Leto h
Ljubljana, četrtek 21. avgusta 1919.
rsr®3Ern t ' t* ~:
I
hm
Štev« 181.
Cene po poiti:
u celo leto . H Hrza pol lita . S ar— zn tetrt leta. K 10*— za II3BS8C.. H 3'50
ZaLjoMo trnsčnoSH
Breduišta! in uprava: Kopitarjev ulico St. 6
Uredil, telefon sten. 58
Posamezna številka 16 vin. - NEODVISEN 'DNEVNIK “ Posamezna Številka 16 vin.
Pokrajinski zbor v Prekmurju.
, Maribor, 21. avgusta. Prihodnji ponedeljek dne 25. avgusta sc vrši v Murski Soboti prvi takozvani pokrajinski zbor za slovensko Prekmurje. Civilni komisar dr. Lajnsic je sestavil sosvet, ki bo že prihodnji ponedeljek zboroval v Murski Soboti. ,V sosvetu oziroma pokrajinskem zboru so po 2 do 3 najboljši slovenski možje iz vsake župnije in slovenski župniki, katoliški is protestanatski. Naloga tega zbora je, s eivilntm komisarjem izdelati načrt za Upravno preuredbo Prekmurja. Ta pokrajinski zbor bo predvsem izdelal načrt za šolstvo in uradništvo v Prekmurju. Obenem pride že v prvi seji tega zbora v razpravo vprašanje železnice Murska Sobota '—Radgona. Po načrtu, ki je že predložen
deželni vladi, se zgradi poljska železnica med Mursko Soboto—Radgono. To je predvsem potrebno radi tega, ker bo sicer nemogoče izvažati iz Prekmurja velikih množin sadja, katero je letos bogato obrodilo v celem Prekmurju. Po načrtih civilnega komisarja dr. Lanjšiča se bo dalo v mesecu septembru izvoziti iz zgornjega dela Prekmurja, takozvanih Goričancev in prekmurske Švice, okoli 1000 vagonov jabolk, Nadalje bo prekmurski zbor tudi sklepal glede pripadnosti Prekmurja. Hrvati namreč zahtevajo spodnji del Prekmurja zase. Zastopniki ljudstva na tem pokrajinskem zboru bodo sami odločili, kam hočejo pripasti.
Veleposestva se ne smejo prodajati.
, ' 1DU Zagreb, 20. avgusta. Uradne ^Nareebe Novine« priobčujejo naredbo jreatolonaslednika regenta Aleksandra o Prtpovedi odsvoji tv* veleposestev. Nared-U prepoveduje vsaCiSho odsvojitev po-*on» pravnih poslov med živimi kakor tudi p8*ow dražb, bodisi prostovoljnih, bodisi favnih. Nadalje se prepoveduje tudi obre-(Bcnjenje prizadetih veleposestev. Pojem 'veleposestva je različen v različnih delih tfviave. V Sloveniji se smatrajo za velepo-.vsa tista, ki merijo nad 75 ha ob-
delanega zemljišča ali 200 ha zemljišča sploh. Na Goriškem, v Istri ji in Dalmaciji so veleposestva ona posestva, ki merijo 50 ha obdelanega zemljišča ali 100 ha zemljišča sploh. V drugih pokrajinah države se gibljejo meje med 100 do 300 ha obdelanega, oziroma med 300 do 500 ha zemljišča sploh. Za vsako odsvojitev, oziroma obremenitev teh zemljišč je potrebno posebno dovoljenje ministrstva za agrarno reformo.
Nov Ljeninov predlog mirovni konferenci'
LDU Berlin, 20. avgusta. (ČTU) Po JoaktoBskiH poročilih je Ljenin zopet stavil 'miren ni konferenci predlog, da bi sklenila arir s sovjetsko Rusijo. Ljenin je pripravljen izpolniti vse gospodarske zahteve ali-iraacev, priznati vse stare inozemske dol-i|0*e Rusije in odstopiti aliirancem več atonopolov. V političnem oziru se boče
moskovska vlada svečano odreči vsaki agitaciji v inozemstvu, zahteva pa za sebe popolno svobodo delovanja v Rusiji. Ljeninov predlog so aliiranci odklonili. Aliiran-, ci stoje na stališču, da zastopa moskovska vlada vedno manjši del ruskega prebivalstva in da ne dajo njene obljube nobenih jamstev.
Romuni zahtevalo vso Dobrndžo.
LDU. Bukarešta, 20. avgusta. (ČTU.) Vladni organ »Independance Roumaine« priobčuje važen članek o vprašanju Do-brudže, kjer izjavlja: Rumunska vlada se ne more spustiti v nobena pogajanja glede kateregakoli dela Dobrudže. Nova Dobrudža je rumunska provincija, ki jc pri vstopu Rumunije v evropsko vojno spadala k rumunski državi. Rumunija more radi tega na povabilo k pogajanjim o tem vprašanju le odgovoriti, da so ru-munske meje, ki so obstajale še pred 14. avgustom 1916, nedotakljive.
Mažarl ne odstopijo Zapadne Ogrske.
