni Vaš naslov in on . isebe, kateri se ima Izplačati.
Cene:
Dunaj. Avstrija, 7. januarja. — Neki avstrijski podioorxki	je ustavil 4. decembra v Sredozemskem morju neko nevtralno lazijo, na kateri' m> jf nahajal uiiftleSkl ppneral Napier j in stotoik vrilson. član »uKleškega parlamenta. Ko »ta izprevidela. da Avstrijcem ne moreta ujiti. sta vrgla r morje rre«o listin. Avstrijski Iioveljnik j« to opazil in za povedal
svojim vojakom potegniti iakelj, ki m ni bil potopil, na "podmorski! «oin. Med listinami je tudi sledeče I važno piamo. ki ga je pisal a&glefld poslanik v Atenah Sir Eduardu Gre-ra: Z ocirom ne brzojavk« fitev. 1*17 pHiagaia INf^i^l	luUtru
SO izročili zastopniki zaveznikov gr-
*ki vladi:
Prepis:
1.	Zavezniki zahtevajo, da se morajo vse jcr*ke čete umakniti iz Soluna in iz okolice.
2.	Zavezniki morajo imeti na raz-polaao vse ceste in železnice, ki vodijo proti meji. posebno pa one v o-kraju Krivolak in Bltolj. — Nadalje morajo imeti vsa sredstva za svoje varstvo in organizacijo.
3.	Na morju morajo imeti vso prostost. Dovoliti se jim mora preiskati vsako ladljo iu prepoditi iz grčkih zalivov vse podmorske čolne.
4.	Grška vlada mora t» godi ti tem zahtevam. in jpora iti saresalkom r vaafe odrih na roko.
Nemški vojaki ne bodo sli v Egipt.
Berlin, Nemčija, 7. januarja. — Kakor domnevajo tu. Nemčija ne bo poslala nikakili svojih eet,proti Sueškemu prekopu. Turške čete. do gotove meje pod poveljstvom uemških častnikov in preskrbova-ue z munieijo iz Nemčije, bodo sestavljale silo, ki bo napadla Sueški prekop in E«»ipt.
Tukajšnja javnost se že nekaj tednov peča samo z vprašanjem napada na Egipt, ki so ga angle-: ški časopisi smešili kot nemogroče-! ga. eeš, da Nemei ne bi mogli držati svojih bojnih črt ter obenem j poslati dovolj veliko silo proti Sueškemu prekopu in Egiptu.
Zatrjujejo, da imajo Turki že vee kakor 1,000.000 mož močno vojsko, ki je pripravljena za ta pohod. T zelo kratkem času bo ta turška vojska prav dobro preskrbljena in oborožena. Bržkone bodo prideljeni tej turški armadi nemški častniki, ki so živeli v E-giptu, ter razumejo to deželo in jo poznajo.
Podmorski čolni.
V Washingtonu mislijo, da bo kriza glede podmorskih čolnov srečno in v zadovoljstvo končana.

KOLEDAR ZA LfiTO 1S1C
je razprodan in bo v kratkem izšel v DRUGEM NATISU. Zato proskno rojake. Id so naročili koledar, malo potrpljenja. ker ha izšel dragi natis v
PAR DNEVIH. — Stenski koledar smo to aMi razpošOjati tar *a ▼ gar Ml dobe vsi aaisfirthl Vsak dan t jih ifrinjiiiii nekaj tlami to va^a
*«|ftj J» bmm wpiM lfiJM. tipravniitve GLAS NARODA.
Washington, D. C., 7. januarja. Danes je ugladila Nemčija s svojo izjavo nekoliko pot, kako končati zadevo grlede potopa angleškega potniškega parnika "Persia"' ter se izrazila v tej zadevi skoz svojega poslanika deloma priprav!je no, da bo poravnala nasprotja, ee bi morda nastala.
Državni department si ni na jasnem, zakaj da je izda'o nemško poslaništvo to i/javo. Nekateri sklepajo, da se iz tejr:«. razvidi, da na nekak naein >*emčija priznava s tem. da je zakrivil nemški, in ne avstrijski podmorski čoln potop parnika "Persia' in da se je zgo-<1ilo lo dejanje s strani poveljnika podmorskega ej'ra "proti navodilom vlade ",*ki jih je bila dala nemška vlada "že od početka".
Drugi smatrajo to izjavo le kot nekako pojasnilo, da je določila nemška vlada drngaeen način bojevanja s podmorskimi čolni v Severnem. kakor pa v Sredozemskem morju.
Domneva se tudi, da je storila Nemčija ta korak le v znak hvaležnosti do Avstrije, da ji pomaga iz težkoe, ki so nastale vsled potopa "Persie" Mislijo, da je tudi Avstrija prevzela odgovornost v slučaju potopa parnika "Aneo-ne'\ da si jo je potopil bržas nemški čoln, da pa je potopil 'Persio* avstrijski čoln in hoče Nemčija prevzeti odgovornost.
Iz tega se jasno razvidi, kako težavno stališče ima zdaj vlada Združenih držav, ker nima nika kih dejstev, ter se mora zanašati cdino-le na dobro voljo obeh držav, s katerimi ima nasprotja v tem vprašanju.
Kakor pa kaže vse, se bo končala vsa zadeva z zvezi s podmorskimi čolni na miren in zadovoljiv način.
Vlak usmrtil' zdravnika.
Altoona, Pa., 7. januarja. — Dr. John G. Spangler, zdravnik železnice Pennsylvania Railroad, je bil'danes takoj ubit, ko ga je
Velik: -strajk:.
--O---
RAZJARJENI VSLED NASTOPA POLICIJE, SO ZAŽGALI JEKLARSKI DELAVCI V YOUNGSTOWN O., MNOGO POSLOPIJ. — VELIKA ŠKODA. — TRI JE UBITI, 19 RANJENIH. — KOMPANIJI PRIHA JAJO NA POMOČ TRIJE POLKI MILICUE.
K.	$	K. |
S....	.85 ]	120.... 16.20
10____	1.50	130---- 17.55
15____	2.20 i	140____ 18.90
20....	2.S5 j	150____ 20.25
25....	3.55 |	160____ 21.60
30____	4.20 |	170____ 22.95
35____	4.90	180____ 24.30
40____	5.55 j	190.... 25.65
45____	6-25. !	200.... 27.00
50____	6-90	250____ 83.75
55____	7.60	300 ____ 40.50
60____	K. 25 |	330.____ 47.25
65____	8.95 j	400____ 54.00
70....	9.60	450..f. 60.75
75____	10.30 |	500____ 67.50
80____	10.95	600.... 81-00
85____	11.65 ;	700.... »150
	12.30	800____106.00
100....	13.50	900.... 121.50
110....	14.S5	1000.... 182.00
Youngstown, O., 8. decembra. — Sinoči so bili ubiti v vzhodu j em Yomigstownu, ki so ga zažgali št raj ka rji iz tukajšnjih jeklam. trije možje, devetnajst oseb pa je bilo ranjenih, med njimi štirje zelo nevarno.
Zgodaj zvečer je poslal guverner Willis na lice mesta dva regimenta, o polnoči pa, ko je grozila celemu mestu nevarnost uničenja, je poklieal na pomoč še tretji regiment milici je. Baje so določili iz mesta Columbus dye stotniji rednega vojaštva, da zatre vstajo in požiganje v vzhodnem Youngstownu.
Dva delavca sta bila ubita pri nekem boju v nekem salonu. O polnoči je bilo požganili šest mestnih blokov, m pri tem povzročena škoda znaša kakih $800.000. Poroča se, da so štrajkarji vzeli 500 funtov dinamita ter pod-minirali več hiš.
Pravijo, da so nastali nemiri kot posledica Štrajka delavcev v tovarni The Republic Iron and Steel Company, ki je začel pred tednom dni ter se razširil tudi v druge naprave. Delavci so baje zahtevali 25 centov na uro, kompanije pa so hotele dati le 19 in pol do 22 c. na uro.
Ob šestih zvečer, ko se neha delo v tovarnah, se je zbrala kakih 1,200 glav broječa množica pred uhodom tovarne Youngstown Sheet and Tube Company. Delavcev, ki so odhajali iz tovarne od dela, štrajkarji niso napadli. Tovarniški detektivi in privatni stražniki so od-hajajoče delavce branili pred morebitnim napadom s strani štrajkarjev. Na čelu teh stražnikov je Uil neki J. M. Woltz, ki je ustrelil med štrajkarje, nakar so stražniki oddali celo salvo. Dvajset delavcev m -Je zgrudilo na tla in med njimi mnogo smrtnonevamo ranjenih. Drugi so bili za nekaj časa neodločeni, ka_i storiti ter so začeli metati kamenje, nato pa so se spustili v beg.
Poročila se ne strinjajo, kako se je začelo streljanje in kdo je zakrivil veliko nesrečo. Eno poročilo pravi, da je nekdo od razjarjenih štrajkarjev vrgel kamen v kompauijske stražnike, nakar so ti .začeli streljati med delavce. Druga poročila pa trdijo nasprotno, da so se obnašali stavkujoči delavci sicer neprijazno in jezno napram tovarniškim delavcem in stražnikom, da pa jim niso storili nič zalega.
Med ranjenimi sta tudi dve ženski. Ena je smrtno ranjena ter niso mogli še dognati njene identitete. Obe ženski sta se nahajali baje v bližini tovarne ter sta z drugimi ženskami in otroci opazovali prizore.
Vsled streljanja, ki je zahtevalo svoje žrtve, so postali stavkujoči delavci potem tako razjarjeni, da so začeli požigati po mestu ter uničevati razne zaloge. Na pomoč so prišli gasilci iz raznih krajev. Požar je grozil, da bo uničil celo mesto. Skoro ves trgovski del mesta je uničen.
Nekaj oseb je bilo zaprtih, stražilo jih je mnogo stražnikov, ker se je hotela pred jetnišnieo nabrati velika množica, da bi jih rešila.
Ker je v Yomigstownu in okolici mnogo Hrvatov Slovencev, so med ranjenimi morda tudi nekateri Slovenci. Tako se more sklepati tudi iz imen. ki jili navajajo razna poročila.	j
Župan Carroll Thornton je dal vsem saloneriem v mestu navodila, da ne smejo otvoriti v soboto svoj0i prostorov. Saloni bodo ostali bržkone zaprti potem dO nedoločenega časa.	/
Med ranjenimi je mnogo tako resno ranjenih, da bodo morda še umrli. Zatrjuje se tudi, da so delavci sami odnesli nekaj trupel, ki jih hoče policija dobiti.
Štrajkarji so zagrozili, da bodo s 500 funti dinamita, ki so ga dobili pozno v noč sinoči, razstrelili vse, če bodo postopali z "njimi na grd način. Dinamit so dobili stav-karji v zalogi nekega podjetnika, in sicer v nekem zelez-| niškem vozu, kjer je imel razstreljivo začasno spravljeno.
Beg francoskega parnika pred podmorskim čolnom.
Marseilles, Francija. 7. januarja. — Danes je prišel v tukajšnje pristanišče nek drugi francoski parnik, "Neiman",, ki je bežal dolgo časa pred nekim podmorskim čolnom v Sredozemskem morju. Temu pamiku se je godilo: podobno, kakor parniku 'Karnak', ki je pribežal včeraj v tukajšnje pristanišče, samo, da da je bil parv nik "NOTJhaST^&JStfeljevan dolgo časa od podmorskega čolna. — Podmorski čoln je izstrelil na parnik kakih ato strelov, ki pa bo
I bili vsi prekratki.	Ker n*™ letos nikakor ni mogo-
Skoz daljnoglede se je razločno 6e dobiti PRATIK is starega kra-moglo videti na krovu podmov- ja» oposarjamo vse cenjene rojaka skega čolna zbrano moštvo in tia iM rojakinja, da naj pridno naro-dva brzostrelna topova. [ ! čajo nai Koledar.
Potop angleškega podmorskega čolna ob nizozemski obali.
London, Anglija, 7. januarja. Včeraj se je potopil nek angleški podmorski čoln pri nizozemskem otoku Texel ob obali. Nizozemska križarka "Noord Brabant" je rešila vse moštvo.
I ' Otok Texel je največji med fri-zijsko otočno skupino ob nizozeni ski obali. Poročilo še pristavljn} da so izkrcali rešeno moštvo v pristanišču Helder.
ROJAKI POZO BI
r^mrn m ena aadaj jate if»mi ajajo, naj vojaki ndso gfeifc^s w o»»ofka.
TVKDKA nun IWMk
—.....
Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah |
I Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
The only Slovenian Daily -: in the United States. :- |
Issued every day except Sundays I —: and Legal Holidays. -: 50.000 Readers.
GliAS NARODJl 8." JANtTABJA, 191«.
"GLAS NARODA"!
(Slovenic Daily.)
Ovuetl and paljll«>b«HJ by the
SLOVENIC PUBLISHING CO.
(a corporation. > FRANK SAKSER, President. l><»TIS BKXK1HK. Treaaorer.
of Business of the con*>ratiim au<l a«l«lrew**» of above officer*: 82 Corf la ml t Street. Borough of Manhattan. New York Ciiy. N. Y.
Za ct-U> leto velja Ust za Ameriko In
Cttiiudo.....i................$3.1 >0
M [iol If t* ......••».•»•••••••• 1-5®
„ «'i*lu Iftu za mento New York.. 4.00 w pol leta xa m**!«to New York.. 2.00
„ Evroi>o ta v»e leto..........
„ |h>I leta............2-5T»J
_ Otrflrt«.......... 1-70
..>AU«»i»A- izhaja vsak dan tfVB>Did nedelj In praznikov
-O LAS NARODA"
("Vul.-e of the People*** Uaued even Oay except Sunday« and Holidays. Sultwrl prion yearly $3.1)0
\d»ertmra»rnl oa agreement.
DuplHl brez t»ud|»isa In osobnuati se ne
prloWnjejo. |Jei;ar naj se blagovoli jwfiiljati po —
Money Order. Prl ni reiu^tnbl kraja naročnikov pro »liro d« »** nam tudi prejšnje M-taa^f no 'uani. da hitreje najdemo naslovnika. ^^^
Doi fj^m in pofiljatvam naredit« ta naalov: -GLAS NA BO D A"
a? P.,ftlim.lt St..	N^-w York Pfr.
11 lefoii 4tiST CortlandU
Prisilna vojaška služba.
Koncem preteklega stoletja se
je z:nV! Airiti po celi Evropi vo-j->j.i ali militaristični duh. Sicer tuiii prej Evropa ni bila brez vojn. in k?r so za vojno potrebni vojaki, jih je tudi imela. Ti vojaki pa ponavadi niso bili prisiljeni v voj<i«ko službo. V sred njem veku so imele razne dežele iti države v Evropi svoje vojske, ki *<> ■'■Majale iz greeoloveev raz-ii !> narodov. Najemali so jih. kakor najema kmet svoje mlatiee in k «i'c t?r druge delavce. Takih ni nikrl.ir primanjkovalo in najeti <U)jaki so bili ponavadi zvesti svo-
I	-.....:-------- . i
rod in napredek bi bil za velik ko- ' j rak naprej.
Še dvoje velikih drŽav je, kjer Se ni prisilne vojaške službe, to je v Angliji in v Združenih drža- ■ vali. Angleži so bili vedno najbolj ponosni na to svojo preclpravieo, ki so jo uživali pred drugimi narodi. Bili so osebno svobodni. | Zadnje dni pa so sp tirdi v tem zaokrenile stvari na tak način, da , bodo morda tudi Angleži morali žrtvovati svojo osebno svobodo vojnemu molohu. Angleška vlada , ima mnogo upanja, da izpelje ! svojo nakano, dasi se ji postav-j lja narod porobu ua vseh straneh j | in so posebno organizirani delav- : ei odločni nasprotniki tega naer- * ta, da bi bil vsak državljan pri- < siljen v vojaško službo. Ves svet z zanimanjem sledi razvoju tega vprašanja, ki grozi danes ne samo < angleškemu ljudstvu, temveč tu^J di Ameriki in njenim državljanom.	| j Že več mesecev se v javnosti v 1 Ameriki razpravlja o vprašanju, ! kako tudi v Ameriki upeljati 1 splošno vojaško službo in povečati število vojaštva in orožja in : mornarice. Posebno zastopniki bo- 1 gastva v Ameriki; in še posebno oni, ki imajo veliko bogastva naloženega v inozemstvu, hočejo na vsak način dokazati, da so Zdru-j žene države v nevarnosti in da se ' je treba pripraviti. Vsa stvar bi bila se dobra, če bi jo izvedli naj tak način. da ne bi trpeli ne ljudski žepi in ne čas mladih ljudi. Ker pa zavzema cela zadeva take dimenzije, da agitirajo nekateri krogi za armado in mornarico, ki bo stala na stotine miljonov, pa ie mnogo ljudi nasprotnih temu, posebno delavski sloji, ki ne bi imeli od tega nikake koristi.
