PREDLOG Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-ljana-Siška za obdobje 1986-1990 in ob upoštevanju skupnih usme-ritev in ciljev razvoja SR Slovenije in mesta Ljubljane v letu 1988 ter na podlagi 82. člena statuta občine Ljubljana-Siška (Uradni list SRS, št. 13/86) in 156. člena zakona o sistemu družbenega planira-nja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81) je Skupščina občine Ljubljana-Šiška na........seji zbora združenega dela, na.....seji žbora krajevnih skupnosti in na .......\ seji družbenopolitičnega zbora dne........sprejela RESOLUCIJO O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1988 Z resolucijo delovni ljudje in občani Ljubljana-Šiška opredelju-jemo politiko, ukrepi in aktivnosti družbenega razvoja v letu 1988. ¦Tako bomo delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih sprejemali ukrepe za izvajanje resolucije z namenom, da zagoto-vimo razvoj občine LJubljana-Šiška skladno z razvojera mesta Ljubljane, kot posebne družbenopolitične skupnosti; Razvoj bo podrejen ciljcm in usmeritvam, ki so začrtani s pro-gramom gospodrske stabilizacije z izrazito orientacijo na politiko opiranja na lastne moči in na dosledno lzvajanje nalog iz tega programa. V srednjeročnih planskih dokumentih občine so opredeljene naloge, ki praktično determinirajo naloge vseh subjektov, zato jih za leto 1988 ponovno ne navajamo. Pri uresničevanju dnižbenega plana občine v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja in dosežene ravni družbenoekonomskega razvoja občine v lfctu 1987. Kljub omejeni primerljivosti podatkov s katerimi spremljamo gibanje proizvodnje in rezultate na področju ekonomskih odnosov s tujino ugotavljamo, da smo dosegli načrtovano rast industrijske proizvodnje, ne dosegamo pa načrtovne rasti blagovnega izvoza. Dinamika zaposlovanja presega načrtovano. Inflacija je razvred-notila sicer sorazmerno visoko rast celotnega prihodka in dohodka gospodarstva. Ob tem sc nov obračunski sistem s prchodom na realnejše vrednotenje produkcijskih tvorcev in neustrezna raz-merja v razporejanju dohodka odražajo na zniževanju deleža aku-mulacije v dohodku gopodarstva. Izhajajoč iz doseženih rezultatov, problemov in tendenc, ki se v leto 1988 prenašajo iz prvih dveh let srednjeročnega obdobja, notranjih in zunanjih razmer ter potrebe, da se hitreje obvladajo ekonomske težave in razvojni problemi ter zagotovi nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih druzbenoekonomskih odnosov, bodo glavne naloge v letu 1988 naslednje: - nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih od-nosov, - izboljSanje kakovosti gospodarjenja, nadaljnje povečanje izvoza in proizvodnje z racionalno uporabo všeh vrst surovin, energije in uvajanje znanstvenih dosežkov v proizvodne procese, - večje vključevanje v mednarodno menjavo s poudarkom na širjenju asortimenta za izvoz na konvertibilno področje in poveča-nje deviznih prilivov, - prilagoditev vseh oblik porabe realnim možnostim razpoložlji-vega dohodka, - zagotavljanje produktivnega zaposlovanja in zmanjšanje druž-bene režije na vseh področjih, - zagotavljanje varovanja okolja in smotrne rabe prostora, - prednostni razvoj vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, osnovnega zdravstvenega varstva in raziskovanja, - krepitev vseh oblik sodelovanja z občinami v mestu in regiji, - krepitev splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite za učinkovitejšo obrambno pripravljenost - splošna in skupna poraba občine bosta rastli 10% počasneje od rasti dohodka gospodarstva. I. Osnovne usmeritve in materialni okviri v ktu 1988 Osnovne usmeritve in materialne