LDU. Budimpešta, 20. avgusta. (ČTU,) Glada zapadno-ogrskega vprašanja menijo v tukajšnjih političnih krogih, da se za-padna Ogrska na noben način ne bo prepustila brez boja.
LDU. Budimpešta, 20. avg. (ČTU.) Za Zapadne ogrske komitate so imenovali danes vladne komisarje, in sicer za Železni komitat Gezo Herbsta, za Mošonj-ski Evgena Zento in za Šopronjski komitat Ge;po Ferpto. V ministrstvo za narodne manjšine je imenovan za vodstvo nemških zadev Geza Szombor. v LDU Dtinaj, 20 avgusta. (Dun.KU.) Nemško-avstrijska vlada je v odgovoru na dne 17. avgusta po ogrski vladi izročeno Protestno spomenico poslalo ogrskemu ministrskemu predsedniku verbalno noto, kjer ugotavlja najprej stremljenje, ohraniti med mažarskim in nemškim narodom Prijateljske odnošaje, zato pa stavlja nadelo, da se je najskrbnejše ogibati vsakega vme§avanja v not*»ftje stvari svojega so-®eda. Nemško-avstrijska vlada opušča Vsakršne osvojevalne poskuse, kakor tudi Poskuse, vplivati na javno mnenje v za-Padni Ogrski s kako propagando. Nota *• nato sklicuje na spomenico, s katero je odgovorila mirovna konferenca dne 20. ju* “jia, kjer je sklenjeno, da pripade Nemška Vpadna Ogrska Nemški Avstriji in kateri *klep smatra Nemška Avstrija za neizpre-»enljiv. Nota poudarja, da vztraja Nemška Avstrija pri svoji zahtevi, da se ljudsko Sjasovanje neovirano izvede. Pri tem “eniški Avstriji ne gre za vojaško zase-
denje, nego za ohranitev reda in miru. Ljudsko glasovanje, ki ga zahteva Nemška Avstrija, naj se izvede na ta način, da zasede sporno ozemlje tretja nevtralna sila.
Volitve na Ogrskem.
LDU Budimpešta, 20. avgusta. (DKU) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki se je bavila z volitvami v narodno skupščino. Minister za notranje stvari je predložil načrt volilne pravice, ki ga je nato vlada podrobno obravnavala. Načrt temelji na načelu, da se volilna pravica raztegne tudi na ženske in da se giasiije, kakor dosedaj, po okrajih v nasprotju s skrutinijskim načrtom, ki ga je svoiečasno predložil Karoly. Glasovanje naj bo tijno. Ministrski svet je odredil, da se imajo volitve rešiti dne 20, septembra. Glede izvedbe volitev se bo miiiisitski svet posvetoval z ententnimi mh'';anu.
Mirovni posvet.
LDU. St. Germain, 20. avg. (DKU.) »Excelsior« piše: Vrhovni svet je včeraj v skupni seji z glavnim odsekom konference v glavnih potezah določil način sestavljanja klavzul k avstrijski mirovni pogodbi. — »Eclair« je izvedel, da je imel Tittonijev nasvet, naj konferenca pospeši svoje delo in v glavnih potezah izgotovi pogodbo še pred počitnicami, precej uspeha. Koncjnoveljavnih sklepov sicer ni bilo, ali posamezne komisije in glavni odsek se z vsemi močmi trudijo, da se avstrijska pogodba čimprej dokonča, to pa zato, da Clemenceau, ki se v četrtek povrne z dopusta, najde že vse pripravljeno. Ako se to posreči, pregleda, kakor meni »Eclair«, vrhovni svet še isto po-poldne elaborat, in upati je, da se pogodba mogoče še v četrtek zvečer izroči v St. Germainu. Ostali Usti pa sodijo, da se to ne more zgoditi pred začetkom prihodnjega tedna.
LDU St. Germain, 20. avgusta. (Dun. KU) »Temps javlja, da glavni odsek mi* rovne konference sicer še ni mogel obdelati vsega gradiva glede mirovne pogodbe, ki so mu ga predložile posamezne komisije, da je pa vendar upati, da današnja popoldanska seja v glavnem dovrši spremno pismo, ki bo izročeno avstrijski mirovni delegaciji.
Šola bodočnosti.
S šolo, kakor jo je ustvaril nemško-birokratični duh stare Avstrije, ni bil razen nje ustvariteljev samih nihče zadovoljen, najmanj pa ljudstvo. Šola je bila tlačan države; vse njene knjige, vsa njena vzgoja je morala v prvi vrsti služiti državnemu režimu, in sicer slepo služiti. V šolskih knjigah se je potvarjala zgodovina na korist vladajoče dinastije, ob vseh dinar stičnih ali državnih praznikih so morale šole poleg vojaštva in birokratizma ofi-cijelno delati parado, učitelj je moral biti najpobožnejši patriot, inače si niti misliti ni bilo mogoče. Kako se je izrabljala ali bolje zlorabljala šola in šolska mladina v svetovni vojni, nam je še vsem v živem spominu.