C« bo zmagala v Angliji vlada ter upeljala splošno vojaško službo, potem je prav malo dvoma.1 da bo tudi vlada Združenih držav
ukrenila kaj takega.
* • • 1 Vsak narod ima pravico biti po- J
nosen. Ima pravico in dolžnost, daj se zagovarja in brani, če je napaden. Nespametno in neprevidno pa je oboroževa*i se, če ni nikogar. ki bi nevarno ogrožal in če je še mnogo dela in nalog, ki so večje važnosti za ljudi, namreč na polju izobrazbe. Narodi, ki bi bili dovolj globoko naobraženi, bi gotovo nikdar ne našli prilike za vojne in ne bi se pustili izkoriščati od onih, ki vladajo in imajo korist edino od nevednih ljudi po celem svetu...
Sveti večer na Ukrajini.
(Vsi pravoslavni in grko-katoliki t. j. unijati obhajajo božične praznike po julijanskem koledarju. 13 dni kasneje nego rimo-katoliki in protestant je; ko mi imamo dan sv. Treh Kraljev, oni takrat obhajajo sveti večer.)
Spisal dr. Leopold Lenard.
Ukrajino, Ukrajino, nenjko moja, nenjko! Jak tebja zgadaju, kraju. 1 zavjane serdenko. —
§eveenko.
Tako lahko mi ni bilo še nikdai potovati, kakor pred par leti iz Varšave na Ukrajino.
Nekega popoldne — bil sem ravno pri čaju — mi pride Mary sia povedat, da me nekdo kliče k telefonu. Stopim v drugo sobo tei se oglasim. Odgovori mi gospodič na grofica Mancia Boniecka, če ne bi hotel čez ruske božične prazni J ke iti k njenemu bratu na Ukraji no, ki je njo prosil, naj me povab k njemu v njegovem imenu.
To je bilo ravno na dan svetih Treh Kraljev po našem, latinskem koledarju. V kraljestvu poljsken velja namreč naš latinski ali gre gorijanski koledar^- na Ukrajin , in na Litvi se pa ravnajo tudi ,ka toličani po julijanskem ali grškenr koledarju. Tu smo torej praznike ravno dokončali, tam bi se pe imeli šele pričeti. I Odgovorim, da se ne morem kar (tako pri telefona odločiti, sporo čil bom pozneje.
4'Dobro", odvrne gospodična odgovorite mi torej, vas prosim, pozneje po telefonu."
Gospo Bon i ec ko sem že deloma poznal. Goepa Boniecka in gospo dična sta bivali večkrat pri nas in jaz sem bil večkrat povabljen v njihovo hišo. To sta izredno mili in pobožai prikazni; tipa svetih in za vse dobro požrtvovalnih j i oseb, kakor se dobe le v staro- . poljskih krogih. 'Nekoč sem bi' povabljen k njima na obed, ko «t* prišla tudi oba sifaOva, Stanislav in Edvard, ua obisk k materi i
v Varšavo. Gospod Edvard gori | ves samo za eno idejo, za kmečko zadružništvo, kateri se je oddal z
vso dušo. Ker je že poprej slišal, da se pri nas na Slovenskem zadružništvo dobro razvija, se je med nama takoj vnel živahen razgovor, katerega' je bilo seveda j težko razviti do konca med obedom in v salonu po obedu. Name je naredil neizmerno simpatičen vtis. Mlad, visok, vitek človek z majhnimi brkami pod nosom, z resnim, vedno zamišljenim obrazom, odločnim, urnim kretanjem.
Pozneje omenim o povabilu gospodični Mareiševski. Mislil sem, da mi bo odsvetovala. Saj sem vedel, kako so se dobre duše zame bale in skrbele, ako sem se le nekoliko dalje kje zamudil. Toda obratno.	j
j '"Tja pa le pojte", mi odgovori. 4'Sedaj imate še čas. ker se [prično ruski prazniki; Bonieeki, to so magnatje, videli bost<3 nov svet in življenje v hiši poljskega aristokrata."	j
Ko sem še nekoliko vse premi slil sam pri sebi, sem se konečno odločil in telefoniral, da pridem. ' "Počakajte v sobi, pridem takoj dol", mi odvrne gospodična Boniecka po telefonu.	i
Cez nekaj časa se res ustavijo sani na vrtu pred hišo in ona izstopi ter hiti v sobo. j "Torej greste!"
"Grem!" ' ** Izvrstno! Brat vas jako želi. Bosta debatirala o zadružništvu. Jaz sem mu že telegrafirala. da pridete in našemu škofu v Žito-mir po "celebret" in jurisdjkeijo za praznike. Zdaj morate pa hiteti, ker ob štirih popoldne gre I kurir ^ terespoljske postaje na Pragi in to je od tukaj še eno uro daleč."	j
I "Jaz sem na pot hitro odprav-' ljen."	!
I "K nam se je treba dobro pripraviti, ker je daleč in zima. Imate kožuh?"	j 1 "Imam." j "Pokažite ga!" j Gospodične si ogledajo moj kožuh od vseh strani ter ga slednjič odobre. Manjkalo mu je samo enega gumba, ki so ga hitro prisile. | "Kožuh je dober", reče Boniecka, "na železnico zadostuje.' Potem vam bo pa moj brat poslal na postajo konje, ker s postaje do Kužminjec imate še petdeset vrst (okrog 55 kilometrov) in voznik, vam bo prinesel še en kožuh z doma, da se vanj zavijete na saneh. Imate koveeg?"' "Imam." "Pokažite!"
Prinesem svoja dva ročna kov-čega. A z njima nisem imel toliko sreče. Enega so obsodile, da je preneroden, drugi pa premajhen. Urno pri vlečejo same odnekod neki kovčeg.	!
"Vam bomo že me vse pripravile na pot, vi pa greste lahko medte'm po drugih opravkih, če imte še kaj urediti."
Meni je bi'o to jako všeč ter grem v mesto po nekih opravkih, katere sem moral še urediti pred odhodom.	i
Vrnem se na obed, a še to nekoliko prepozno.	j Moje dobre duše so bile že v velikih skrbeh, če nisem morda pozabil, da imam odriniti. Gospodična Vanda se je očividno razve-| celila, ko me je zagledala, Zofija ;e tekla k električnemu zvoncu pozvonit, da bi mi hitro prinesli obed.
Moral sem res hiteti. Nisem še končal z obedom, ko •ni prinese gospodična Zofija kov-j
^g- 1 "Tu smo vam zavile vse, kar »otrebuiete za 14 dni na poti. Ni; *reba zdaj odpirati, da ne spravite v nered."	j Končam z obedom in vstanem' >d mize. j V zadnjem trenutku pride še gospodična Marciševska: | "To koverto mi je izročila za vas gospodična Boniecka. Zdaj morate pa hiteti. Izvošček čaka ?e s sanmi pred durmi. Danes je grda pot in čez Prago težko vozi. Da ne zamudite."
Ko hočem že iz sobe, zazvoni še telefonični zvonček: "Marija Boniecka." "Lenard."
"Hitite, da ne zamudite! Ste gotovi!"	|
"Ravno odhajam."	'
"Je vse v redu?"	I
"Vse."	j
"Ob štirih in deset minut gre vlak. Jaz pridem tudi dol na po-j stajo. Na svidenje!"	j
"Na svideiye!"	|
* • • - Ji
Sedem na sani, izvošček požene in sani se začno premetavati po i
f -- • ulici in odskakovati ob zmrzle kope snega.
Na saneh odprem koverto, katero so mi stisnile v roke pred odhodom. V njej je bilo: trije vozni listki, drugi razred, spalni prostor in dodatek za kurir, dalje 25 rub-ljev (= 62 K 50 v, ali $12.50) za pot in listek z natančno dispozicijo, kako imam potovati, kdaj gre vlak iz Varšave, kje in ob kateri minuti se mi je presesti, kdaj večerjati, kdaj cajtrkovati. kje izstopiti itd.
Ko pridem na postajo, je bila tam že gospodična Boniecka z neko tovarišieo, me spremila na peron in po čakala", dokler ni vlak odrinil.
• * *
Bila je nedelja in neposredno pred ruskimi božičnimi prazniki. | Radi tega je bilo mnogo občinstva, zlasti ruskih uradnikov in častnikov, ki so šli domov na praznike. Toda ker sem imel nu-meriran sedež, se mi ni bilo potreba prerivati za prostor. V moj od-I delek sta prišla še dva Rusa, oče in sin, ki sta govorila med seboj večinoma po francosko, in neki Poljak veleposestnik. Rus — moral je biti uradnik ali častnik v eivilu — je Poljaka poznal že od I poprej in ga prijazno pozdravi; Poljak pa mu odgovori na pozdrav tako kratko in suho, kot bi mu liotel reči: "Pusti me pri miru, saj vidiš, da te ne maram." Rus mu prične s še večjo vljudnostjo predstavljati svojega sina, a Poljak ostane vedno lesen in suh. Rus ga nagovarja, Poljak odgovarja kratko in rezko, sko-' raj razžaljivo. Toda ni bilo videti, da bi se Rus čutil užaljenega, samo upanje je polagoma izgubil, da bi se dal pričeti z njim kak pogovor.
J Tako do večera. ! Zvečer pride natakar in špre-' jema naročila za večerjo. Poljak je medtem že izstopil, na njegovo mesto je pa prišel neki človek v ) vojaški uniformi, ki me je živo | spominjal na generala v Gogolje-Ivem "Revizorju", katerega sem videl nekoč v krakovskem gledališču. Velik, širokopleč, star, s sivo, razmršeno brado in tako naivnim izrazom, da mi je smeh pri-I vzdigaval dušo, če sem ga pogledal.
I Moja starejša tovariša naročita večerjo, jaz počakam nalašč, da bi večerjal pozneje sam, ali vsaj ua drugem prostoru. ( Toda moj ruski sopotnik je o-pazil, da sem naročil jaz večerjo za pozneje in je tudi on naročil zase in za sina, da večerjata pozneje. Tako smo torej vendar prišli skupaj.
Ko pridem k večerji, sta moja sopotnika že sedela za mizo in mi prijazno pokazala, da je tudi meni že pokrita miza poleg njiju. Torej sem se moral predstaviti in [znanje je bilo sklenjeno. Toda jaz sem govoril kolikor mogoče malo, dajal le bolj negativne odgovore, večerjal hitro, potem se pa poslo-I vil. češ, da sem strašno truden in [moram iti spat.
Ko se vrnem v kupe j, me prične še moj dobrodušni žandarski tovariš izpraševati: "kuda i at-ikuda?" Ko mu povem "atkuda" (odkod), pogleda široko, naredil j začudeno-veselo presenečen obraz j in me vpraša, če nisem morda kakšen "brat Slavjanin", ki gre na slovanski shod. J Če bi čutil v sebi za to le količkaj poklica ali veselja, lahko bi igral tu ulogo Hlestjakova.
Toda jaz sem bil mnenja, da je v danili razmerah zame najbolje, ako grem hitro spat in spim vso pot. Tako sem tudi naredil.
I Zbudil sem se šele zjutraj po sedmi uri, nekoliko prej, kot se je bilo treba presesti.
Potem sem se vozil še z lokalno železnico dolgo, dolgo časa ter j izstopil slednjič proti enajsti uril ' ua postaji Lipovec.	j
I V popotni dispoziciji, katero so mi dali od doma, je stalo, da mo-| | ram zajtrkovati pred presedanjem v vlaku, toda na to sem pozabil, oziroma sem se prepozno zbudil.	j
Lokalni vlak je bil vse trdo na-' basan potnikom kajti tu je bil j Sveti večer in veliko ljudi. K sreči sem zadel tu na nekega .človeka, ki je takoj od začetka naredil name najboljši vtis, pozneje se mi je predstavil kot g. Lišinski, brat dumskega poslanca, veleposest-Inik, ki mi je s svojimi širokimi ' pleči takoj naredil dovolj prosto-
Ira, potem pa pričel pripovedovati čudne reči iz ondošnjega življenja.	j
Tako mi je minila dolgočasna j vožnja še primeroma dosti hitro.
Po,velikih železnicah se potuje na Ruskem v dragem razredu jako udobno, udobnejše kot v Avstriji. Toda lokalne železnice so
redko sejane in skrajno neudobne.
čhidno čustvo navdaja človeka, ko se pelje v te brezmejne razdalje, ki leže že takorekoč onkraj našega sveta. Tu razumeš, kako so nastale one krepke, železne postave, polne energije, narave široke in neupogljive, katerih zastareli. počrneli portreti gledajo nate s sten domov poljskih plemenit aše v. z bula vami v rokah in pod njimi napisi, ki pripovedujejo, kaj so delali in kaj so bili ti kaštelani, vojvode, hetmani itd. Kulturno delo, katero so oni zasnovali s tolikim nakladom svojih sil. je razpadlo v groblje, njihovi potomci se pa potikajo po svetu ali pa sede doma, na grudi svojih dedov, na groblji njihove slave in moči.
(Pride Še.)
Nekatera ruska mesta,
v katerih so Slovenci kot vojni .
ujetniki.	j
Kijev, gubernijsko in vseučiii-ško mesto, središče Ukrajine ali Male Rusije in glavno mesto don-skim Koiakom, ima danes 510.000 prebivalcev. Leži prav slikovito na pobočjih hribov ob D11 j opni.' Rusom je Kijev sveto mesto, zo-' vejo ga "mater ruskih mest", zi-j belj krščanstva v Rusiji, "ruski Jeruzalem". Ima 60 cerkev, vse j učilišče, trdnjavo, velike sejme.1 živahno obrt in trgovino. Zemlja( prostrane nižine je črna in izredno plodna: ni treba niti gnojiti, da rodi v obilici. Maloruski jezik se razvija zase ter imajo Malorusi ali Ukrajinci svojo književnost. Govore "ščo" mesto velikoruske-ga "što" (kaj), vsak naglašeni "o" izgovarjajo kot "i", pop — pip. konj — kinj, konec — kinec itd. V jeziku je mnogo poljskih in tatarskih besedi. Ni ga naroda na svetu, ki bi imel toliko krasnih ! narodnih pesmi kakor jih imajo Ukrajinci (pravzaprav Krajinci), ki so po svoji zunanjosti, duši in življenju Slovencem in Hrvatom mnogo sorodnejši od Velikorusov. ■ Zato je med Ukrajinci, ne le zaradi ugodnega podnebja, našim vojakom-ujetnikom mnogo prijet-neje, kot v ostali Rusiji. Tam živi mnogo Judov in Poljakov, ki imajo svojo poljsko politiko proti ruski. Zato se zgode včasih ondi ruski judovski pogromi, to je Ru-| si predrzne Jude pretepajo, izga-j njajo ali celo pobijajo. Kijevskai gubernija je tako velika kakor| Bosna in Hercegovina ter ima 4.680,000 duš. Na vsem Ruskem je okoli 27 milijonov Malorusovj (Ukrajincev), v Avstro-Ogrski pa jih je okoli 4 in pol milijona, več stotisoč jih živi v Ameriki in drugod. Razumljivo je. da si želi toll veliki narod svoje državne in popolne svobode.