okvire v letu 1988 opredelju-jemo na podlagi doslej znanih in ocenjenih splošnih pogojev v naslednjem letu, ki so: - nujnost odpravljanja pretirancga normativizma in vmešavanja države v gospodarstvo ter zagotovitev samostojnosti in motivirano-sti gospodarskih subjektov kot blagovnih proizvajalcev z odgovor-nostjo za uspešno gospodarjenje, ,., ,..:„. - dograjevnje sistem^ ekpatunskjh_ed«M>v-s tujioa v skladu 4 ¦ (fnrn onboiKnbsm v ¦}{nB\-^'j['Jv ažisiJiri oliio« s stališči Skupščine SR Slovenije in Gospodarske zbornice Jugosla-vije in ukiepov tekoče ekonomske politike kot podpora izvajanju nalog za dosego planskih ciljev s poudarkom na izboljšanju pogo-jev gospodarjenja in zagotavljanju pogojev za izvoz - oblikovanje kreditno monetarne politike s poudarkom na odpravljanju dejanskih vzrokov inflacije, ' - izvajanje finančne konsolidacije in reševanje zunanje likvidno-sti bo zahtevalo izvajanje zastavljene politike realnejšega vredno-tenja produkcijskih tvorcev in uvejavljanje delovanja tržnih zako-nitosti, - dograjevanje »obračunskega zakona« na področju revaloriza-cije, financiranja skupne porabe in opredelitve izgube v OZD, - vnašanje tržnih meril in ekonomskih zakonitosti v gospodarje-nje z izvajanjem programa postopne liberalizacije cen do leta 1991, - razporejanje dohodka v skladu s potrebnim usklajenim druž-benoekonomskim razvojem ter selektivno zmanjšanje splošne in skupne porabe, - upadanje povpraševanja na domačem trgu kot posledica zadr-ževanja vseh oblik tekoče porabe na doseženi ravni, - zaostajanje pri uresničevanju investicij v osnovna sredstva gospodarstva v občini v letu 1988, zaradi česar še ne bo mogoče računati na pomembnejšo rast proizvodnje in storitev na tej os-novi, - spremenjen način zagotavljanja virov sredstev za delovanje družbenih dejavnosti in zaostajanje rasti teh sredstev vključno s SPIZ in drugimi izjemami iz leta 1987 za rastjo dohodka gospo-darstva bosta pogojevala oraejene možnosti razvoja posameznih dejavnosti. Program ukrepov in aktivnosti za znižanje inflacije in stabiliza-cijo gospodarstva in sprejeti interventni ukrepi: - na področju cen - povečanje cen zaradi odprave disparitet cen v dejavnostih katerih položaj je že daljše obdobje podpovprečen, omejeno dovoljeno povišanje cen v drugih dejavnostih zaradi povečanih stroškov kot posledica odprave disparitet cen, vrnitev cen na raven 1. 10. 1987 in njihova zamrznitev, - na področju osebnih odhodkov in skupne porabe s katerimi so predpisane različne omejitve po posaraeznih dejavnostih z veljav-nostjo v prvem polletju 1988 in oraejitve pri izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah z motnjami v poslovanju (nelikvidne, z izgubo) - na področju splošne in skupne porabe - sredstva splošne in skupne porabe se lahko uporabljajo do višine prihodkov v letu 1987 povečanih za stopnjo, ki je za 10% nižja od rasti dohodka v gospodarstvu. za obdobje dokler niso znani podatki o rasti dohodka za prvo trimesečje 1988 se uporablja rast primerljivega dohodka za obdobje I.-IX. 1987 bodo vplivali na realizacijo z resolucijo opredeljenih ciljev in nalog predvsem v prvem polletju 1988. Pri oblikovanju ciljev izhajamo iz ugotovitve da je treba v orga-nizacijah združenega dela in v celotni družbi doseči večjo ekono-mičnost v poslovanju in gospodarnejšo rabo družbenih sredstev, raočnejšo izvozno usmerjenost in večjo proizvodnjo. Pričakovane spremembe v deviznem sistemu, monetarno-kre-ditnem sistemu, obračunskem sistemu, davčnem sistemu in sistemu cen naj bi zagotovile integralno delovanje ekonomskega sistema, kar je eden izmed pogojev za uresničevanje opredeljenih ciljev. Poslovna