Ob sebi je umljivo, da je v taki šoli vladal več ali manj protiljudski duh; bile so predpravice meščanskih slojev. Le redek delavski sin se je izgubil preje v srednje in visoke šole. Od ljudske šole dalje je imela v šolah prednost gospoščina, pro-tekcija. Proletarski otrok je ravno v šoli doživel in se zavedel ponižanja revnega stanu svojih starišev; občutil je nepremostljiv prepad med lepo oblečenim gosposkim součencem in njim bednikom. Vzgoja v šoli ni bila po tem, da bi se bila mogla iz tega bridkega spoznanja roditi samozavest, vera v lastno moč, in voljo, da se z lastnimi močmi i sam povzpne do višjega socialnega stališča. Tako to spoznanje ni koristilo, ni plemenitilo, marveč je zastrupljalo mlada srca, jim jemalo pogum in jih polnilo z nizkim sovraštvom in za vi dn os tj o. Bilo je mnogo dobrih, postenji učiteljev, ki so si prizadevali pluti proti temu duhu v šolah in so osebno rešili marsikak talent, toda na splošno dejstva, da je bila šola protiljudska, niso mogli izpremeniti.
Vrhu tega se dosedanja šola pri nas ni ozirala na pisano, neprestano valujoče in izpreminjajoče se življenje in njegove mnogovrstne zahteve, marveč je strmela nazaj v preteklost kakor okamenela,
Jasno je, da se mora šola v novi dobi iz temelja preosnovati in umljivo je, da stranka, ki ravnokar prevzema vlado, v svojih obljubah ne pozablja na to točko. Vprašanje pa je, če morejo njeni nazori o šoli zadovoljiti ljudstvo, posebno delavstvo.	*
Glasilo demokratske stranke v Novem Sadu, »Jedinstvo«, piše glede nove šole v Jugoslaviji: »Bodoča šola ne more služiti posebnim nteresom posameznih plemen ali posameznih ver, marveč celokupnemu narodu — državi.« Na to moramo mi odgovoriti: Bodoča šola naj služi predvsem resnici, dobroti in lepoti, služi srčni in umski izobrazbi posameznika brez razlike stanu, vposobljaj ljudi za življenje, ki mora prenehati biti borba za goli obstanek, ampak borba za čimdalje više kulturne dobrine v nravnem in materialnem oziru. Šola napravi — v zvezi z ostalimi vzgojnimi čnitelji: cerkvijo, družino itd. — iz vsakega posameznika celega človeka v nravnem, socialnem in političnem oziru. Jugoslovanski narod, sestavljen iz celih jludi, bo tudi sam cel, velik in močan in bo v svetovni borbi častno obstal. Naša bodoča šola ne bodi orodje vsakokratnega državnega režima, ampak vzgovnica zavednih, svobodnih državljanov, ki se zavedajo svoje soodgovornosti za dobrobit države in zahtevajo zato delež na vladi.
Našo bodočo šolo mora prevevati demokratični duh; proletarsko dete se mora v njej čutiti popolnoma enakopravno, vedeti mora, da velja v šoli samo tisto, kar nosi vsak sam v sebi, v svojem srcu in glavi, da lepša obleka, odlični starši nič ne pomenijo. Naša šola ne pripravljaj za višji študij samih gosposkih otrok, ampak odbiraj najsposobnejše brez ozira na stan. Dokler proletarec sam ne more pokrivati stroškov za višjo izobrazbo svojih nadarjenih otrok, mora to skrb prevzeti država ali pokrajina. In to ne v obliki milostnih podpor na posebno prošnjo in potom pro-tekcije, ampak temeljem izpričeval in ljudskošolskega vodstva. Po industrijskih krajih naj se osnujejo povsodi višjerazred-ne in kjer le mogoče strokovne in srednje šole. Ob tem «e «« w»« no*aWti OA d$la.y-
sko žensko mladino, ki je mnogo boji nago meščanska potrebna temeljite izobrazbe za pridobitni poklic.
Ljudstvu naj služi šola, a izobražepo ljudstvo bo varno nosilo državo.
Dr. Ludo Hartmann,
dosedanji poslanik Nemške Avstrije v Berlinu, je moral iti, ker se je ogreval za združitev Avstrije z Nemčijo. Ludo Hartmann, po poklicu vseučiliški profesor, /	po P^Pričanju socialist, je
C	mcd vojsko spadal med tiste
može, ki so prekipevali nemškega aneksijonizma in ki jim nemških zmag ni bilo nikdar dovolj. Prišel je v hudo polemiko s sodrugom Bauerjem, ki je bil proti Hartmannovi aneksijonistični in vojni politiki. Po razsulu pa sta Hartmann in Bauer nastopala skupno za. zvezo z Nemčijo. Ker jc entento to zvezo odklonila, jc šel Bauer in ž njim Hartmann. Oba sta Žida. Medtem ko jc Bauer bil v nacionalnih vprašanjih zmeren, ni Hartman-novo nemško navdušenje bilo nič manjše ko na\dušenje Vsenemcev,
Nova vlada na Ruskem.
LDU St. Germain, 20. avgusta. (Dun. KU.) Kakor poroča »Humanite-':, se je ustanovijo v snverozapadni Rusiji novo ministrstvo, katerega bo podpirala en-tenta. Predseduje mu milijonar Ljanosov, ki se oficijelno strinja s Kolčakovim programom, ki pa v nasprotju z niim priznava neodvisnost Lstiandije.