Harkov ima vseučilišče ter 255 tisoč duš; leži zapadno reke Don ter je drugo glavno mesto Malo-rusov. Veliki sejmi, izdatna trgovina. Zelo plodna zemlja, mnogo oglja, železa itd. Podnebje zdravo, a ne dostaje dobre vode. Tudi ni dovolj drv.
| Berdičev na volinski meji je ži-I vo trgovsko mesto (okoli 80.000 duš).
Kremeniug ob Dnjepru je važno pristanišče ladij (okoli 90.000 duš).
NoVočerkask ob Donu je glavno bivališče Kozakov (okoli 80,000 duš).
Rostov na Donu ima ogromno trgovino z žitom in okoli 150,000 duš.
Ob vseh teh trgovsko zelo živahnih in zato bogatih mestih na lepih rekah — Donu, Donecu in Dnjepru — velja isto: goje živi-(norejo, žitorejo, tobak in lan, vi-i narstvo, ribištvo ter imajo bogate rudnike železa, premoga antracita (trdega) in tovarne za sladkor. | V Besarabiji med Prutom, Donavo, Črnim morjem in Duje-strom leže mesta, ki so bila že v 18. veku večinoma tatarska: | Kisinjev (okoli 150,000 duš) ima veliko trgovino z vinom in živino. Nekateri živinorejci po stepah imajo 4000 do 6000 glav živine.
Odesa (okoli 500,000 duš) ob Črnem morju, prvo trgovsko pomorsko mesto z veliko luko in trdnjavami; izvaža . rž, pšenico, drobnico, govejo živino, sladkor, vino, rude L dr. Tam se nahaja vseučilišče. Povsem moderno mesto s krasnimi stavbami. | Nikolajev (100,000 duš) ua ustju Bnga, vojna Inka.
Kerson (70,000 daš) blizu ust-Dnjepra, Inka.
Tagaiirok, trdnjava ob Azov-skcin morju na višini, trgovina živahna.
.NAKUOAJiL NA "OLAtt NAftODA", WAjT VEČJI IN NAJCENEJŠI DNE * N'K,	, a ,
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
«
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatna tiskovine. Na5a tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TIS^ABNA
6119 ST. CL4IB AVE. CLEVELAND, O;
• '-1
i |« g v« • a	Vedno Jo kašljal.
Ali If^lClIATA r	"Hudo sem se problacJil,
HI! uOOl	•	ter sem vodno k&Sijal," pi-
**	5e Mr. \V. Woloszyn, Weir-
tcn. \V. Va "*, iu k»:iar sem
, Ako kaši jate. odpravite vaš ^tut^^r
kašelj! To lahko Storite, ako sem de!el v tovarni pri »lini
vročici, sem nigral piti ve-VZamete	lito vode. Čital tem o Se-
veinvem Balzamu za Pljn
^^	.	(a iu ko £em porabil euo
Cj^T ^^ va Ef ^^	*	£aroo steklenico za i">c je
KB	^SM	kaSelJ popolnoma prenehal
^^	W ^jf H	in sedaj sem zdrav."
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 25c in 50c v vseh lekarnah.
Bolečine v prsih,
In razne dn:ec bolečine se lahko odpravijo z nadrgnjenjetn dolov s SEVERA'S GO-THARD CiL [Severovo Gothardsko Olje j. Je to mazilo velike tcMtnc vredcesti. Cena 25c in 30c v v*eh lekarnah.
-Severov Almanah za Slovence
za leto 1916 se sedaj lahko dobi v lekarnah ali od nas. Zagotovite se, da dobite sve-zek ter «ra imoj;«: veduo pri roki ikozi celo leto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
§ Frank Petkovšek j
Javili Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STRE K 7
WAL'KEGAN, II. L ,
PRODAJA fina vina, Izvrstna a&ntkt, | patentirana; zdravila.
PRODAJA voana listka v§«b prakeser- ]
| s-ho 246	črt
|	POŠILJA denar v iUri kraj *a^a'Ji
|	/.as lopni k	jn po^teoo.
9 'GLAS NARODA" ntJD4,7TU
I U?	-itreat uPRAVLJA via v »ctarakl	cra'ia
■ New York, N. Y. '	dčia.
-i I I »aami ■-•.	H I—I« i- —- * -T —' ^»STTM i—|lj i i i	J'.nm1 I	r- trx
'KKACKEfiJfcV' BRINJEVEl
je najstarejše io od »V]	zdravnikov priznano
kot najboljše sredstvo /mfm	proti notranjim boleznim.
jjHf JL:<"§|k	0*na aa "BRiNJEVEC- Je- * »tektenlr S 6.50
f	12 stekienle 13 00
^ ZALOGI IMAMO |	todl čwt! doiaafl TBOP1NJEVEO Ui SLIVOV-
■BP^^^TB	KA ki.oaui v na5l taktni <ilstilerljl.
rx^VXVA iFTTi^i	NaŽe cene so sledeče:
TropinJever j^r gral $2.25, $2.50, J2.75 In *S f)0
Slovovit* per pal................. $2.75- $3 00
■a- -škZdt	Tropinjprer zaboj.................... S l»-00
Slivovi ta zaboj ...................... $1X00
^aPafwiL ll	U"Te Wbiskey 5 let 9taT« *»i>oJ____ *ii oo
rn^BB Kadeča Oblo "lna per gal.....65c., 80c., »5e
Catawba In Delaware per gaL ......75e.—80«
{K)so<Io računamo J1.00. j 25 pal $2.00. ta vetja naročila Je sod za.-iori ! > Naročilu naj se priloži ^Jenar all Money Order ____ -r^^ ,T>	uasiov Zh pristnost pijače jamčimo.
^^^ The, Ohio Brandy Distilling Co,
iSSIJP 6102-04 ST. aAin 4VF., flFVFI.AND 0.
j«-ina jrospo<larjii, dokler jim ni jKtti ki l rok. Bili so precej dobro I>1m" mi in v vojnih časih so smeli ukifis'i, kar jiiu je prišlo pod roke, v«!< d česar ao mnogi obogateli. I lilo je v onih t uših vsaj v to! ko ua boljšem za navadne me-ieane. da niso bili prisiljeni pobijati v vojni, Če tej^a niso hoteli. Za to so bili najeti ljudje, ki so i.;vrš< vali svojo obrt, kakor jo da-ii(-H mesarji po klavnicah, namreč za d« nar, ker o domovinski lju-b zni, o ogroženih interesih se je tedaj le prav malo vedelo.
Časi pa se izpreminjajo in stvari se starajo in nič več ne ugajajo. Države, njihovi vladarji in diplomati so izprevidcli, da ni nič L kaj z najetimi vojaki. Zvedeli go. \ da obatoji na svetu domovinska \ Ijubeaen, da ima vsaka država \svoje interese, ki so večkrat ogro-V'-ni in tudi drugih dobrih stvari ** polno, ki jih je treba braniti. Tyo pa treba stalne vojske, ki bo s**%ajala iz podanikov, drža vi ja-i>' \ ki vsi gore samega patrijo-tizinV.
se je začel« pravzaprav r Nai«!eonom. Hotel je podjar-m;ti t. V in zato je rabil velikan-vojsko. Ko je prišel do za-<*<>«tn» ir^'i in oblasti, je začel loviti IjndiVo je. njegovi biriči so jih lovili zVij. Kor ni našel dovo'j prr*iovoljc^. ki bi se radi pobijali, r.e da Iti vedeli zakaj, jih je v t o prisiiil. »prva samo na Fran-e	poteiApa še v drugih de-
/■ 'ah, ki si ji\ je b?l že osvojil. Se slovenski pisatelj Jurčič ve poved nt i, kslAf so Francozi lovi'i ji >? fante teV jih odbirali za B vojaka. Ko so jih Volovili. so jim * porezali gumbe p^ hlačah, ki so jih mora'i držati, da niso mogli ubežati.
Kancem devetnajstega stoletja pa so uprtjali na Prostem obvez-* no vojaško službo, odtam pa je Šlo to i-.es v druge dežele — in danes je že vsa Evropa podvržena splošni obvezni vojaški službi. Pokličejo jih. mlade ljudi, ki »o v najlepših letih ter jim ukradejo zlati čas. Oblečejo jih v lepe pisana suknje in jih uče umetnost morjenja. Skoro vsak zna že to obrt. pisati pa jih £c dosti ne zna. 0« bi države uporabile tista let* mladih ljudi na tsk h&cin, da bi jih učile koristnega znanja, pa bi se kmala pokazal nov, kultur«!

\
-


GLAS NAHODA. 8. JANUARJA, 1916.
podp. društvo
svete Barbare
ZA ZEOINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
lakorporiraao dm 21. junu^;i902 v driavi Punsylraaia.
GLAVNI OUDNIKIi
Predsednik: JOŽEF PET KRNEL. Box Oft, WUloek, Pi
t podpredsednik: KA&OL ZA LAK, Box M7, Forest City. Fl OL podpredsednik: LOUIS TAUCHAR. Box 836, Rode Sprints. Wja rminlk: JOHN TKI.HAN, Boa 7U7. Bona* City. Pa. O tajnik: JOHN OSOLIN. Box 402. Forest Cltj, Pa. 'itaumjnlk: MARTIN UUHIČ. Box 587. Forest City, Pa. iHkitlsaSenee: JO«IP ZALAR 100« North Chicago St. JsllsC Dt
TKHOVN1 ZDRAVNIK)
O«, UAXTIB IYBGL BOO Cbteaao SL. JoIlsC. HI.
NADZORNI ODBORt
FraOaedsIk: IGNAC PODVASNIX, 4734 Hatfield St, PtttStanfe Pa.
L nadaomlk: JOHN TORINfi, Box 622. Forest City, Pa EL uadaornlk: FRANK PAVLOVClC, Box 70S, Oonemaogh, Pa. CLL aadaoinlk: ANDRRJ SLAK. 7718 laaler Are^ Cleveland, Ofcfta.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, Bast Mineral, Kana.
L jorotnlk: MARTIN STEFANčlO. Box 78. Franklin. Kana. O. porotnik: MIHAEL KLOPClČ, 628 Dsvso* Art, R. F. D. L WR flaid. Detroit, Mick
UPRAVNI ODBOR f
PradMdnlk: ANTON HOČBVAB, EL F. D. No 2, Box 11%, BiHlt—1. O L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 13S. Broochton. Pa. EL opramlk: PAVEL OBREGAR, Box 402. Witt. HI.
Dopisi naj se poilljajo L tajniku Iraa Tiftw. P. O. Box m. Fsrtsi City, Penaa.
Drofltreas glaaDol "OLAB NARODA."
SUSPENDIRANI ČLANI:
pri postaji štev. 2 .Jakob Krofel 6057, Peter Jenko 3465, pri postaji štev. 3 Mihael Lužovec 7990, Andrej Meže 8790; pri postaji štev. 4 Anton Vozel 5429; pri postaji štev. 6 Frank Gaspari 100, Frank Garvas 8029, John Uše-
uičnik 7234; pri postaji štev. 9 Josef Močnik 8889; pri postaji štev. 13 Alojz Grilc 6170, Ignac Carne 5658, Josef Mihel-
čič 2548, John Cudar 5412, Frank Masel 806; pri postaji štev. 14 Frank Kastelc 8742, Mihael Vodišek 534, Frank Frkar 9316;
pri postaji štev. 19 Nik Turkalj 5593. Frank Strojin 9042, Štefan Štu-
ein 692. Helena Turkalj 797; pri postaji štev. 21 Anton Bombač 3560; pri postaji štev. 22 Marko Sijanee 4950, Jernej Oblak 6912; pri postaji štev. 23 Karel Vertovšek 4446; pri postaji št»»v. 25 John Bomba*} 2942. John Povshe 138S; pri postaji štev. 27 Anton j^adi 5656, Alojz Radi 7005, Mihael Zem-lak 1*62. Frank Mole 2585;
pri postaji štev. 28 Rok Fundok 6001, Štefan Kos 5616; pri postaji, štev. 29 Andrej Bergant 8175; pri postaji štev. 31 Steve Sva j par 8984, Frank Kreus 6850; pri postaji štev 37 Anton Tomšič 2369; pri po>taji štev 41 Jakob Kosmač 8649, Max Ostrelič 8158, Vincene Vrankar 8315;
pri postaji štev. 42 Frank Pogaear 6472. Anton Rupar 3745, Nik Klu-č«všek 474S, Marv Rupar 228; pri postaji štev. 46 Paul Mijič 2915; pri postaji štev. 47 Frank Božič 1896, John Homer 2824, Matija Roe-
jan 6368, Terezija Božič 400; p*"i postaji štev. 51 J. Seme 1800, Katarina Mišmaš 737; pri postaji štev. 56 John Jerman 7671;	m
pri postaji štev. 66 Ivan Karol 8133: pri postaji štev. 67 John Vidic 4051; pri postaji štev. 70 Blaž Korn 7196, Ivan Žtebe 8413; pri postaji štev. 71 Josef Šušteršič 9086; pri postaji štev. 79 Joe Fajdiga 8400; pri postaji štev. 81 John Jereb 1707, Frank Laurie 8711 t pri postaji štev. 92 John Pogačnik 5657, Martin Knes 4162. Frank Sa-lobir 9100. Josef Paver 1479, Halena Paver 135.
ODSTOPILI ČLANI:
pri postaji štev. 23 .Tosef Usman 3208;
pri postaji štev. 39 Matevž Peternel 2440, Marija Peternel 197;
;>ri postaji štev. 42 Tom Majnik 3809, Anton Dolenc 4412. John Žu-
uier 4858, Marija Majnik 831; pri postaji štev. 64 Anton Sirca 7361. Frank Marolt 8861; pri postaji štev. 79 Joe Sakšek 5827;
pri postaji štev. 81 Martin Peršina 9073, Martin Peršina 6703, Josefa Peršina 708. Mary Dolmovič 959;
ČRTANI ČLANI:
pri postaji štev. 2 Anton Ferlič 4261; pri postaji štev. 6 John Kalingar 9004; pri postaji štev. 7 Terezija Vogelmut 62;
pri postaji štev. 14 Joe Kiš 8661, Joe Cvelbar 6269, Štefan Žilovec
8166;
pri postaji štev. 26 Frank Erjavec 6441, Ludvik Brezar 7305, Pavel
Proust 8838; Ivana Erjavec 827; pri postaji štev. 30 Ignac Lužar 7008; pri postaji štev. 35 Frank Prah 7762, Angele Viktori 8770: pri postaji atev. 37 Anton Gogliardo 4135; pri postaji štev. 41 Frank Benedičič 3495; pri postaji štev. 44 Louis Korošec 720, Frank Lipovšek 2303; pri postaji atev 46 Frank Štemplar 8901; pri postaji žtev. 50 Frank Luzar 878; pri postaji štev. 54 Josef Sever 7569: pri postaji štev. 55 Frank Kuš&r 9071; pri postaji štev. 92 Josef Klinkan 7655.
SUSPENDIRANI ČLANI:
pri posuj i štev. 44 Rudolf Blažič 2712. Karol Zafuta 4554. John Or-žen 2485. Frank Lipovec 6157, John Mohorič 311.
UMRLI ČLANI:
1793 Louia Suhodelc, član postaje štev. 30 v Eveleth, Minn.; vzrok smrti: Pneumonia ; zavarovan za $500.00;
8895 Ivan Kaplan, Član postaje štev. 41 v Mulbery, Kana; vzrok smrti: Nepliritis; zavarovan za $500.00;
7787 »ank Komata, član postaje štev. 46 ▼ Penn Sta., Pa.; vzrok smrti: Typhoid Fewer; zavarovan za $500.00;
764 Barbara Umalar, članica postaje štev. 70 v Gilbert, Minn; vzrok smrti: Porod; zavarovana za $500.00;
J515 Cinl Skufea, član postaje stev. 33 v Cleveland, vzrok amrti: Pneumonia. Se je izplačalo $75.00.	,	I
S bratqjjdm pozdravom vsem članom in članicam!	j
Avstrijski 36-centimetrski top.
Begunec.
Spisal France Bevk.
POROČILO ZA MESEC DECEMBER.