politika bo v organizacijah združenega dela v globalu usmerjena v procese kvalitetaega, proizvodnega, programskega, organizacijskega in kadrovskega prestrakturiranja z namenom, da v nekaterih sredinah pričnemo, v drugih pa nadaljujemo pričeto realizacijo dogovorjenih razvojnih usmeritev s krepitvijo delovne, poslovne in finančne discipline. Z doslednim spoštovanjera prav-nih norm in pravnega reda bomo normalizirali poslovne, finančne in druge odnose ter vzpostavili spodbudnejšo gospodarsko klimo in stabilnejše pogoje poslovanja in dela. Večji pomen kot do sedaj bomo dali predvsem smoterni organiziranosti, jačanju lastnih virov za enostavno reprodukcijo, večanju akumulacije v dohodku, boljši kakovosti proizvodov in storitev, racionalnejšemu poslovanju, var-. čevanju na vseh področjih, izpolnjevaju rokov in plačil, vlaganjetn v znanje in raziskave, produktivnemu zaposlovanju in perraanent-nem izobraževanju zaposlenih ter uvajanju sodobne informatike in računalništva na vsa področja poslovanja. Vse organizacije združenega dela, ki poslujejo na meji rentabilT nosti ali z izgubo in nelikvidne organizacije združenega dela morajo izdelati kvalitetnejše programe ukrepov za odpravo motenj v poslovanju in na podlagi doslednega izvajanja doseči boljše poslovne rezultate. Na podlagi dosežkov v letu 1987 ter doslej znanih pogojev., gospodarjenja v naslednjem letu predvidevamo v letu 1988: - rast družbenega proizvoda za 1,7% ob rasti industrijske proiz-vodnje 3,5% in kmetijske proizvodnje za 1%, - povečanje zaposlenosti za 0,7%-l% predvsem na področju pro-izvodnega dela, - izvoz bo za 5% večji glede na dosežen nivo izvoza v letu 1987, njegova rast bo odvisna tudi od sistemskih rešitev na področju ekonomskih odnosov s tujino. II. Naloge in usmeritve na gospodarskem področju 1. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Ekonomsko učinkovito, neposredno in posredno vključevanje v mednarodno delitev dela bo tudi v letu 1988 ena od ključnih nalog gospodarskih organizacij združenega dela. Dohodkovna motiviranost organizacij združenega dela - izvoz-nic na konvertibilnem področju bo zagotovljena s politiko realnega tečaja dinarja in s prednostjo pri uvozu in plačilu uvoza surovin in repromateriala. Te organizacije bodo imele olajšave pri plačevanju davkov in prispevkov in združevanju sredstev za hitreši razvoj SAP Kosovo in nerazvite republike. Poslovne banke bodo usmerjalc določen delež razpoložljivih sredstev za kreditiranje proizvodnje in storitev za izvoz in izvoza v tujino pod najugodnejšimi pogoji. Organizacije združenega dela občine imajo pod bistveno izbolj-šanimi pogoji poslovanja za konvertibilne izvoznike večje možnosti povečanja izvoza kot 5% glede na doseženega v letu 1987 s tem, da upoštevajo vse oblike izvoza - neposredni izvoz blaga in storitev, izvoz po maloobmejnih sporazumih in kooperacijskih pogodbah ter druge oblike. Delež izvoza blaga bo predstavljal 95%, izvoz storitev pa 5%. Poseben poudarek bo na čimvečjem izvozu na konvertibilno področje, saj bi lahko dosegel 70% celotnega izvoza. Izvoz bo podlaga za nujni uvoz surovin in reprodukcijskega materiala ter za vračila zapadlih anuitet s tem, da bo večji pouda-rek kot v prejšnjih letih na uvozu opreme. V skupnem konvertibilnem uvozu bo predstavljal uvoz surovin in repromateriala 72%, uvoz opreme 18%, uvoz storitev 9% in uvoz blaga za široko potrošnjo 1 %. Za doseganje teh ciljev morajo organizacije s področja gospo-darstva: - izdelati konkretne izvozne in uvozne plane, ter sprejeti obvez-nosti za njihovo izvajanje, - razviti proizvodno in tehnično — tehnološko sodelovanje, industrijsko kooperacijo, finančno sodelovanje in skupna vlaganja, kjer je dohodkovno zanimivo oziroma kjer prinaša dolgoročne koristi, za prodornejše nastopanje na tujih trgih, - zmanjšati uvozno odvisnost na področju surovin, reprodukcij-skih materialov in tujih storitev. NosUci: Organizacije združenega dela gospodarstva, Gospodarska zbor-nica občin Ijubljanskega območja. 