Stavka v Belgiji.
LDU. Bruselj, 20. avgusta. (DKU.) Odbor stavkujočjh železničarjev jc dobil kot odgovor na svoj poziv od zvez francoskih, nizozemskih in luksemburških železničarjev formalno zatrdilo, da more v primeru stavke belgijskih železničarjev računati na njihovo popolno solidarnost.
Socializacija Kruppove tovarne.
LDU Essen, 20. avgusta. (ČTU) Iz verodostojnega vira se poroča, da namerava ravnateljstvo Kruppovih tvornic v Essenu socializirati v najkrajšem času Kruppove tvomice in livarnice.
Socialistično nasilje na Bistrici v Rožu,
Pristaši socijalne demokracije na Bistrici v Rožu so se zopet 'spozabili nad svojimi sodelavci, ki ne marajo biti organizirani pri socijalnih demokratih. Pri tej priliki gre za veliko nasilje, storjeno delavcu Simonu Ibovniku. Ni šlo za kako veliko vznemirjenje socijalno demokratičnega tabora, ampak Simon Ibovnik je storil ta greh, da ni hotel več plačati za socijalno - demokratično organizacijo. To je bilo dovolj, da so ga pristaši socijalne-demokracije vrgli iz tovarne.
Zgodilo se je tako: Dne 17. avgusta j* šel Član Jugoslovanske strokovne zvese po svoji vsakdanji poti v tovarno. Prad tovarniškimi vrati so ga čakali socijalno-demokratični sodelavci in mu enostavno zabranili vhod, češ, da nima ničesar več iskati v tovarni. Simon Ibovnik se je moral vrniti in je vsled tega krivičnega nastopa socijalnih demokratov brez dela in zaslužka. Socijalna demokracija je a ten lastnega stanovskega tovariša obsodila takorekoč na smrt, od katere se reši le, če zataji svoje jugoslovansko in krščansko prepričanje in plačuje v blagajno protivne organizacije za njene namene.
A stvar ima še globokejšo, žalost-nejšo korenino. Nemško misleča aocijali-stična organizacija hoče še našim številnim somišljenikom pokazati nemoč jugoslovanske državne misli. Bistriški socijal-ni demokratje so bili v času nemškega roparskega pohoda najtrdnejša opora nemškim tolpam. Dokaz za to je v tem, da je njih vodja Tonic imel skrito večjo množino pušk, ki so jih dobili pri njem naši orožniki. Drugi dokaz je to, da so dne 15. avgusta Jt 1, prišle _ nahuiskjuis ženske k
Stran 3
»VdNrm Ust*«, da« 31. «wfa*ta
štev, 101.
šoto in zahtevale, naj se njih o!roki po-ufcujejo samo v nemškem jeziku, kljub temu, da so slovenskega rodu. Nekateri njihovi voditelji so pobegnili, a kljub temu še’ agitirajo za Nemško Avstrijo. Člani so-cijslne demokracije ponoči večkrat kričijo in pojo pesem 'X'acht am Rhein«. Ti ljudje so torej nemškutarji, ki jim nudi socijaina demokracija varno zavetje in skrivališče,
Najmanj, kar smemo zahtevati je, da ti ljudje s takim ppčenjanjofn puste pristaše jugoslovanske državne misli pri miru in jim iia brutalen nasilen način ne jemljejo zaslužka in ne ogrožajo osebne svobode.	s
PoSStiine novice.
• _j_ Samoprevara, »Riječ« piše z ozirom na rešitev krize: »Do tega, do česar je došlo, je moralo priti. Dve po svojem narodnem sestavu in po enakih glediščih nasproti aktualnim nalogam najbližji si stranki sta se združili, da prevzameta izredno težko breme odgovornosti. Čeprav n<mata za seboj velike večine v narodnem predstavništvu, vendar govorita zanji dve dejnvi: krepka struja za temeljnimi soci-jaltumi reformami, ki se čuti po celem svetu, a temu čluhu časa moreta danes odgovarjati samo ti dve strank'. Na dr lgi strani pa ne r.Sstej.i blok, ki bi se mogjl zediniti v pozitivih 1 delu ta izgradbo države,« Kakšna samoprevari.:	Izrazito
kapitalistična, takozvana demokratična stranka in socialno demokratična stranka, ki jc po svojem programu revolucijo-narna in komunistična, naj bi si bili baš sedaj, ko se bije obupen boj za nove temelje sveta, najbližji- Velika mora biti zmeda v glavah, ki to verjamejo. Spametovanje mora priti kmalu in bo bridko. Enako otročje, neumna je trditev, da je za izvršitev velikih socialnih reform sposobna samo demokratska stranka — naj bo tudi v zvezi s socijalisti, Katera dežela na svetu je bolj zapuščena v socialnem oziru nego Hrvatska, kjer je že toliko let vladal Pri-bičevič s svojo stranko — in kakšno socialno delo je izvršila pri nas naša liberalna stranka? Sploh: kdaj in kje so še imeli liberalci — in to so današnji demokrati in nič drugega — zmisel in vnemo za socialne reformel Vsaj malo samokritike bi si bili morali v svojem zmagoslavju ohraniti.