Stev.	Dohodki	Izdatki	Štev.	Dohodki Izdatki
1.	.$150.50	$ 63.0C	49. "	25.50 47.00
2.	4 J .20	85.0C	50.	36.55 —
3.	134.30	51.0C	51.	14.45 10.0C
4.	48.45	12.0(	52.	6.80 20.5C
5.	12.75	—	53.	49.30 69.0C
6.	52.75	99.0f	54.	26.35 90.00
7.	49.28	33.0'	55.	65.45 32.0C
8.	78.20	110.0(	56.	14.45 —
9.	34.00	64.<X	57.	20.40 —
10.	35.70	—	58.	56.95 86.00
11.	56.35	40.0C	59.	14.45 2S.0C
13.	62.90	123.0f	SO.	22.95 14.00
14.	37.4d	32.0f	63.	18.70 —
15.	22.90	33.0f	54.	18.70 —
16.	89.85	43.0T	55.	63.75 —
17.	163.20	111.0T	56.	17.00 —
18.	35.70	84.0C	57.	30.60 52.00
19.	59.50	170.0C	68.	95.20 22.00
20.	44.20	27.0C	39.	33.15 24.00
21.	68.S5	6.0C	70.	41.65 24.00
22.	34.85	—	71.	64.60 90.00
23.	41.80	23.0*	72.	28.05 30.0C
24.	16.15	9.0	74.	5.95 —
25.	37.40	8.0	/5.	14.45 —
26.	157.10	223.0	'6.	32.05 7.00
27.	55.25	40.0(	77.	29.75 50.00
28.	36.55	—	78.	35.70 33.50
29	83.30	—	79.	35.70 —
30.	85.00	109.Of	81.	34.85 27.00
31.	77.95	133.0<	32.	19.20 30.00
32.	—	—	S3.	17.85 —
33.	109.50	36.0<	84.	12.75 20.00
34.	22.10	—	85.	18.17 23.00
35.	48.45	103.0C	86. •	47.60 99.00
36.	11.90	—	57.	22.95 —
37.	62.90	98.CK	88.	12.75 —
39.	31.45	9.0(	S9.	10.20 210(
40.	12.75	—	90.	* 26.85 —
41.	86.70	205.0?	91.	29.75 25.00
42.	34.00	37.0(	)2.	32.00 52.00
43.	40.80	17.0(	93.	28.90 17.00
44.	118.15	222.5	14.	9.60 19.00
46.	. 31.45	63.0<	95.	12.75 —
47.	39.95	15.01		
48.	15.55	—	Skupaj	3,826.28 3,598.50
V Sandžaku.
Ime "Sandžak" je le nekaka mednarodno politična kratica za okrožje Novi Pazar. Beseda sama je le turška označba za "o-krožje: vsaka turška provinca — vila jet" je namreč razdeljena v okrožja (sandžake), in ta zopet v okraje (kaze). Ker pa je igralo novopazarsko okrožje v politični zgodovini zadnjih desetletij posebno vlogo, se je udomačila beseda "sandžak" kot špecijalna označba za novopazarski sandžak.
Do 1. 1817. je bilo novopazarsko okrožje samostojni pašalik, to je provinca, kateri je gospodoval neposredno od Carigrada odvisen paša. Omenjenega leta so združili Turki ta pašalik z Bosno, leta 1877. pa so ga pridelili kosovskemu vilajetu.
V	okupacijski dobi so imele avstrijske čete v Sandžaku gar-nizijsko pravico in glavna avstrij ska posadka se je nahajala v Plevljn; uprava pa je bila turška in poleg našega vojaštva so se nahajale v posameznih mestih Sandžaka tudi turške garnizije. Leta 1912. je pripadel Sandžak Srbiji in Črni gori.
V	turških časih je bilo razdeljeno novopazarsko okrožje na f okrajev, in sicer: Novipazar, Mi-trovica, Trgovište, Bjelopolje. Berane, Nova varoš, Prijepolje Kolašin in Plevlje.
Mesto Novi Pazar leži v prijazni kotlini ob izlivu Josaniee v Reško. Notranje mesto ima precej lepih hiš, postranske ulice pa se ie povsem turike — nečiste,
majhne kolibe. Koliko je prebi valeev, je negotovo.
V turških časih so jih nekater šteli do 20.000. pa tudi le 10.000 Prebivalci so Srbi krščanske ii muslimanske vere, Albanci in ži d je, občeval ni jezik je predvsen srbski, akoravno je živela "raja" v turških časih v skrajni bedi. — Premožnejši sloji so bili izključno Muslimani, ki sicer govore srbskohrvatski, pa odklanjajo vsako skupnost s krščanskimi Sr bi — kakor sploh na celem zapa-dnem Balkanu — in pa Albanci (Arbanasi). Za turških časov s kristjani niso smeli beliti svojih koč in politično niso igrali nika-ke vloge.
Novi Pazar je bil sedež turške ga "kajmakana", sedaj srbskega okružnoga načelnika". Zgodovina mesta je stara. Sredi me sta stoje tri kule, ostanki stare trdnjave srbskih carjev. V seda njem veku in še pozneje se je nahajala v Novem Pazaru kolonija dubrovniških trgovcev, ki so iz vaza t i zlasti volno, kože in vosek ter prevažali iz .Soluna po Sand žaku kolonijalno robo v Bosno, na Hrvatsko in v Dalmacijo.
Inie Novi Pazar pa ni staro. — Mesto se je imenovalo popreje Rasa in je bilo prestolnica srbskih županov. Tu so gospodovali Nemanjiči, ki so zgradili v okolici več eerkev in samostanov; v prastari cerkvi sv. Petra in Pavla pol ure nad mestom je bil krščen Stjepan Nemanja, blizu se nahaja tudi samostan "Gjurgjevi stupovi'' z lepimi Itarimi freskami, tri ure na zapad je samostan Sopočani in v DeŠevem polju se
Banjska je stara trdnjava ob cesti Mitrovica Novi Pazar, pravzaprav utrjen samostan s staro cerkvijo, zgrajeno od kralja Mi-lutina. Blizu Baujske, o kateri peva tudi narodna pesem, se nahajajo vrelci mineralnih vod. — Pri Banski je porazil 1. 1832. Mamut paša bosanske vstaše.
Nedaleč Prijepora se nahajajo razvaline »rada Hisardžika, o katerem pravi pesem, da ga je zgradila "prokleta Jerina", žena Jurija Brankoviča. Na gori Borju med Limom in Uvcem se dviga glasoviti samostan Banja; imenuje se tudi Toplice, ker izvira blizu samostana močan topel vrelec. V septembru je tu vsako leto veliko 44 proštenje '. Iz Bosne in iz drugih pravoslavnih dežel prihajajo tu sem romarji, ki ue le molijo temveč se tudi kopajo v — '' čudodelnem vrelcu".
Sandžak je lepa dežela. Smo-treno. kulturno in gospodarsko delo jo bo znatno povzdignilo in trgovina ji prinese bogastva, kajti še vedno čakajo doline novo-pazarskega sandžaka. da zapiha po njih lokomotiva, ki bo vezal? naše jugovzhodne južne dežele s Solunom.
Konzerve pred 1600 leti.
V današnji vojni so konzerve zelo izdaten pripomoček za pre-hranitev armade. — Toda če kdo misli, da so konzerve iznajdba novejšega časa, se jako motu Že v letu 288. so rimski vojaki imeli grah v konzervah, kakor poroča grški pisatelj Sinezij it A-lekaandrije.
Slovens ko k a t o.l i i k o
' 4 iH^^H ^H H''' lz tega izkaza je razvidno, daje za mesec december 1915 $227.78
preostanka. Počakati moramo kako bo meseca januarja 1916. — Ako bode primanjkljaj, ne bo kazalo drugega kakor da bomo morali asesmeut za bolniško podporo stalno urediti. Asesment bo moral skoraj gotovo znašati 75 centov. O tem se bo razpravljalo tudi pri reviziji.
S sobratskiiu pozdravom vsem članom in članicam!
\	Ivan Telban, tajnik.
nahajajo razvaline in narodnih pesni znanega mesta Deževa.
Mitrovica je najbolj vzhodno ležeče mesto nekdanjega bosanskega vilajeta, ter je posebno važno kot iztočišče železnice, ki vodi na Solun. Mitrovica leži ob reki Ibar v lepi rodovitni ravnini.
Sjenica je malo mesto na visoki planoti istega imena, ki ji pravijo domačini tudi "Stari vlah'.
V	Sjenici je sezidal Črni Jurij močno trdnjavo, spoznavši stra-tegično važnost tega blizu izliva J&pe in Jablaniee v Uvae ležečega kraja.
Nova Varoš v dolini potoka Ti-kva leži na pobočju strmega gorovja ter je izpostavljena vetru in mrazu.
Prijepolje je precej veliko mesto ob izlivu Mileševa v Lim na prostrani ravnini, katero obdaja visoko gorovje Zlatara, Ikonovca in Kosa vine. Uro od mesta se dviga samostan Mileševo, imenovan ''Srbska lavra". Ustanovil ga je kralj Vladislav, vnuk Stjepana Nemanje. L. 1237. so shranili v tem samostanu kosti srbskega a-postola sv. Save. Zahumski vojvode. ki so po kosovski bitki zasedli to pokrajino so si nadeli ime "čuvarji groba svetega Save", pozueje "Ilereegi sv. Save" in svojo zemljo ''Hercegovino'*.
V	Miloševu se je kronal bosanski ban Tvrdko I. 1376. za bosanskega in srbskega kralja. Kosti sv. Save so počivale v Miloševu do 1. 1595. Sinanpaša jih je dal odstraniti in pozneje javno sežgati na Vračaru pred Bel gradom.
Bjelopolje na Limu je še danes obdano od lepega trdjavskega zidu, Kolašin ob reki Tari. 12 ur od Foče je stara trdnjava.
Poleg imenovanih mest zaslužijo. da se jih radi njihove strate-gične ali pa zgodovinske važnosti omeni še uekateri drugi kraji. Zapadno Mitrovice. se nahajajo razvaline starega grada Zvečana. Tu je zaprl car Dušan Silno svo-iega oč^ta ter ga dal pozneje zadušiti t (1334.) S Zvečan grada je videti na severu visoko Kopaonik planino, proti jugu pa celo Kosovo polje.
—	No, no, no, — je miril debel glas okroglega gospoda, ki se ^e trudil, da bi se udomačil v tesnem kotu, ki je bil zanj navsezadnje le pretesen, preskromen, pre-tuj, sploh z vsemi tistimi pogre-ški, ki Človeka bolijo, kadar se mora zadovoljiti s čim po sili.
—	No, no, no!
Sredi prostora je stal starec, brez las in zob, meglenih oči, u-pognjen; hotel je nekaj dopovedati s suhima rokama in sploh z vsem telesom, z zadnjim izrazom obraza, kot bi vedel, da je njegov jezik nezmožen, nejasen in lajajoč.
—	Kakšna hiša je to? Kje je 'zajec', da si sezujem čevlje! Kje je 'zajec'f Saj še klopi ni in 'zajec' bi moral biti pod klopjo.
—No, no, no. I — je momljalo iz kota.
—	Saj vam sezujem čevlje jaz!
—	- se je ponudila ženska.
1 — Ti! Ali 'zajec' bi vendarle
moral biti____Saj ni treba sezu-
vati, ampak 'zajec' bi moral biti .... Na stranišču se dila ziblje pod nogami____dila ....
—	No, no, no!
—	Kje pa je žebelj, da nanj obesim palico? Kje je žebelj za
. vrati? Za vrati bi moral biti žebelj.
—	Vaša palica nima kljuke. .. Tisto s kljuko ste pozabili doma,
—	se je oglasil nekdo.
—	Pozabil? Ali sem imel časa pozabiti? Ampak žebelj bi moral vendarle biti .... Žebelj ....
—	No, no, no!
—	Žegnana voda ---- kje pa
je žegnana voda? Ali je za vrati?
, Ali smo Turkj? Ali je to hiša? .. Bog. ali je to hiša? j Starec se je tresel in njegov glas je bil bolj in bolj žalosten: cel dan je stikal brez miru o-krog po prostoru in molčal do tega trenutka.
—	In ščurki so tu, pajki, muke. Vsak trenutek sede kakšna žival za vrat ____
—	Ščurkov ni! — je dejal listi nekdo kakor prvič.
| — So! So! Odprite vrata! E-.den je zmet pod tečajnikom. To-
,'rej so tudi drugi____tudi ....
In kje je moja postelja? Ali bom tam na blazini na tleh ?
—	No, no, no!
—	Tiho bodite, — je dejala . ženska. — Pripravili vam bomo
klopo in 'zajca', zabili žebelj. | pritrdili desko, obesili za vrata ; žegnanček. polovili ščurke, napravili postelj----
—	Ne! Ne! Saj me ne razumete! Zakaj ste me pripeljali tu sem? Zakaj od doma tu sem? ...
| Približal se je stolu, ustnice so 'se mu tresle.
I — Ker je vojna. Vsi smo ruo-, rali----
j — Ne, ne! Ne to! Zakaj ste me pripeljali ? Peljit« me nazaj!
—	Ni mogoče!
—	Ni mogoče ?
Starec je jokal s čudno skriv-ljenimi usti, solze so mu polzele čez strnišče razoranih lic. Njegov jok je bil jok otroka, ki je izgubil nekaj lepega.
—	No, no, no!
—	Domov! Domov!
Zbrali so se okrog njega in ga tolažili, obetali mu. bodrili ga.
dokazovali, opisovali ____ on pa
ni razumel ničesar razven svojega hrepenenja in solz:
—	Domov! Domov!
Iz kota pa se je glasil, kot v — spremljevanje. resni, debeli glas:
—	No, no, uo!
Razne zanimivosti.
Ponesrečena letalca.
Iz Lyona poročajo, da je na letališču v Broye padlo na tla dvo-krilno letalo, v katerem sta bila | poročnik Candron, brat zgradite-lja inženirja Candrona, in strojevodja. Oba sta se ubila.
Tatvina na železnici.
Na železnici v Marmarossziget je bil juvelirju Emanuelu Maycr-hoferju iz vagona 2. razreda ukraden ročni kovčeg, v katerem je iii.;'l prstanov, uhanov in drugih dragocenosti v vrednosti 80,000 kron.	!
Zločin ali nesreča.	i
Tovarnar Rosenthal iz Temešva- j ra je prišel na Dunaj kasirat 50 tisoč kron. Odkar je prejel denar,' i »-a nobenega sledu več o njem in te ne vey ali se mu je primerila kaka nesreča, ali je postal žrtev kakega zločinca.	j
Bolgari so vplenili, kakor poroča rtP. L." po "Balkanski Pošti", tudi srbskQ kraljevsko krono. Našli so jo baje v nekem avtomobilu. Srbska kraljevska krona nima historične vrednosti. Napraviti jo je dal šele sedanji kralj Peter ob priliki svojega kronanja leta 1914y
Nemčija želi skleniti separaten t	mir.
London, Anglija, 7. januarja. Grof Okuma, japonski ministrski predsednik je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, da hoče skleniti Nemčija z Rusijo in Japonsko separaten mir.
Koliko je resnice na tem, se dosedaj še ni dalo dognati.
Nemčija ima bolnišnico za ranje-|	ue pse.
Berlin, Nemčija, 7. januarja. — Psi, ki so v armadni bolniški službi, so dobili v Jeni svojo lastno bolnišnico in jih zdravijo tam že mnogo, ki so bili ranjeni v svoji službi, ali pa če so drugače bolni.
Pravijo, da so tekom vojne rešili psi že 3000 ranjencev, ki bi ^ bili drugače poginili.
Največja ameriška bojna ladija v New Yorku.
Semkaj je priplula največja a-meriška bojna ladija ''Oklahoma" ter se nastanila v brooklynskem vladnem mornariškem pristanišču. Po reki so ji pomagali vlačilni čol-Ta dreadnought, ki je največji v ameriški bojni mornarici, je prišel v to pristanišče sele'prvokrat. | "Oklahoma" je bila sezidana v Camdnu, N. J„ in sicer od tvrd-ke New York Shipbuilding Company. Zdaj se pripravlja, da se u-deleži poskusov, v kateri se bo vlada odločila, če je dobra vojna ladija ali ne.