-f Korač o svobodi. Zagrebške »Novosti« priobčujejo pogovor s socialističnim ministrom Koračem, ki je med drugim izjavil: Demokratični in socialistični režim mote biti samo režim svobode. Toda svo-, boda ne pomeni, da bi smel vsak svobodno delati, kar se mu poljubi. So stvari, katerih sc v gotovi družabni enoti nc sme dotikati. Taka stvar, je danes naše nprod-oo zedinjenje in konsolidacija naše države ... Svobodno mora biti, delati za vsako
f)olitično stališče, a ne more biti dovo-jeno, da se to stališče šiloma nalaga. Teror je enako ostuden, pa naj prihaja od zgoraj ali od spodaj. Ne sme biti prvega, a. vlada mora skrbeti, da prepreči tudi drugega, — Kaj napravi ministrski frak iz revolucionarnega socialista! — Dalje je rekel Rorač — z ozirom na izpuščene hrvatske komuniste —, da je bil terorizem prinesen k nam od zunaj, v kolikor ni sad vojne politike in psihoze. Zato,' pravi, se ne sme nihče preganjati zgolj radi političnega mišljenja, marveč samo tisti, ki se dejansko lotijo nezakonitih ureditev, Prizadeval si bo, da pridejo na svobodo vsi, ki niso izvršili kakega kaznivega dejanja,
4- Razkol r ogrski soeijalni demokraciji. Dne 20. avgusta je prišla, kakor peročajo iz Budimpešte, k ministru za notranje posle, baronu Sigmundu Perenyiju, stočlanska delavska deputacija in je izjavila, da se je del delavstva ločil od soci-jalno demokratske stranke in ustanovil na narodni podlagi deželno stranko ogrskih delavcev. Minister za notranje posle jim t* odvrnil, da zagotavlja vlada delavstvu popolno prostost nabiranja,
.f Bosenski komunisti co imeli.minulo nedeljo v Sarajevu in drugod več shodov, na katerih so zahtevali razpust narodnega predstavništva in volitve v kon-atitiiacto. Red se rti nikjer kalil.
4* Aretirani komunisti. Socialistična »Sloboda« javlja: V ponedeljek so'pripeljali iz Belgrada v Zagreb davnega tajnir ka stranke komunistov Filipa Filipoviča in glavnega urednika belgrajskih Radnič-kih Novin-f prof. dr. Simo ,Markoviča. Iz province so pripeljali v zagrebške zapore komunistična ajitatoru Kordiča iz Otje-ka in Tajkova iz Požegc Aretiran je bil v Osjeku Ivan Galov^c, ki ni hotel pristopiti niti k socialistični niti komunistični stranki,, razen tega še komunisti’Josifovič!( Jukič in še nekateri drugi, ki jih ne poznamo. V Vukovaru je aretiran tajnik komunistične lokalne organizacije Smoljanovlč, ki je že pet tednov v vojaškem preiskovalnem zaporu v Sobotici, V Novem Sadu je bil aretiran glavni komunistični agitator Vlada Markovič, a lstotako so po vsej Vojvodini pozaprli glavne voditelje komunistične stranke.
Dnevne novica.
— Orlovski tabor v št. Vidu na Dolenjskem sc vrši dne 24. avgusta 1919. Spored: 1. Sprejem gostov ob pol 8. uri na kolodvoru Št. Vid pri Stični iz smeri od Novega mesta, ob pol 10, uri sprejem iz smeri Ljubljana. 2. Ob 10. uri sv. maša s cerkvenim govorom, opravi ondotni rojak
, veleč. g. dr. Janežič, profesor v Ljubljani.
Orlovski tabor, govore razni govorniki. A. Popoldne ob pol 2. uri litanije, po litanijah ob 2. uri popoldne javna telovadba Orlov in Orlic. 5. Po javni telovadbi prijateljski sestanek udeležnikov na vrtu gotil-ničarja g. Jak. Grčarja. Pri prireditvi sodeluje godba in pevski zbor iz Višnje gore. Pri ljudski zabavi posluje šaljiva pošta in srečolov. Orli pridejo v krojih z zastavami! — Ob priliki tabora nastopi konjenica fantov-domačinov v narodnih nošah. Prijave za železniško vožnjo sprejema Orlovska Zveza v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna pritličje, kamor naj se obenem s prijavo vpošlje 1 K kot režijski prispevek O. Z. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak, odhod z glavnega kolodvora ob %8. uro zjutraj. Prijave za prehrano sprejema g. učitelj Jevnikar v Št. Vidu. Po možnosti naj vsak sam skrbi za prehrano. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Del čistega dobička je namenjen pogorelcem v Zagradcu pri Žalni. Vsi na Št. Viški tabor! — Orlovska Zveza.
— Pisarna »Slov. Dijaške Zveze« se nahaja v Ljudskfem domu, III. nadstropje, vrata št. 44. V s i d o p i s i za S. D. Z, in podružnico S. D. Z. za Ljubljano in okolico naj se odslej pošiljajo samo na: Ljubljana, Ljudski dom. — Tajnik.
—- Južna železnica. Imenovana sta za višja nadzornika ing. Miha Ogrinc, načelnik delavnice Maribor, ing. Evg. Štern, račeinik progovne sekcije Ljubljana. Za nadzornike so imenovani: Fr. Vidic, višji revident in transportni kontrolor, Marib., ing. Rudolf Selak, načelnik prog. sekcije, • Ptuj.; ing. Ivan Hava, načelnik progovne sekcije, Maribor. — Za višje revidente so imenovani: Ivan Kitak, revident, Marib.; Alojz Plantan, revident, Maribor; Egon Tauzig, revident in prometni kontrolor, Ptuj. — Za revidente so imenovani: Rud. Smersu, pristav, Ljubljana; Ivan Zapeč-nik, pristav, Maribor; Fran Ružko, prist,, Račje. — Za pristava sta imenovana: Pavel Masič, asistent, Zalog; Iv. Novak, asistent, Rimske Toplice.
— Pešanje vida pri pivcih in kadilcih. Dr. Hanauer poroča v listu, »Quelle« pod naslovom ^Higiena očesa« sledeče: Pri bolnikih se opaža pešanje vida pri či-tanju časopisov in knjig z. drobnim tiskom; na cesti ne razločujejo znancev od drugih oseb. medtem ko v mraku bolje vidijo kot pri dnevni svetlobi. Popolno osleoelosf se radi pitja ali kajenja ni opazilo. Pri abstinenci alkohola in nikotina sc takim bolnikom prične zdravje bolišati ter pri vztrajni abstinenci tudi popolnoma ozdravijo.
— Brezposelnost v Vevčah. V Vevčah je nastala velika brezposelnost vsled odpustitve civilnih delavcev iz vojaške delavnice za popravo in čiščenje obleke in perila, Dosedaj je že čez 80 delavk naenkrat brez posla. Vprašamo, kam bo to privedlo? V ti neznosni draginji ne gre postavljati ljudi kar na cesto brez vsake podpore in dohodkov. Poverjeništvo za socialno .skrbstvo bo imelo tu mnogo posla, Podpora je nujno potrfebna.
— Vojaki ubili detektiva. Na progi Osjek—Vinkovci so neznani vojaki ubili detektiva, ki je hotel izslediti zlikovce, ki so na tej progi kradli. Enega izmed tatov so že aretirali dne 16., f. m. v Bosanskem Brodu.
— Tržaški Lloyd v italijanskih rokah. Po poročilu ravnateljstva Tržaškega Lloy-da se nahaja od 72 milijonov delniške glavnice okoli 37 milijonov v italijanskih , rokah, tako da so Italijani faktični gospodarji tega društva. Društvo'je odpustilo do sedaj skoro vse uradnike slovanske narodnosti, Lloydove delnice notirajo okrog tlspč lir.
Uubllanske novice.
'f f	f
Ij B. Nniičeva »Protekcija«. V soboto, 23. avgusta, ob pol 8. uri zvečer se' ponovi znana Nušideva komedija »Protekcija«, ki so jo prvikrat v Ljubljani igrali naši akademiki »Slov. Dijaške Zv.* v nabito polni dvorani Ljudskega doma. Predprodajo znižanih vstopnic je iz prir jaznosti prevzela Jugoslovanska knjigarna. Sl. občinstvo, posebno naše dela-vstvo vabimo k najobilnejši udeležbi. — f jub-ljanska podružnica S, D. Z.
Ij Ljudski oder v Ljubljani, Danes zvečer šc vrši skušnja za »Našo kri . Prosim vse igralke in igralce, da sc skušnje zanesljivo udeleže. — Režiser.
Ij Imenovani so za računsle nr^ten.. te pri knjigovodstva ;vei	na no-
tranje zadeve računski praktikai.t«- AiiHftn Medved, Dušan Podgornik. Vojteh Galo vič, Fran Štrukelj, Anton Pestotnik in Frane Zunanc.