Vstaja na Kitajskem.
Peking, Kitajska, 7. januarja. Uradno so priznali, danes, da se je razširila vstaja že skoro po celi provinci Junan.
I Že dva dni so bile prekinjene skoro vse zveze s provinco Junan. Pravijo, da znaša število vstašev | okrog 50,000 mož. j Vlada je nasvetovala, da naj se umaknejo inozemski misijonarji iz province Sečuen, ki meji na provinco Junau, ker se boje, da se ne bi zanesla vstaja tudi tja.
Angleški podmorski čoln v Zlatem rogu.
Atene, Grška. 7. januarja. — Kakor zatrjuje neko poročilo iz Carigrada, se je posrečilo nekemu angleškemu podmorskemu comn, da je prišel iz Marmarskega morja in Bospora v zaliv Zlatega roga, kjer je napadel nek arzenal, ki stopi na P.rski strani Zlatega roga.
| Podmorski čoln je napravil precejšnjo škodo ter se je vsled tega pojavila panika in strah med delavci in stanovalci v dotični okolici.
Begunka iz Liera.
Že večkrat kot kandidatinja za možitev propadla Nizozemka je sklenila kot junakinja begunske drame priti do moža. Z belgijskimi barvami na bluzi je prišla v [ klub boljše situiranih belgijskih j beguncev ter jim v dobri francoščini deklamirala svoje doživlja-/ je, odkar je bila pobegnila iz Lier/ ra. Dosegla je že skoraj svoj nm-men ter si prilagala že ženina. je hotel z njo deliti bedo begšn-jstva. Toda pravi čas. prednrfsta rekla "da", se je našel "mfena-nec*\ ki je vedel za precej šnmo preteklost "begunke iz Li*ra."
Za kratek č^.
Kdo ima prav?
Kolarjev oča je prišel nekoč v mesto in na kolodvoru ogledoval avtomat; ko si ga je ogleda val. pravi sam sebi:
"Mene hočete? Nisem tako neumen, da bi tu notri vrgel nikelj, jaz hočem prejo videti, kaj bom dobil zanj!''
Mestni škric je poslušal Eolar-jevega očeta in ponosno šel k avtomatu ter v njega vrgel nikelj, vlekel za gutnb, a nič ni ven padlo.
i "K vragu, to je prevara, naj-brže za bedake z dežele!" i "Hoho", se je smejal Ko&rjev [oče, "da za bedake, toda na lim ,se je vsedel mestni bedak, kaj f»e. mladi gospod?"
Naj poskusi.
Soproga: "Ti si brezsrčen človek ! Jaz menim, ako umrjem, niti mojega groba ne boš obiskaL"
Soprog: "Najpreje poskusi in potem govori!"

GLAS NAROŠjj, 6. "JANTTAltJA, 191«.
a	-
JuglSlflttBSkl
a) =:
IS
Katol. Masla
B
VikorporiranA dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA* *
n*Wniki 9. A. MEM, Ml Ckeiry Way «• M «& M
dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, lli Storita* Avi^ )taM«
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Mind. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VSEOVXI XDKiVHIX:
Of. MARTIN rVEC, 900 N. Chicago St, Joliet, VL
HADZOBJUKI:
miKM KTJN1CH, 421—7th St, Calumet Midi. PBTEB SPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, fUm. JOHN KRŽIŠNIK. Box 183, Bordine, Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, IIL JOHN AUSEC. 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland. O.
FOSOTHED:
fBAN JUSTIN, 1708 E. 28th St, Lorain, O. JOSEPH PISHLAS, SOS—fith St, Boek Spring!, Wyo, 9 J. PORSNTA Box 701. Black Diamond. Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MEBTEL, od društva sr. Cirila In Metoda Hi?, t
Ely, Minn.
CiOUIS CHAMPA, od druitva »t. Srea Jesusa, Btrr. I, Mj Minn.
fOHN GRAHEK, st, od drnitva Slovenes, «tev. Hi, Sly Minn.
Vsi dopisi, tikajo« se uradnih sadev, kakor todl denarna fotlljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri lofbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna sli neoradna pisma od strani ilanov ti tfl hod* •cfttlo.
Drultveno glasilo: "GLAS NABODl™
Boji.
F. S. Finžgar.
Avstrijci imajo pripravljene velike skale, da jih bodo spustili v dolino, po kateri prodirajo Italijani. -
"In zaradi stelje sem mislil, da bi se danes domenila", jo se en-1 krat poizkusil Matic.	f
"Ah, kaj stelja! Blaža mi dajte nazaj!"	j Prijela je Janezka za roko in odšla v kamro. I Franee je obstal kakor vkopan sredi hiše. Počasi se je okrenil in. se izmuznil sredi hiše.
Franca je v kamri odslovila o-troke, naj gredo za stricem, naj se igrajo a i i naj po bero črvivo sa-: d je, ko se jablane že trebijo. Neradi in tiho so šli otroci drug za j drugim iz hiše. Videli so oddaleč v klancu strica, ki je vpognjen šel po kolovozu. Janezek je zakli-eal trikrat na ves glas: "Tlie! tliie! tliie!" Toda stric se ni ozrl.j Franca je v kamri sedla na posteljo. Hotela je biti sama.
Hudo je bilo, ko je odšel, hudo.j ko mu je segla v Sent Vidu v ro-! ko, hudo doma. ko pa iii.bi!o —! al tako prozno, kot sedaj, ji še ni bilo. Pred seboj je videla njegove oči. ki so jo prosile: Pridi. Franca ! Videla pa je, kako je ležal na slamniei v vojašnici, ko so drugi popivali po mestu za slovo, — sam — in jo čakal. In druge žene so orišle in matere iu sestre in neve-ite, iu še enkrat so se poslovili, in do vlak so šle z njimi in jim stiskale roke — on — Blaž —- je pa čakal — in je ni pričakal. Sedaj se pelje nad sovražnika — morda je že v boja — morda ranjen — umira — o — Franci se je temnilo ored očmi. Grizoea bolečina jo je ^tiskala v prsih,.oči so topo zrle v tla, zaželela si je solz, a se ni mo-?la razjokali. Iu v tem trpljenju se je nenadoma oglasilo v njeni duši:
"Ti. ali nisi pravzaprav hinav-ka ? K«i j ti je bilo tako prijetno, ko se je smukal Matic okrog tebe?! — Saj se ti je srce smejalo, ko si spoznala: Še vedno me ima rad. Le jokaj, ko si že prešustvo-vala v svojem srcu.. .. "
Franca je planila s postelje in padla na kolena.
"Nisem, nisem, moj Bog. ti veš, rla nisem! Prizanesi!"
Suhe oči so se hipoma zalile s solzami.
Zunaj je zajokal Janezek, drugi otroci so se prepirali, Jančari-ca si je otrla oči in šla iz hiše k' otrokom. —
Matic je od Jančarja izprva hitel po kolovozu in samo ena misel ie šla za njim : 44Ne mara me! Vsa ie njegova. Spodila me je — za hlaoea bi me še trpela — nak —" Še nikdar v življenju ga ni tako zadelo. Tudi takrat ne, ko se je Franca omožila. Takrat je popival, in mu je odleglo. Sedaj ga grize in pritiska k tlom, da bi sa zlomilo. Niti prijaznega pogleda, niti 'Bog plačaj' — nič — za vsa; nota — in trud in skrb in delo.r Hlapec. Matic je stiskal pesti in ■se čezdalje počasneje bližal domu. po glavi so mu dre vile misli, kako bi se znesel nad n:o. Veril se je. ^a ne prestopi več praga, da ne 'ugne ni s prstom več zanjo in da še ueaka ure, k<ji.bo vdova Janča-rica gledala za-nJim zastonj. .
Toda v istem hipu se mu je smilila in ji je vse odpnšeal ib
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Specialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.-— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojiki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzel^ z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske Čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem
—	Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. —~	-
SLOVENIC PUBLISHING CO.,.
82 CORTLANDT
NEW YORK, N. Y
IUYII UKiDAin
(Nadaljevanje).
Ko je stopil v župnišče, se je ustrašil. V veži pred pisarno je sedelo iu čakalo pet žensk. Frane«-je bil v toliki zadregi. da je pla-' šen obstal za durmi in se odkril. Ženske so se mu namuznile in si po mežikale in Cajnarica je r* khl:
"Xo, Malic, ali si tudi prišel p. podporo!"
Matic bi bil zaklel in položil de setak na mi/o, če bi se bil mogel izmuzniti.
"To je le za ženske", je spra vil počasi iz sebe, se pokril, ko se je toliko zavedel, da je napravil neumnost in snel klobuk že v veži.
"A, kaj. nič bi se ne branil denarja tudi ti ne'\ se je oglasila Dolinka. "Si preveč volk nanj."
France je g«*lrujal, da je vse pošteno prištedil. če kaj ima, in je medtem poiskal sedež prav v zad-ujeni kotu veže za omaro.
Vrata v pisarno so se odprla, Ženska je prišla iz sobe z zglasi-tveno polo, za njo se je pokazal1 i župnik iu velel:	j
V "Le kar naprej!" \ Dasi se je Franee stiskal za o-\ maro. pa je župnik vseeno opa
\ "Kaj pa ti, France?" y'Xaj le te opravijo po vrsti. — Nmkaj bi rad govoril z Vami."
\Oklice bo postavil", seje vrneta laVezična Francija.
"tVav", se je nasmejal župnik in se Vrnil v pisarno.
"Sa\ni res", je hitel France in jezno |&<?Iedal žensko.
"I in\ kaj zato, če bi jih. (Jas t* J0' govorila Francija.
"E, Krnice je navibanec. Počaka. da min\ vojna, potem si poišče kako bogat\ vdovo", je razlagala Dolinka. \
**Teix? ne ^>baram in Franelje I tudi ne, da v At a", je od jeze po-i stajal grob. In Vezdalje bolj je bil prepričan, da vidijo njegove \ misli in da ga s^o zaradi France I zbadajo. Kakor na trnju je pre sedel, odgovarjal žen&kam zadire-j no in se globoko oddahnil, ko je j sla zadnja v pisarno.
"France, sedaj pa le sem. Same prošnje d«lam. Ti mi boš vendar kaj dragega povedal", je povabil! župnik Matica, ko je odila zadnja ' prosilka.
Francetu je bilo nerodno.
"Vidijo naj ne zamerijo", je začel okorno, "jaz prihaja si tudi zavoljo prošnje.''
"Zavoljo kakšne! Sedi iti povej 1"	A
Župnik je sedel k pisalnikuA— Frani«« j« pot i pal s roko po stolu in tudi s«4*i.	\
"ZaroU* Jančarja pr^ajam."
"Da bi ga oproftfli, kaj oe", je
povzel naglo župnik. "Nemogoče! Nikogar ne oproste."
ilatic se je jezil in bi se bil rajši ugriznil v jezik, kakor da je moral povedati, da je prišel le zaradi . France.
"Vidiš, kako sem se previdno J skril za Jančarja, pa me je moži ko J izbezal na dan", je mislil in! rekel «rlasno:
"To^e pravi: prišel sem, ker me je Jančar naprosil, da bi preskrb*! za Franco, za njo", je na-lo popravljal, "za ženo, podpo-o. Ce je kaj upanja."
' Za JariČarieo. seveda! Ta naj >rosi! Gotovo dobi!"
Župnik je segel po debeli knji-fi in začel listati po njej.
"Koliko je številka pri Jančarju?"
"Sedem, gospod."
"Aha, tukaj je."
T«ikoj je začel pisati zglasitveno polo.
"Ali ima Jančarica kaj dolga?"
"Dva tisoč", je rekel.
"Ali goldinarjev?"
"Goldinarjeev". je potrjeval Matic.
"Tako, sedaj je prošnja narejena. Tukaj-le sem naj se Janča-riea podpiše — saj zna pisati? —"
"Dobro."
"Torej tukaj spodaj, potem naj nese polo k županu, da. jo še 011 podpis1 in pošlije ua glavarstvo."
"Ce bi jo jaz nesel, saj sam«-car ne utegne, ali bi bilo vseeno veljavno?"
"Vseeno!"
Župnik je zganil polo in jo dal Maticu
"Kako kaj delate v hibih?" — France, ti lahko kaj pomagaš, kj si, tak korenjak."
"Pomagam. Jančariei sem vse omlatil na gepelj."
"To je lepo, France."
"Me je Blaž naprosil", je vmes tiščal Matic Blaža naprej, da je skrival Franco.
"Le daj in pomagaj še vnaprej."
"O, saj bom. gospod. — Koliko I sem dolžan?" je spravljal Matic I prošnjo skrbno v žep.
Župnik je potrkal Franceta po I ramenu:
"Ti pomagaš z gepeljnom in «em prepričan, da nisi nič zara-jčonal ali kaj malega — j "NiČ, tudi vinarja ne iu ga ne bom''
- "Toi-oj. Bog daj, d 1 veiiko do-' bi sirota. 7. Bogom, r^er.ee!""
Matic je bil fako vesel samega I sebe. vesel župnika, prošnje in ce-I lega sveta, da je šel zoper vse svoje navade na delavnik v krčmo in se pomudil do mraka. Nato je romal s prošnjo proti domu, prf ne domov — ampak k Franci iskat podpisa. "Poglej, kar vsa pota ka žejo k njej'\ ga je nekoliko vinskega obletavala skušnjav* in ves srečen je pritiskal prošnjo z IdJk-tjo k sebi.
, Ko j# vas owJofci Franci, ta W več upirala in je podpisala. Ka-
tic je pil hruševec in pozabil, da \ ni doma na Kozjem hribu, dokler ga ni opozorila Franca. Zoper navado ji je segel v roko, jo pogle-| dtl s takim pogledom, rla so Franci še v temi žarele njegove oči in se jib je veselila in se jih je bala.'
V.
-
Prarra žena!
i
Najprej te lepo pozdravljam, tebe in otroke in teto 1'ršo, ter ti naznanjam, da sem določen za naprej. Pojutrišnjem gremo. Pridi koj V| Ljubljano, da te še enkrat vidim. Bog ve, če se ne bova zadnjikrat videla.
Tvoj Blaž.
Ta dopisnico je ležala na mizi pred Franco, ki je gledala na pra-tiko in desetič iu dvajsetič štela in iskala tisti pojutrišnji dan, ko je vstopil Matic, da ji vesel razodene, kako je oddal prošnjo pri župana: in da je šla takoj na glavarstvo.
Franca ga je pogledala za hip izpod čela in se nt ganila. Matic se je prestrašil lastnega veselega hrupa in je obstal sredi hiše. Oba sta pomolčala.
"Zamudila sem ga", je nato vzdihnila Jančarica, — pokazala Francetu karto in zaihtela.
France je slokoval počasi in o-bračal dopisnico proti ok*iu.
"Zamudila? Zakaj?" je vprašal in držal list z obema rokama.
"O, Marija, ali si neroden! Poglej na dan!" Porinila je pratiko po inizr iu pritiskala s prstom: — "Tu je pisal, vidiš eden, dva-tri — tu je šel naprej in danes je že peti dan ,ko sem dobila." , "Fh, ta pošta", — je bil jezen France in je položil karto na mizo —
"Saj veš, kako smo v hribih. Za štirinajst dni zadaj"
France je sedel na klop, daleč od mize. Franca pa se j^ naslonila na dlani in je jokala. Matic ni vedel, kaj bi. Presedal se je na klopi, pokašljeval, popravljal si klobuk, da je izpod njega pogledoval jokajočo ženo.
"Pa nikar ne jokaj, Franca, ko se ne da pomagati!"
'' Kaj ti veš — takle — takle — samec. — Oh, moj Blaž!"
Sedaj je sklonila glavo na mizo in je jokala glasneje.
Franceta je bolel ta jok, da mu je prihajalo grenko v grlo. V hišo so prišli otroci, ki so strmeč poslušali mater, nato planili vsi v jok in se stiskali krog nje. — Franceta je zmagalo. Vstal je in šel do mize, dejal Franci roko na rame in prosil:
"Lepo te prosim, nikar, vidiš, zavoljo otročičev nikar!"
Jančarica je nejevoljno skomiz-gnila z ramo, kjer je počivala Fransetova roka, da se je otresla.
"Podporo gotovo dobiš, boš že izhajala", ni odjenjal France.
"Ti in tvoja podpora", se je nenadoma dvignila Franca. Srd ji j je seva! v objokanih očeh. Zaprla je pratiko, kamor je vtaknila do pianieo, in oboje spravila v miz-'nico.
! [
blagroval Blaža pa klel sebe, ko! mu je tako namenjeno.
I Tak je prišel France domov.
Jera je naglo pometala po pred-' dverju, dasi je prej dobro dolgo stala ob plotu in oprezovala gospodarja, ko se je vračal od Jančarja.	I
"Treba je tega, kot bi bilo pred nedeljo!" se je Franee razjezil nad Jero brez vroka, ko ga je to-j gotilo vse.	!
I Dekla je. vrgla metlo v kot in odšla proti skednju. Toda tamkaj jo je že zmagalo in ni mu mogla prizanesti:
j "Hm", se je obrnila porogljivo; in pomrdala z brado — to je zna-| la tako napraviti, da je moralo vsakogar zbosti — "saj smo va-sovaii, pa smo tako naburjeni." j "Vsaka baba je hudič", je zaklel Franee, pograbil metlo in jo vrgel^ za Jero, ki mu je ušla na pod. Ali še enkrat je pomolila' glavo skozi vrata iii mu oponesla j "No, čemu pa ležeš za njo. čc ie
! hudič!"	' •
j •
France je izginil za oglom 111 molčal. Mislil si je: "Tako je ta i reč: kadarkoli udariš žensko, zaboli tebe!"
Pripravil si je koso, nalil vode v oselnik in šel kosit steljo.
Jera pa ni bila huda. ampak tako vesela, da se je hakljaia sama pri sebi, ko je obirala gosenice z zeljnatih glav. 'Sedajle izpeljem*, je razmišljala, kar jo je greblo že ; nekaj dni. "Kar udarim vmes inl konee bo. *'
Sredi popoldneva je slopila predi Lojzo.
"Veš. v mlin bo treba."
"Ne verjamem, da bi bilo zmleto."
I "Je. ko mi je mokariea za trdno i obljubila. In veš. France kosi ste !jo; jutri moramo iti grabit, ne bo časa za mlin. Toliko moke pa ni. ' da bi še enkrat spekla." I <lI^no'	se je hitro vda-
la. "Se v štacuno stopiš grede po sol in olje."
Jera se je naglo preoblekla, toda tako, da se je'Lojza čudila.
"Ko grem v štacuno. se moram j napraviti. Saj jih poznaš, ali n.-dolinke ?"
I Jera je vzela cekar in skrila vanj oprt nice za meh ter šla. Toda na fari je šla mimo mlina i.*i štaeune do župnišča.
1
"Ali so gospod gori?" je vpra-' šala kuharico nekam boječe in od-[ šla naglo po stopnicah.
"Saj sem te komaj spoznal", se: je začudil župnik Jeri, ki letoin-l dan še več ni imela poti k župni-| ku. "Matieova, kaj nef Kaj bo?";
"Za dve maši sem prinesla zal dober namen", je porinila Jera j dva goldinarja pred župnika.
Župnik je vpisoval maši in Je-j ra je bila vesela, da je medtem! zbrala misli in besede, kakor si jih' je že kajkrat pripravila za to uro. j (Dalje prihodnjič.)
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so podblaSčenl pobirati naroS- j nlno za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče pošle. Jenny Lind, Ark. In okolica: Mihael
Cirar.
San Franeiseo, Cal.t Jakob Lovšin. 1 Denver, Colo.: Frank Skrabec. , Lieadville, Colo.: Jerry Jamiilk.
Pueblo. Colo.: Peter Culig, J. M. Bojtz, Frank Janesh in John Germ. • SaHda, Colo. In okolica: Louis Ca stello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rud man. Woodward, la. in okolico: Luka s
Pod brega r.
Aurora, IIL: Jernej B. Verbifl. Chicago, IIL: Frank Jnrjovec. Depue, IIL: Dan. Badovinac. La Salle. IIL: Mat Komp. Joiiet, IU.: Frank Lauricb, John Zaletel In Frank Bambicb.
Oglesby, 111.: Matt. Hribernik. ; Waukegan, DL: Frank PetkovSek In Math. Ogrin.
! So. Chicago, m..: Frank čeme in j Rudolf Požek.
j Springfield, HL: Matija BarborlC. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskorec. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter Schneller Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin Kos.
Ringo, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistlque, ^Iieh. in okolica: Frank
Kotzian.
So. Range, Mich, in okolica: M. U
Likovleh.
Aurora, Minn.: Joslp Fugina. Chlsholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob
Petricb.
Duioh. .Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. M. L. Kapsh, Joa J. Peshel in Louit M. Peru set
Eveleth, Minn.: Jnrij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hibbing, Minn.: Ivan Pouše
KltzviDe, Minn. In okolica: Joe Afias
mleh.
Nashwank. Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank Broratlcli, St. Louis, Mo.: Mike Orabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Fails, Mont.: Math. D rick. Red Lodge, Monk: J. KoprivSek. Roundup, M out.: Tomaž Pauiln. Gowanda, N. V.: Karl SterniSa. Little Falls, N. V.: Frank Gregorka. Cievelan«L Ohio: Frauk tSakser, J. MarinCiC, Chas. Karlinger, Jakob Rts-oik iu John Prostor.
Rarbertou. U. in okolica: Alois Ba-laut.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, O. in okolica: J. tvumde. Voungstovvn, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.; M. Jusuu. Allegheny, Pa.: M. Klarieh. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar, Draddock. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudoll PleterSek. Ronline, Pa. in okolica: John Ker-iišnlk.
Canonsburg, Pa.: John Knkllrh Coiiemaugh. Pa.: Ivan Pajk in Joliu Znpancir.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna.
Brought on, Pa. in okolica: A_ Demšar.
Darragh. Pa.: Dragutln Slavic. Dunlo, Pa. in okolica: Joslp Snhor. Export. Pa. in okolica: Frank Trobec.
Forest City, Pa.: K. Zalar In Franl
Leben.
FarelL Pa.: Anton YalentlnClB. Fits Henry, Pa.: F. Gottlleher. Greensburg, Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwin, Pa. in okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenia fa John Polanc. I.uzerne, Pa. in okolica: Anton O
solnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Scbulta, M ones sen, Pa.: Math K.lkelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. JaksbS,
I. Podvašnik, I. Magister in U. R. Ja-
kobieh.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta^ Pa.: Joseph gkerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock. Pa.: Fr. §eme In J. Peter
ueL
Tooele. Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: L. Blasleh. Black Diamond. Wash.: Q. J. Po
reuta.
Davis, W. Va. in okolica: J. Brosleh Tliomas, W. Va. in okolica: Frank
Kocijr.11 in A_ Korenchan. Grafton. Wis.: John StampfeL Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok Rock Springs. Wyo.: A Justin. Val Stalieb In ValentiD Man-ina Kemnierer. Wyo.: Jos Motob
V—
P Episode iz bojev pri Sapa-F novu.
I/> avstrijskejfa poročevalskega *taua poročajo:
Sr svw.- j«* v spominu V9eh radostni v tlak, ki jra je napravil poraz Riuov pri Sapanovu. Pozicija, ki jih zavzemajo sedaj naše < ete. »i zavojevale /e začetkom oktobra v ljutih bojih. Oddaljene v. od sovražni h pozicij skoraj povsod 200 do ;i00 korakov. Kljub t< j vrlini b i/ini sovražnih črt se jo pi>si.'či!o kapo^odrskemu pes-polku nadvojvoda Albreht št. 44 iii boa.-lierce?. ]**&polku štev. 3 br<zliibuo izdelati svoje pozicije v neutrudnem iu požrtvovalnem delu. Napra\» pa*ov ovir tvori v taki bližini do skrajnosti pozor-nejfa lih-.protnika j »odvzet je, ki mu v drznosti in požrtvovalnosti ni priui' re. Cel mesec so trajala ta, dela. l ez dan izpočetka samo \ zasilnih kritjih in br«*z ovir, so a- bili- čete izpowtavljone hudemu, dobro namerjenemu pehotnemu in /lasti artilerijskemu ognju, in ko - je zmračilo, je sovražna pehota > v oj .jjr nj ujarila. Xa odpoei-tek tli bilo mUliti nikomur ne po-dnevu ne ponoči. Dan in noč neprestano do skrajnosti pripravljene, so mogle čete pri taki bližini sovražnika kljub prenapornemu delu seveda zgraditi svoje pozicije le z brez p rim era i in naporom in marsikaterimi žrtvami.
Z vso hvaležnostjo pripoznava-t.t hba polka mogočno pomoč, ki jixu. jo je nndiLa v onih težkih, kritičnih dneh artilerija. IVi lah-r.e in te/ke havbične baterije in pet lahkih in težkih topovskih baterij je izvršilo oni čas največ, i.ar je bilo sploh mogoče. Vsak mož teh baterij si je bil popolnoma svest t«-žavnega položaja lastne infanterije napram zlasti v ar-tileriji zelo premočnemu nasprotniku. Pravilno razumevajoč težavno i. a logo, so bili artilerijski opa-/o\al«-i brez izjeme v rojni črti. d velike bližine cfoeh črt je htevalo streljanje največjo toč-* tion!. lirezd vomno je uspešni i j artilerije preprečil, da so-\ mina infanterija ni izrabila u-uroilni ga momenta, ko so manjkale pred n«>o fronto vse ovire, in da ni napadla. V resnici niso Rusi storili ničesar in je prišlo samo do boji patrulj, iii ko je pri VI sovražnik dne 7. novembra napadali 1 ; kritični položaj /♦• premagan. Sodelovanje infanterije in litilerije t«-koin pr»-tekU-ga mes«»-i-a (oktobra) je nepretrgana vrsta bivzprimt-rne požrtvovalnosti in . boj, stranskega najboljšega ume-vaii.hi me iria boja ol»»*h glavnih vrst oro/ia. .
l>ne 7. novembra je bilo usojeno tako vroči* priborenim in tako it*/k>» izd« lauim po/ieijam prvič j ok.izati veliko mero svoje popolnosti it, porabnosti v boju. Sklepati je bilo iz gibanja, ki smo je opazovali dne 7. novembra pri Rusih in iz živahnejšega sovražnega artilerijskega ognja, <ia nameravajo lfu>i akeijo v prostoru pri Sapanovu. Vsak mož je stal za boj pripravljen na svojem mestu in pogosto je bilo slišati željo, da bi vsaj sovražnik napadel. Tej bojaželjuosti je bilo kmalu ustreženo. Ko s<* je zmračilo, po ">. uri iu 30 minut popoldne so se priplazile 40 do 00 mož močne sovražne patrulje k oviram pr»-d 3. bos.-herceg. polkom z namenom, da jih razdenejo. Silno močni ogenj polka, ki se je nato pričel, jih je prisilil, da so hitro zbežale ter pustile na mestu mrtve in ranjene, nekaj jih je bilo ujetih. Od t* h ujetnikov smo izvedeli, da nameravata ruska polka ]0. in 11. ponoči napasti, Bilo je veselje vi-deti, s kako bojaželjnostjo je stal vsak posamezni mož pri svoji strelni lini ter pričakoval sovražni napad. Ob S. zvečer so se približale sovražne patrulje fronti pehotnega polka št. 44. Tudi pri tem polku je bilo vse pripravljeno. Patrulje so bile deloma uničen«, deloma so jih pregnali, nakar sovražnik oči vidno zbegan ni več napadal.
Dne 8. novembra ob 3. zjutraj so prišle zopet sovražne patrulje naprej; tudi nje je doletela ista usoda, kakor prejšnje. Artilerija j'* vso noč obstreljevala sovražne pozicije v Sapanovu Ob 5. zjutraj so prodrli nenadoma 2 ali 3 sovražni bataljoni proti 3. bos.-herceg. pešpolku. Vsled čuječnosti polka, ki kljub dolgemu čakanju ni popustila, so prišli takoj v moreči ogenj in artilerija je pola-gala lego za lego v goste ruske črte. V tem ognju se je razbil zelo drzno zasnovan napad. Samo 30 mol je dospelo do žičnih ovirj
GLAS N.
NARODA^ 8. JANTJARJA, 1916.
Možje 3. bos.-herceg. pespolka so skočili iz kritij ter jih vjeli. Pred ovirami je ležalo sto in sto padlih Rusov. Dopoldan 8. novembra je potekel zopet razmeroma mirno. Popoldne pa se je stopnjeval sovražni artilerijski ogenj do največje sile. Tako je n. pr. oddala sovražna rrtilerija tekom ene ure 500 strelov vseh kalibrov. Ob 6. nO minut so prodrli zopet močni sovražni oddelki proti obema polkoma. kmalu pa so bili razpršeni in pognani nazaj. •
Dne 9. novembra ob 4. zjutraj je sovražnik nenadno zopet naskočil z močnimi silami pozicije 3. bos.-hereeg. pehotnega polka in pol fronte polka nadvojvod^ Albrehta. Kakor orkan je izbruhnil ogenj braniteljev in artilerija je začela takoj streljati, vsied česar se je popolnoma razbil tudi ta z brutalno silo od ruskih polkov št. 10 in 31 izvršeni napad. Do žičnih ovir dospele dele sovražnika so čete, ki so takoj prodrle, deloma pobile, deloma ujele. Ujetniki so izpovedali, da so pri napadu prejšnjega dne nekatere stotnije izgubile do polovice svojega moštva. Svitajoči se dan je zopet obsijal nove gomile mrtvih Rusov pred fronto ter se je dalo iz tega sklepati. da je stal ravnokar odbiti napad sovražnika ravno toliko žrtev, kakor oni prejšnjega dne. Tekom 8. in 0. novembra smo opazovali neprestano transporte ranjencev pri nasprotniku. Čez dan je vladal v splošnem mir.
V noči na 10. november od 12. in 30 minut ponoči do 3. in 40 minut zjutraj se je približal sovražnik z naporom zopet fronti pespolka št. 44. Uspešni ogenj infanterije, ki je prihajal križem z dveh shrani in dobro namenjeni ogenj artilerije je odbil tudi ta napad. Pri tej priliki ne smemo pustiti neomenjenega vzgleda največje požrtvovalnosti. Pred 7. stotnijo 44. pespolka se je bilo posrečilo sovražniku z ročnimi granatami vtrgati nekaj vrzeli v žični oviri. Takoj so skočili prostovoljci iz kritij ter so brez vsakega kritja delajoč v silnem sovražnem ognfu ovire zopet popravili.
Ob 4. zjutraj proti polku nadvojvode Albrehta zopet izvršeni sovražni napad je bil tudi krvavo odbit.
Xa ta način se- je posrečilo \Med jnn.-iške hrabrosti in neomajne vstrajnosti naših čet popolnoma. odbiti več napadov močnih ruskih čet s težkimi izgubami za sovražnika.
t Koliko so pri teh spopadih imeli Avstrijci izgub na mrtvih in ranjenih, o tem avstrijsko poročilo kar lepo molči; da brez precejšnjih izgub ni bilo, je gotovo.)*
General Boroevič o vojaških temperamentih.