Ij Nogometna tekma. V nedeljo, dne 24. t. m. otvori športni klub »Ilirija« jesensko športno sezono v Ljubljani z nogometno tekmo proti hrv. športnemu klubu »Sparta« iz Zagreba. Prva tekma med obema kluboma dne 10. t. m. v Zagrebu je končala neodločeno 2 : 2. Hrvatsko časopisje se je takrat o obeh moštvih izrazilo jako pohvalno. »Sparta«, ki reflektira sedaj na eno prvih mest med hrvatskimi klubi, se bo na nedeljsko revanche-tekmo gotovo temeljito pripravila. Tudi »Ilirija« bo nastopila v močnejši formi kot 10. t. m. v Zagrebu. Pričakovali se more torej, da bo tekma našo Sporno publiko povsem zadovoljila. Tekma se vrši na novem Športnem prostoru pred drž. kolodvorom. Pričetek ob 17. uri,
Ij Stanovanjska mizerija in gledališka kriza v Ljubljani. Vsled neznosne od dne do dne naraščajoče stanovanjske mizerije v Ljubljani velik del angažiranega osobja ne more dobiti primernih stanovanj, vsled česar jc naravnost ogrožena letošnja gledališka Sezona ter bi bilo, kakor slišimo, gledališko vodstvo primorano vsled odhoda članov preložiti začetek s-ezije na nedolečten čas. Angažirani člani opere, .'solisti in godbeniki, konzervatoristi orkestra, kateri bi morali biti že tukaj, so morali po nalogu ravnateljstva ostati na Češkem, ker ne morejo priti v Ljubljano, kjer ni stanovanj, Gledališko vodstvo se na vse mogoče načine trudi in prizadeva, da za svoje člane najde in preskrbi primerna stanovanja in mesečne sobe, toda je žalibog vsako prizadevanje brez uspeha. Vabimo cenjeno občinstvo, gg, abonente, prijatelje gledališča in umetnosti z iskreno prošnjo, da v 'splošnem interesu nagega umetniškega in kulturnega zavoda, katerega obstanek je resno ogrožen, pomagajo., pri tej težki nalogi. Poizvedujmo rotom prijateljev po praznih stanovanjih in sobah, prepustimo kako sobo gledališkemu vodstvu, četudi za prvo silo skromna stanovanji. Z malo truda in dobre volje se bo sigurno kaj primernega našlo, da pomagamo in vzdržimo naše gledališče. Kdor dobi ali poizve kaj primernega, zglasimo takoj v nišami opernega gledališča pri tajništvu. Obstoj gledališča je ogrožen, torej na delo!
Iz delavskih organizacij.
o Iz Vevc. Tu so začeli sacialni de-mokratje begati naše delavstvo. Pravijo, da je Jugoslovanska strokovna zveza razpuščena od vlade, dalje da ,so oni že prej vedeli, da za našimi zahtevami ne bo nič. Štebi da je zmagal na polni črti. Sedaj hočejo baje sami stav,iti zahteve in — strmite — te bodo uslišane. Mi razumemo tfe govorjenje in bomo tudi šc spregovorili o uradniku, ki ne zastopa delavskih koristi.
kakor to nareka človeku vest. ampak spletkari in suče stvari z odsivom SOC. dem. organizacijo skupno na enako napravljen način. Spregovorili bomo tudi še o postopanju -oc. dom. ergarfecije v vprašanju delavskih n,oz:; v Vevčah.
o Mariborsko okrožje J. Z,, katero r,e je ustanovilo v nedeljo, one 1. /. t, m., naznanja, da se naj v::o 'doge, prošnje, želje itd. naslavljajo na*. • Mariborsko okr. J. S. Z. v Mariboru. Tam sc dobe pojasnila o organizaciji in delavski n ftvareh, q ustanovitvi novih skupin, delavskih shodov itd. Vsakdo, ki želi pojasnil ali nasvetov, se naj obrne na zgbrašnje okrožje, kjer se bo vsakemu ustreglo; -— ---------- ~
.im .m	...——	--	—	rlir
Rasne novice.	_
r Zakon o dobičkih na Angleškem.
Neprestane stavke delavstva na Angleškem so prisilile angleško vlado, da še je začela resno baviti z vprašanjem, kako odpomoči delavski nezadovoljnosti. V namen je-predložila načrt zakona o- <Š0-bičku. Načrt zakona daje pravico delavskim organizacijam, nadzorovati vse produkcijske stroške posameznih producen* tov ter na podlagi teh določiti cene zvt* ljenjskim potrebščinam.	-.v.
r Zavod za prehrano dojencev so zopet otvorili v/ Belgradu. Premožni star® dobivajo mleko proti plačilu, revfti brezplačno.	- \
r Amerika ža našo mladino. Amefi-tj čanka • dr. Rosalic Morton,: zastopnica ameriških organizacij za ustanavljanje tol-f nic in vzgojo mladine,' je te' dni dospela v? Zagreb. V Belgradu bo ustanovila bolnicoj s 500 posteljami, a Hrvatom je stavila nal razpolago. 12.0 mest za šolanj«? njihov dece. x. Ameriki..	.	.	.
r Centralno kuhinjo so ustanovili # Zagrebu. Podjetje, ki,ga vodi »Pr^«0#p*r so začasno nastanili v ljudski kuhinji, kjeu bodo dobivali brezplačno hrano reveži, in v dosedanji kuhinji »Prehrane« v unaets^ škem paviljonu, kjer bodo dobivali hraaol šolski otroci in pa uradniki. Tu so bo vsald dan dobilo meso in močnata jed ter fare«*’ alkoholne pijače.	•	-	.-.Vi
r Gospodinjske šole v Srbiji* moravskega okrožja v Srbiji je sklenil, v vsakem svojem okrajii ustanovi gospodinjsko šolo.	,	\
r BeJgrajski obrtniki so, priredili y nedeljo velik protesten she>d, ker ji*n da ni hotela nakloniti posojil za obnovitew delavnic.
r Vojna mladina- V Nišu s<y zapra celo četo mladih fantov, ki še niso dopolnili i6. leta, katera je' več mesecev Izvrševala vse'mogoče drzne tatvine,- Med njimi so sinovi uglednih drtižiii.
Stehl^ilčiei.
(Češki spisal Karel V. Raisj preložil Al. Benkovič.}
(Dalje.)