Vojni poročevalec lista i-Tag" pripoveduje:
General pl. Boroevič, ki se je. kakor znano, tako odlikoval v Karpatih proti Rusom in ki mu je sedaj zaupan najvažnejši in najnevarnejši odsek proti Italiji obrnjene avstro-ogrske fronte, je po rodu Hrvat. Izgleda kakih f>0 let star, z zagorelim obrazom, na kratko pristriženimi brkami, malimi temnimi očmi. ki zrejo ostro, pa ne nesimpatično in izražajo izredno intenzivnost tega moža. Xe-kaj njegovega mirnega, hladnega zadržanja spominja na llinden-burga, zdi pa se po naravi veliko bolj delikaten, intenziven in nervozen. Tsoda je hotela, da so mož-.je kakor general Boroevič ali princ Rupert bavarski, ki morajo, že mesece vpreieni, strahovati trikrat močnejšega sovražnika, razmeroma manj znani in širši množici manj poznani kakor generali. ki z velikimi armadami dosežejo zmage v ofenzivi.
Poročevalee sporoča Boroeviee-vo sodbo o italijanskem vrhovnem poveljniku Cadorni ob začetku četrte ofenzive.
"Če hočemo biti pravični", je rekel Boroevič, moramo reči, da je Cadorna sicer general z velikimi zmožnostmi iu strategičnimi mislimi, da pa ni gospodar cez svoje sklepe. Ima zelo bister um in zelo velik vojaški talent, pa njegovi sklepi so pod vplivom politike in so podrejeni kričanju politikov, da je treba ljudstvu nekaj pokazati, da se zadovolji. V vojni pa bi moralo biti vojaško in politično vodstvo eno. Gorica, ki jo želi Cadorna za vsako ceno zavzeti, z vojaškega stališča ni vredna krvi, ki se zavoljo iye pre-
liva. Cadorna ve to sam, ve pa tudi, da se zahteva zavzetje Gorice, da se s tem dela razpoloženje. In tako se mi zdi, da se je moral general podrediti političnemu momentu, ki ga izražata vlada in kralj. Ta činitelja hočeta pokazati kako zmago, da se .zadovolji ljudstvo.''
"Sicer pa se ne sme pozabiti'*, je nadaljeval general, ' da smo s lSmeeečno izkušnjo v vojni na boljšem. Sicer se je pa tudi Cadorna že zdaj veliko naučil. Enako se mora reči tudi o četah. Italijanski vojaki so se izprva bali ognja in sedaj moramo častno priznati, da naskakujejo z veliko hrabrostjo in velikim članom. Tudi ima vsak narod svoj temperament in ta temperament se kaže na bojišču. Nemca odlikuje smisel za dolžnost in domovinska ljubezen, je odločen, vstrajen, neustrašen, miren in hladnokrven. To so lastnosti, ki so mu prirojene ali pa se mu zabičnje že prvi dan šole. Rus, če ga dobro vodijo častniki, ki jim zaupa, kaže vse najboljše bojne zmožnosti Slovana. Zeio počasi, pa z veliko vztrajnostjo koraka naprej, dokler ne pade. Srb se i>ori do nezavesti, je občudovanja vreden borilee, bolj agresiven (napadajoč), bolj divji in energični kakor Rusi in ima tudi več iniciative in samostojnosti. Italijan, tipičen zastopnik burnega latinskega temperamenta. naskakuje kakor viliar; če pa se naskok ponesreči, še hitreje odide nazaj, kakor je prišel. Do-sedaj Italijan še ni pokazal tiste vstrajnosti, tistega oprijemanja z nohti in zobmi, kakor je Rus po-gostoma, Srb pa vedno dokazuje.
Seveda je veliko odvisno od častnikov pri četah. Reči se sme. da k bojni vrednosti kake čett prispevajo poveljniki in oficirj. morda 80*£. Videl sem čete, ki so veljale za ničvredne, ki so se pa. ko so dobile nove oficirje, izkft zale kot junaki. Četam lahko prigovarjaš in poizkušaš zanetiti v njih navdušenje, da postaneš črn v obrazu, obljubiš jim lahko, da bodo vsi prišli v nebesa, pa n? boš ničesar opravil, če čete nimajo pravih oficirjev, ki poznajo svoje ljudi in do katerih ima moštvo zaupanje. K temu prihajajo! še razlike raznih čet v armadi. So čete, ki morejo najboljše delovati le s polnimi želodci, dokler imajG veliko in dobro jesti. Druge čete imajo zopet druge lastnosti. Kakor neznatne se zde te posebnosti, so pogostoma važne."
"Kar se tiče italijanskih izgub'', je nadaljeval general, "seveda ne morem ustreči z gotovimi podatki, sem pa na podlagi različnih informacijskih virov dobil prepričanje, da so izgubili Italijani v zadnjih treh bitkah približno 300,000 mož Njihove izgu be sc na gotovih mestih naravnost strašanske. Xa tisoče nepokopa-nih mrličev leži pred našimi strelnimi jarki. Samoumevno je, da so naše izgube neprimeroma manjše; naši ljudje so pač v svojih zako-pih za Italijane nevidni in njihove puške in strojne puške kosijo Italijane, ki drvijo po pobočjih. Tukaj vidite dva zemljevida; en zemljevid kaže našo postojanko v juniju, na drugem sem zaznamoval naše sedanje postojanke. Kakor vidite, primeroma ni nobene izpremembe. Veliko nižino onstran Soče smo Italijanom od prvega začetka prepustili in nismo poizkušali dobiti jo nazaj. Kjer pa smo se postavili v začetku, tam še vedno stojimo in tam bomo stali, če le količkaj v naši moči. Tudi zdaj boste v igri zopet videli junaško hrabrost in nepre-kosljivo bojne kakovosti mojih čet, s čemer je bila dosedaj drža-na črta.
VABILO na plesno iu zabavno VESSLICO,
katero priredi društvo "Jutranja Zarja" št. 11 Š. D. P. & P. D. v Conemaugh, Pa. v soboto 15. jaauarjft, 1916.
Tem potom vabimo vsa sosedna društva iz Conemaugh, Franklin, •Johnstown in sosedne naselbine Bon Air, da nas posetijo na omenjeni večer. O priliki vam vrnemo. Xa veselici bode igrala slov. godba iz Conemaugh.
Vstopnina za možke $1, ženske proste.
Za sveže pivo in dober prigri zek bode skrbel odbor.
Opomba: Člani omenjenega društva, to gre le za v korist društvene blagajne. Tako je sklep zadnje seje in upoštevati ga mora vsak član.
Na svidenje 15. januarja!
John Zupančič, tajnik. (2x 8&13—1)
Prihod 300 potnikov s ponesrečenega parnika "Thessaloniki".
Tristoteri potniki s ponesrečenega grškega potniškega parnika "Thessaloniki" so spali včeraj blizu suhe zemlje, vprviČ, odkar so odpluli dne 1. decembra od Gibraltarja. Od onega časa so jih preganjali divji zimski viharji po j morju ter jih postavljali v vedne nevarnosti, ki jih gotovo ne bodo več pozabili. Njihov parnik je bil brez pomoči, dokler ni rešil potnikov drugi grški parnik "Patris", ki je prišel na pomoč zadnjo soboto.— Celo zadevo in usodo zapuščenega parnika ': Thessaloniki? J pa se bo izvedelo, ko bo danes zvečer priplul parnik "Perugia", ki je rešil tudi moštvo s parnika.
Parnik ubežal pred podmorskim čolnom.
Marseilles, Francija. 6. januarja. — Danes je prišel sem francoski parnik Kernak s preživelimi z angleških pamikov '*Abelia?? in "Middleton", ki so bili potopljeni. Parnik je bežal v hudem viharju celo noč pred nekim podmorskim čolnom, ki ga je preganjal.
Nemški cesar je bolan na raku.
Baltimore, Md., C. januarja. — Nek odličen tukajšnji zdravniški špecijalist je dobil iz Berlina zasebne informacije, ki pravijo, da je nemški cesar brezdvomno bolan na raku.
To poročilo je dobil od nekegr uglednega zdravnika iz Berlina
Požar v tovarni. Chicago, 111.. 6. januarja. — Električna tovarna, lastnina lili nois Steel Company, ki ima ve lika vojna naročila iz Evrope, y: danes pogorela s $100.000 škode To je že drugi požar tekom enegi tedna. Kompanijski uradniki sr mnenja, da ogenj ni podtaknjen
POTREBUJE SE
delavce in masiniste. Dobra plača stalna služba brez štrajka ali ka kega oviranja pri delu. Ne zalite va se pristojbino. Vprašajte:
Room (soba) 8 Barge Office, South Ferry. Neiv York. N. V. . (j-ij-i /
Iščem svoj t'-ga moža JOSIPA GEKL-j, podoinače Ker?ino\ -/ Sabonj na Primorskem. Pred enim in poi i«-ton jc bival Davis, AV. Va. Jaz sem seda; prišla iz t?tarega kraja in ne vem za njegov naslov, zato pro sim, da se mi javi, ali pa če kdc izmed rojakov ve za njegov na slov, da ga 1111 naznani in mu bom zelo hvaležna. — Mrs Rosie Gerlj. Box 486, Davis AY. Va.__(7-10—1)
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
35c.
Kje je ANTON ANTONČTČ? Tfo-
ma je iz Nadleska pri Starem trgu pri Rakeku. Zadnji njegov naslov je bil Rimlv, P. O. Valley, Mich. Tukaj se govori, da je umrl v bolnišnici. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znano o tem, da mi naznani, ker želijo zvedeti resnico njegovi sorodniki. — Joseph Komidar, 1002 E. 61. Street, Cleveland. O.	(6-10—1)
Kje je JOŽEF ŽELEZ^fffi:? Za njega želita izvedeti sina Anton in Jožef. Pred tremi leti je! bil nekje v Montana. Ker se gre za važne zadeve v stari domovini, prosiva cenjene rojake, eej kdo ve za njegov naslov, da ga naznani, ali naj se sam javi. — Anton Železnik. 1025 McAlister Ave., North Chicago, ni.
(4-10—1) v ------ ,
ŽELIM
stalno delo na farmi. Sem Slovenec, ki govorim tudi nemško in za silo angleško. Tukaj sem tri leta.
Joseph Berdar, Reed, Indiana Co., Pa. _(7-11—1)_I
Kje je FRANK ZDESAH? Doma je iz Medvod in sedaj se nahaja že 8 mesecev nekje v Mil-1 waukee. Wis. Če je komn znan j njegov naslov, naj mi naznani, ali naj se sam javi svoj'emu; prijatelju. — Frank Šveiger.j 1411 E. 52. St.,# Cleveland, O. I
Kje je ALOJZIJ KOŠIR? Doma
je iz vasi Retje pri Loškem potoku. Za njegov naslov bi rad izvedel njegov brat: Charles Košir, 1:1241 Saranae Road. Collinwood, Cleveland, Ohi<>. (7-8—1)
EDINI SLOVENSKI SALOON
▼ Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje ni desni strani W. Michigan St. štev. 413. Za obilen poaet se priporočam.
JOS. SCHAHABON.
HARMONIKE
bodisi fcskrinekoU rrtrte iatolajem U popravljala po najnižjih cenah, a <3»-lo trpežno In saneeljlro. V popravi BSnesljlvo vsakdo pošlje, ker tem U nad 18 let tukaj v tem poslu In »edaj v svojem lastnem doma. V popra v eV ▼samem kranjske kakor vne droga harmonika ter raihmam po delu kx-karšno kdo sshtevs brei asdaljais ▼praianj.
JOHN WKNZEL, 1117 »Ml iŽnd 91. Clgreisai. Ohla.
OPOMIN.
Vse one, ki mi kaj dolgujejo na hrani ali v gotovini, prosim, da v najkrajšem času poravnajo, ker in a če jih bom obelodanil s polnim
imenom.
John Siismau, Box 184,	Sila w mu t. Pa.
(8-10—1)
Dr.Jtichterjev PAIN-EXPELLER
za teniiicM bolečine, »kareiatt in Mfib-čaost sklepav in Bilk.
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
25 in 50 centov v. lekarnah ali naravnost od
F. AD. RICHTER &C0.
74.S0W«aUafUa St. New T«rk, N. T.
Velika zaloga vina in žganja,
MARIJA GRffiJL
Prodaja belo vino po......................70c. gallon
črno vino po ................ 50c.
Drolnik 4 gallone za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenic za................ 112.00
4 gallone (aodček) za.......... $16.00
Za obilno*naročbo ee priporoča
Marija Grill,
t 5308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
•rnm+ibmmmm^lfmmm	1 M
ZASTONJ MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pilite po na»o brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko čitate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka aii konstipacija, katar, zlata žila, revmatiaeni, okorela jetra in želodčne ter mehurne bolezni, vspešno z-iraviio privatno doma in z majhnimi stroški.
Trpite li na belevinah v križu in v z^ibih, na glavobolu, izgubi teka, kislini V želoaeu, povračairju hrane, bljuvanju, žolfnem riga njo, nečistem jeziku, smrdljivi sapi, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in ua^letn razburjanju, nervoznosti, razdražen ost i in glabogti ob jut tih. ernih kolobarjih pod ot-mi, i/^i-bi volje* sramežljivo«ti in pla^nosti v družbi, bojazni in na prrpudeuosti? Ti simptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju iu «la potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. Xašu knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljiuli. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti.
Pošljite kupon za brezplačno knjižico.
HR. J. RUSSELL PRICE CO., S. 902, 208 N. Fifth Ave., Chicago, III., U. S. A. **ospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačne knjižico.

Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY, 82 Cortlandt St., New Tork U zalogi ga imajo tud) nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio.
Charles Karlinger, 3945 St. Clair Ave. Cleveland, O Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N Chicago, SL
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopni kov po drugih naselbinah.
Fr. Cherne, 9634 Swing Ave., So. Chicago, HL
Bok Firm, Frontenac, Kansas. Jakob Petrič, Chisholm,
Umiti
Frank Gabrenja, Johnstown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, —
"Minn
Mat. Kanxp, La Salle, HI. Frank Skok, 438 - 62 Ave, West Allis* Wis.
1
AAA
.♦aAAAA

?
T *
*
t X X X X
X ?
t J
v t
Slaba prebava.
• - <-u iztfii1 !:a? Večkrnt se pripeti, da na-	|TR T)P
■ i/.^uhinm .a ua se nam hrana upira. Zdi se,	Hi i | :.|li!j
kakor d.-i bi imrava liotela zmanjšali množino hrane, ki	ji'I ||||
z;:njo ne more skrbeti. Oslabljeni pr. bavljalni organi ne	Qlr morejo opraviti vsega navadnega del; rer se branijo spre-
jemati več. To pa kaže, da rabijo ok;. pčila, da bodo po-	MMefflH stali dovolj !crop?d z;, svoje delo brez utrujenosti. Želim«»
vam priporočiti	jfe^^Ti
TRINER-JEVO
ameriško Elixir grenko vino JUL
To sredstvo bo najprej očistilo notranjost, potem pa MljjKJftn ^yiyHMaj jo bo okrepilo in uredilo. Pomanjkanje teka in upiranje	jHHggfjjt
hrane bo potem polagoma izginilo in zopet boste imeli ^^'"TPINEK?"^" I
ZDRAV TEK,	I
TELESNO MOČ IN	^ ELIXIB^W 1
DUŠEVNO CILOST.	„ , I
BITTFR-W1HE /1
Kakor hitro vam manjka ena teh življenskih potreb-	j I
nosti, bi se morali posluziti Triner-jeve amerikanskega	/
^ Eliksir grenkega vina in uspeh vas bo prijetno presenetil. / ^^pfiSi^Jb A Rabite to sredstvo tudi v slučaju	^gBteQ&U \
NEPRAVILNOSTI PO JEDI,	^	S K
ZAPRTJA,	/ ^ttLR	I
KISLEGA ALI GRENKEGA KOLCANJA	TR.nerovo ^ I
bluvanja,	nORKE V!NO
ŽELODČNIH VETROV.
Lahko se zanesete, da vam bo dal Triner-jev amen- ^/jcižrAiy?,^^ ^JI kanski Eliksir grenkega vina zaželjeno olajšanje.
V lekarnah.	Cena $1.00.
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-133S a Ashland Ave., ^	/Chicago, IU.
Vsaka družina bi morala imeti na razpolago dbttro iredstvo proti iašlju. Rajše bi se poslužili Triner-jevega sredstva proti kaši ju "Triner's Cough Sedat/^®", ki ue v«ebuj> ni-kakih strupenih snovi^ kakor morfina aU kloroforma. Rabite, kada?- kas/ate, ste hripavi ali pa «« vas boli vrat, itd. Cena 23 aH SO centov, po polti 35 ali 80 feentov J
T T
t ?
I
♦I«
V ?
i
i T
I t
i

J
GLAS Naroda, JANTJARJA. 1916.

EMILE OABORIAU:
TATVINA
V.

Jj
11	(Nadaljevanje).
K:ij se pa brigate za ljudi! Do cilja lahko dospete samo s pre-ijiettiiusljo. rremcten mora biti človek, če hoče kaj doseči. — Ce vas sovražnik pahn«- v vo«lo in če znate plavati, ali se boste takoj pojavili na površju? — Ne. Plavali boste pod vodo in šele daleč vstran prišli :ia breg. — Vaš sovražnik se bo veselil, ljudem bo pripovedoval, da ste utonili in se bo skušal okoristiti z vašim prejšnini delovanjem. — Ko bo na višku svoje slave in časti, se boste pojavili iu ga strmoglavili v prepad.
Pro>per &ra je poslušal in začel premišljevati. — .Slednjič je vstal stisnil Verduretu roko in rekel:
Sam n«' vem, da sle dobili tako hitro moč nad menoj. — Delal bom po vaših navodilih.
Povejte mi. ali je gospod Lngors vaš prijatelj?
—	To j«- moj najboljši prijatelj.
Tako? — Poleni mi pa lahko poveste, kake vrste človek je to.
—	Kaoul pl. LagorK j.- nečak gospe Fanvellove. najljubeznivejši kavalir in najbolj zvest človek, kar jih je na svetu. Poleg tega je pa tudi tako lep, da ga nima para.
To pa malo preveč zaenkrat. — Zelo rad bi se seznanil ž njim. — s«, nekaj. — .laz sem mu pisal v vašem imenu in sem ga povabil *eui.
Zunaj je pozvonilo.
—	Moj liog, — .j«- rekel Verd ure t, prepozno je že. — Kam naj se skrijem ?
—	V spalnico. — Brž v spalnico.
Vdrugič je pozvonilo.
PrusjH-r je -»topil k vratom.
—	Pst! — j«- /aš-petal Verdurel — svojih načrtov ne smete izdati. Tudi meti»» ne smete omeniti. — Delajte se obupanega.
Ko j«* Verduret izginil v spalnieo. so se odprla vrata in vstopil je itaoul. To je bil lep. mlad človek, prijaznega obraza in odkritosrčnih oči.
Stopil je k Prosperju in ga objel.
—	Moj ubogi prijatelj, moj uboffi Prosper!
Verduret j«* takoj izprevidel. da je bil njegov glas nekoliko prisiljen.
Pismo in«' je silno ganilo. — Najprej nisem vedel, kaj bi začel, slednjič sem pa izprevidel, da je najboljše, če se odpravim k tebi.
Prosper ni vedel, kaj bi mu odvrnil, ker mu ni bila znana vsebina pisma, katerega je pisal Verduret.
Zakaj hočrš obupati* — N»* bodi neumen. — l>oš videl, prišel ho dan. ko se bo izkazala tvoja nedolžnost. — Mlad si še, novo živ-Ijenje lahko začneš. Sirt-r s»* pa za ne si name. — Precej premoženja imam in s*>m ga pripravljen delili s teboj.
Prosper j a je ta ponudba globoko ganila.
Hvala ti, ljubi Kaoul toda. denar nu popolnoma nič ne koristi. —
-- Zakaj ne T — Ali ne misliš ostati v Parizu?
Dosed a j se š.- nisem f hI ločil — Zaenkrat ne morem niti trezno misliti. — Malo ljudi je. ki bi prenesli tak udarec.
—	Vem, ljubi Prospt-r. — Se enkrat ti rečem: obupati ne smeš. — Povej mi, če kaj rabiš.
-	Saj sem ti rekel, da zaenkrat ničesar.
-	Hodiva odkrita drug napram drugemu. Prosper. — Prej ne snn-š ftiirovati, dokler ne prideš zločincu na sled. Svetujem ti, da od-id<š za nekaj časa iz Pariza in da se potem zopet pojaviš. — Medtem s«* bo mogoče že pojasnilo, kdo je tat.
• — Kaj pa če s«> nikoli ne pojasni?
Toliko več p«.voda imaš. da izgineš. — Pred kratkim sem go-voril s »'lauieranom, — ti si zelo krivičen napram njemu. —• Ce bi bil jaz nam« sto Prospera, bi vse prodal — je rekel — in bi šel v Ameriko. — Vrnil bi se kot milijonar in bi uničil svoje sovražnike.
Pro*|M»r ni bil s teui nasvetom ničkaj zadovoljen. Že je hotel nekaj odgovoriti, pa se je še pravočasno spomnil Verduretovih besed.
—	No, — je nadaljeval Raoul — kaj premišljuješ?
—	Saj veš. da me strie nima posebno rad od onega časa. ko nisem hotel vstopiti v njegovo banko. Že cel mesec nisem bil pri njem. — Samo s tvojim prijateljem Cavaillonom, s*m se sestal in on mi je povedal nekaj novic. — 1'bogi strie je baje strašno potrt. . ..
—	Kaj pa gospa Fauvellova.___Kaj pa Magda f
—	Teta je pobožna in še vedno moli. — Slišal sem, da je plačala za tatu tri maše. — Moja sestrična je pa že vse pozabila. Sedaj se pripravlja na velik ples. ki se bo vršil pri bankirju Jandidierju. — Krasno obleko ho imela.
Prosperja je ta novica zelo potrla.
Ali je mogoče ? — Magda.... Magda!. ...
Kaoul se je «lelal kot da bi ničesar ne slišal, vstal je in rekel: Sedaj pa moram iti. — Zdravstvuj. Prosper. — Nikar ne obupaj. — Po plesu boni prišel zopet k tebi in ti bom povedal, kako je \»Uo. — Ce rabiš denar, ni i povej ali pa sporoči. \ Stisnil mu je roko in odšel.
\ — Taki so prijatelji — je rekel Verudret. ko je stopil iz sosednji sobe.
\ Da. pomislite, ponudil mi je polovico svojega premoženja.
<Y bi vam denar kaj koristil, bi vam jaz dal celo premoženje na r.Vpolago. — Sieer se mi pa zdi. da bi dal vaš prijatelj rad par t»so-a\ov, če bi izginili, oziroma če bi odšli v Ameriko. Y^iiko mislite? — Zakaj? \Zakaj" — Mogoče zato, ker
že cel mesec ni bil pri svojem
stricu.
—	SVtricem sta se že prej večkrat sprla.
ŽeVobro prijatelj. — Prav dobro je bilo. da vas je obiskal. —
Sedaj
ga pV.nam popolnoma in sem skoraj prepričan, da se ne motim. — SedA moram spoznati še Fauvella. — Šla bova skupaj k njemu in jaz nn\bom rekel, tla sem vaš sorodnik.
—	Moj l\g. k Fauvellu. da bi šel.
—	Morate!ni drugače!
—	No. če Xi drugače... .
—	Le hitro V>ozno je že.
Ko je šel BeAomv v svojo sobo, da bi se preoblekel, je zopet pozvonilo. — Verd 11»t je odprL
Hišnik
mu je ik-očil veliko zapečateno pismo
—	To pismo je « gospoda Bertomvja. — Čudno, kaj ne?
Pismo je bilo v Vsniei precej čudno. — Naslov namreč ni bil z
roko napisan, ampak Jt hil sestavljen iz posameznih črk, ki so bile izrezane iz kake knjige 41i pa iz časopisa.
Verudret je rekel hkniku, da naj pred vratini nekoliko počaka in je odprl pismo. V njem V bilo deset bankovcev po tisoč frankov, in pisemce, ki je bilo sestavfceno iz enakih črk .kakor naslov.
Pismo se je glasilo : \
Ljubi ProWr: —
Prijatelj, ki ve,V- kdkem položaju se nahajate, vam pošilja to pomoč. Bodite Arepričani, da je na svetu še srce. ki vam je naklonjeno. Svetujem vam, da takoj zapustite Francijo. Mladi
ste še, bodočnont^e vaša. — Bodite zdravi in srečni in ae okoristite s tem denfejem.
—Ali so se vsi ljudje zakleli proti meni? — je vzkliknil Prosper, ko je prebral pismo. Zakaj me hočejo spraviti iz Pariza?
Verduret se je zadovoljno smehljal:
—	Ali še sedaj ne izprevidite? — Ali ne izprevidite, da ste jim napotu ?
—	In ti ljudje si še predrznejo poslati denar? — Kdo so? — Kdo
je ta predrzueš?
—	Ce bi to vedel, ljubi Prosper, bi bila moja naloga rešena. — Ce bi poznali onega, ki vam je poslal denar, bi poznali tudi tatu. — Ne bojte se! Ni več daleč cas, ko ga bomo poznali.
Odprl je vrata iu rekel hišniku:
—	Vstopite dobri mož.
Hišnik je vstopil in se precej čudil, ker se je tujec obnašal kot da bi bil on gospodar v stanovanju.
—	Kdo je prinesel to pismo k vam ? — je vprašal Verduret.
—	Neki postrešeek. — Rekel je. da je dobil za to plačilo.
—	Ali ga poznate?
—	Da. vedno stoji na oni str**«' eeste.
—	Pokličite ga.
Verduret je sedel k mizi in začel natančno preiskovati bankovce Ko je primerjal številke z onimi, ki jih je imel v svojem zapisniku, je rekel:
—	Gospod Prosper, denarja vam ni poslal tat.
—	Ali se vam zdi.
(Nadaljuje se).
1 dobita "GLAS NARODA" skoal ttlrl mssacs dnevno, tsrsamil nedelj Ia po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na tastih straneh, tako, dobit« tedensko S6 strani boril«, v maseen 166 strani, ali 624 strani v itirlh mesecih. "GLAS NARODA" domala dnevno poročila s bojišča ia rasno sli-ko. Sodaj ga sleherni dan raspoiiljaiso 1.0001 — Ta itevilka jasno govori da ]• list nlo razširjam. /so oaobje Usta ta organizirano ta apada v strokovma sal)«
BS
MODERNO UREJENA
TISKAPA GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
» * v
" • DELO OKUSNO * *
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE
R *II
UNIJSKO ORGANIZIRANA
V« «9
POSEBNOST SO t
DRUŠTVENA PRAVILA OKROŽNICE — PAMFLET1 CENIKI I T. D.
TSA NAROČILA POfiUITB NAi
SLOVENIC PUBLISHING GG.
82 Cortlandt St, New York, N.T.
ImttXilMfi
^Ka] »ravlja otetsUL «Ma*l ta Maram o KaHd mm* Si
"Doli z orodjem!"
Lev NkstaOevtft TebUJ Js pisal: Kajfea mm e velttlss i»
Kea prebral in r njej naiel veliko koristnega. Trn kajlaa m^m
rpllri na Človeka in obaega neb roj leplb Mi t II____
Friderik pL Badeastedl: Odkar Je umrla ssaflaaa S tail ai Sile aa sveto tako slavne pisateljice kot Je Scttnerjeva.
Pral. dr. A, Dedel: "Doll a or oljem Je pravo ogledalo seOaaj* ia iasa. Ko fiovek prečita to knjigo, mora nehote postislltl. Ss ss hllSsJo fioveitvn boljil €asL Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakefcevsld: To knjigo bi Človek aajrajle poUabU V dno srca me Je pretreslo, ko sem jo prebraL
Štajerski pisatelj Peter Boeegter piše: Sedel mm v aštev •eedo pri Kringlacb la sem bral knjigo s naslovom "Doli ■ oreS-tom l" Prebiral seat Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahke rede—, da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem Uvljeaja. Ke eest Jo prebral, am asielel. ds bi se prestavno knjigo v vstf kaltorn« Jtelka, da bi jo Imela vsaka taijlgnm^ da bo Je tadl v Mah ae mmlo aaaJkatL Na sveta so drutbe, ki rastlrjsjo Sveto Plsme AU M ss as mesto astoaevlftl draShe. fel hi nsSirjala to ■sflsel
ME lartl m Ca S« aaJbeU elarljtva kajlga. lav slm 01 ■Sej feral__
C. timmmwm Hefsri «^ To Je aaJboljSs kajlga. kar ee jih ssl
■aU Ijndje, ki se borijo ea svetovni ialr....
We— Land (na shodu, katerega Je Imel leta 1880 v BerUaa>£ Ve hen slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu Jo boa p* eadIL Naj bi tudi ta knjiga nsSla svoje eposUrije. ki M Sil toje kri i wt vet ln učili vee narode....
rtnaa#ai minister Dunajewsld je rekel v nekem svojem geva-ca v poslaniki sbornid: Saj je bila pred kratkim v posebni knjls* Mesne na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-ftl strokovnjak, noben drfavnlk, pad pa prlproeta tonska Berta «L Snttaerjeva. Prosla^ Ves, posvetite par ar taa dela. isi^itf, Sa sft ae be nifcde vei navdnieval as vojno. Se bo prebral ta kajle* QUA M ONTOT, dBMlsJta |s prti	hi
Slovenic Publishing Co.,
n Gortlsadft StrMty Iiv York Oily, H. Y,
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v sratkem obiskal naš potovalni aa-
• topnih
a
Mr. ZVONKO JAKSHK,
je pooblaščen pobirati naročni-io in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda"
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"The Bureau of Indnstrien and mmigration" sa državo Ne^ ■ ork varuje in pomaga priseljen em, ki so bili osleparjeni, oropa ti ali s katerimi se je slabo rav •ali.
Brezplačno se daje nasvete pri-•tljeneem, kateri so bili oslepar eni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev jarobrodnih listkov, spremljeval •ev, kažipotov in posestnikov go-tiln.
Daje se informacije v natarali aeijskih zadevah: kako: postati :ržavljan. kjer se oglasiti ca dr avljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s pri eljenei na Ellis Islandu ali pri <arge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor)
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Torku: 26 tfast 29th St., odprt vsaki dan od ^ ure zjutraj do 5. popoldne Ir. " sredo zvečer od 8. do 10. ure.
r----
Veliki vojni atlas |
ttjsinjofiJi se pvroDstih držav in pa tolonii | ^kifc posesten vseh velesil
< 'bsega 11 raznih zemljevidov
oa Jfitih straneh in vsaka stran je 30% pri 13% palca velika
Cena samo 25 centov
Manjši vojni atlas
otmogm. devet raznih teml)evldo
na * straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otabo je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
^W^Cortlandt Street,	New York, N. T

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
B2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N, Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebnr nasvete v vseh vojaških zadevah Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gled* datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se vaupno na nje**, kjer boete točno ln «o11*lno i>o»tr***»i

i
muni
Najbolj a-
ina /s>i Ho za žen- • Mj -km ln moSk« irf^&V^ Me. kakor tu-	'
li za moike J. ■rrke ln brado. SijS!**' Vko se rabi to nazilo. zra-» » tejo T 6 te. (nlh kraar.I. trati ia dol^i naje. . kakor odi moškim tma* brk« ln
Tiul* >n nrbn.
So odpadali Ia oa oairek. kevmitlnm. keatlbol ali trguj« v rokah. cofrah in križu » 8 dneb popolnoma nxdrtTiai rana. opeklina, bale. tare. kraste ln grlnte. potn* oosre. kurje oči. bradoviee. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja xdrarila brat uspeha rabil mu iam^im za tB 00 Pfiita takoj V nenlk ia kajiilco. poAljem zastonj.
JAKOB WAHClC, IMS K. «4tk 8L,	Cleveland. O
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?.
Velikost Je 21 pri 2S palcih.
Cena 15 centov.
Eadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. i. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je„15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Kosi je, Nemčije, Fraucije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi bo vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York. N. Y
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NAN J I
T--pilllB
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre-bnjejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom * ia znancem v staro domovino.1
100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St G air Ave., Cleveland, Ohio.


___... ... ........ , lii, . .....