Pričel je čitati in se držal^strašno hudo. Ni mu bilo všeč, da je Gusta, pisala domov — da se je pritožila — tako hitro po svatbi. Jezil se jc sam na sebe in sram ga je' bilo, da je bil sam tega vzrdk. Toda med čitanjem je poslal čedalje bplj vesel: iz tega pisma je dihala očetovska prisrčnost iu ljubezen.
Vrnil j c ženi pismo, jo objel okrog vratu in rekel: »Prosim tc, Gustinka, ne b^tdi več huda name. Prav si povedala, da r.em tudi jaz tak malomeščan — sem, a kdo more kaj zato?«	...
»Oh, kako tem vesela tega pisma!« je
vr&kala.	.
»Kakšna pa je tista kredenca?« je vprašal veselo.
Še tega ne veš? Pa si res pravi malo-mšečanU sc je smejala in mu pričela razlagati.	•	-	•
»Le nikar sc ne smejr tudi fr Sč nisi spomnila nanjo —«
»Prosim te — ko si takrat pozabil name, so mi prešle vse take skrbi. Čemu bi se bila brigala za kredenco ali — za stc-kleničnico?« je pristavila posmehljivo. ' »Ali je res namesto stekleničniccr?'-.. . »I seveda —«
Karel se je veselo, glasno zasmejal. »Zakaj sc; smeješ,? ga je vprašala. »Kar tako -— nekaj mi je prišlo na mi-$<jl,« je odgovoril .in rekel smeje ser »Takoj ko bom malo prost, se odpraviva v Podgaje, da bo mama vedela, kaj dobival« Ko jc .šel na po!je;, sc ni ogibal nikogar, glavo jc držal pokoncu, si požvižgaval, stikal palico in.glasno pozdravljal.'
Tudi gospa Gustn je bila še veselega srca.; .preudarjala je, kant bi bilo najboljše postaviti kredenco, merila in iztikala od sobe do jSobe da je bila vsa rdeča v lice. fto je postrežnica prišla pospravljat, jc strmeč slišala, da gospa poje. Čedalje bolj je bila radoVcdn«; gospa pa Sc navlašč ni pri-lra7ala.
•Prišlo je šele. ko jc žena velikega nlap-ca že odhajala-
»Kako s4m re ogrela,' :c rekla nmc-
,'eč se.
»Pa ste res gospa rdeča kot roža saj bi vam prav rada pomagala.«
Saj ni bila sila — oče mi je pisiL'4Š nam posije, kredenco,, poskušala seta, kam bj jo bilo najboljše postaviti,? jc.odgovoa^ mirno.	.i-	.	;
»Glejte-no! Tak še, nekaj?? ^e '1®' čudila ženica, sive oči uprla v gospb. ,'ifl vprašala prihuljeno:	»Čemu pa. je Ifeto*
prosim, gospa?«
»Čemu? Za steklo.in porcelan. Tafea| šc ni bila gotova.« .	•.	."	"'..V'.' T"
.. »Potemtakem bo stekleničniča,'« tejra-mala. žena in se veselo smfeiala. Mislila Sl: jo: »Vsi so mislili, da ne bo nič iz tega *■*’ samo posmehovali so se in pristavmea je že glavo nosila pokonci!zdaj bo pa prišla.«
'. »Štektenichica;? O ne -~^to ^bo-.kr®-* d pri c a, čemu' heki s tekleničmca? •Stekle-, ničnic.e zc davno niso več V-m odi, le tu se še drže, kor ljudje nikamor ne pridejo nič nc vidijo. Krasno kredenco dobim,-tar rezljano; z mriamorne ploščo — noreaj jo beste videlfi ne bo' dolgo,- da. bo' tok-if razlagala gospa čisto po' belsko. -	'	.
Žena velikega, hlapca jo jioslušala ka^ kor kakšno pravljico, in ko jc, bila gosp* dbgostolela',' je ženici šc vse- šumele .po glavi. Šele čez nekaj ?asa .sc_ ;e oglasite-J -v »To moram-pa teči, da sem vsa omamljena.■ Torej stekleničnice že nigo več v modi? Tukaj pa tako parado delajo ž nii-mi! Bog me vapuj, da bi hotela opravljati —• naša pristavnioa je dobra -ženska-,.ampak kako je. vihala nos. da gospa nima stekla« ničnice, ona jo pa ima, in koliko se je_ji* r/oričilo, da si jo jo gcsoa.ila ogledat!« j« jnipovedovala vsa v ognju.
»Zakaj bi i: ne napravila veselja?« se je nasmejala Glista.	<W
»Zdaj pa vemo! Za gospo se je delalo nekaj čisto druzega, iu pa so ljuoja otresali jezike, da gospod oskrbnik' niti stcklemč-nice. ni debil! Nikar n? bodite hudi, a menda ravno zaradi tega gospe niso prišle na obiske. In tista Percijanka je venomer razkladala ljudem, kako pogajska mama stoka in se sramuje, da ima sina oskrbnika in da je dobil nevesto, ki niti steklenični« nima!'- . • .	_______ (Dalje.)
Izdajatelj konz6rcij: »VeScfnega. lista«.
Odgovorni urednik Jo£e Rutar.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Liubliani.