2. ENERGUA Usklajevanje realnih potreb uporabnikov po energetskih stori-tvah, zagotavljanje racionalne rabe energetskih virov, združevanje dela in sredstev, odločanje o energetski bilanci, cenah, standardih ter normativih, se izvaja v energetski interesni skupnosti vseh ljubljanskih občin. V bilanci interesne skupnosti za energetiko bodo tudi v bodoče udeleženi elektrika, plin, nafta, premog in vročevodno ogrevanje. Pri uporabnikih vseh vrst energije moramo okrepiti zavest o nuj-nosti varčevanja z energijo in dosledno izvajati ukrepe za varstvo zraka. Organizacije združenega dela morajo izdelati konkretne programe za trajno zmanjšanje vseh potrebnih količin energije na enoto proizvoda. V kolikor se bodo pokazali negativni vplivi novozgrajene elek-trarne vMavčičah na okolje, kar se spremlja z dejanskimi meri-tvarai, bodo Savske elektrarne v letu 1988 pristopile k odpravljanju teh vplivov. Za morebitna dela so sredstva rezervirana. Petrol Ljubljana, DO Zemeljski plin bo pričela z aktivnostmi za izvedbo vzporednega plinovoda Vodice-Britof in plinovoda Slo-vin-Fructal Ljubljana (za nove uporabnike zemeljskega plina) ter povezavo slovenskega magistralnega plinovoda z Italijo (poveča-nje zmogljivosti in usposobitev plinovodnega sistema za prenos plina iz drugega vira). DO Energetika načrtuje nadaljevanje del na razširitvi zmogljivo-sti Toplame v Šiški za 116 MW. Spodbujali bomo aktivnosti za priključevanje obstoječih lokal-nih kotlovnic na vročevodno in plinsko omrežje, ter sanacijo hišnih plinskih priključkov in inštalacij. Pri raziskovalni dejavnosti na področju energetikc bodo imele prednost naloge, ki neposredno prispevajo k hitrejšemu reševanju novih virov energije (tudi geotermične energije) in proučevanje okvirnih pogojev za gradnjo in rekonstrukcijo HE na Savi. Podprli bomo prizadevanja Mestnega komiteja za energetiko, da se izdela študija o zamaknitvi izgradnje objektov novih energet-skih virov, kar je pogojeno s sanacijo nezadostno izoliranih objek-tov ali dotrajanih, nerentabilnih ogrevalnih sistemov. S tem bi sc pripomoglo k boljši izrabi obstoječih virov energije in pridobilo možnost priključitve novih uporabnikov nanje. Nadaljevali bomo z zbiranjem srcdstev za obnovo in razvoj premogovnikov v SR Sloveniji in izven republiških meja, za zago-tavljanje zadostnih količin premoga. Savske elektrarne - TOZD Hidroelektrarna Medvode, Petrol DO Zemeljski plin in DO Energetika morajo zagotoviti čimvečjo obratovalno pripravljenost naprav. NosUci: SIS za energetiko, DO Energetika, Savske elektrarne - TOZD Hidroelektrarna Medvode, Petrol - DO Zemeljski plin, Mestni komite za energetiko, industrijo in malo gospodarstvo, Občinska in mestna raziskovalna skupnost. 3. INDUSTRUA Pred organizacijami združenega dela s področja industrije so najtežje naloge. Nase prevzemajo največji del brcmen za rast družbenega proizvoda in za vse izvozne obveznosti. Ukrepi ekonomske politike naj bi omogočili dinamičnejšo rast industrijske proizvodnje predvsem z vzpodbujanjem proizvodnje blaga in storitev za izvoz. Hitrejšo rast industrijske proizvodnje bo možno doseči z usmerjanjem plasmajev poslovnih bank za poveča-nje likvidnih dinarskih sredstev v te namene, zagotovitvijo deviz-nih sredstev za uvoz nujno potrebnega reprodukcijskega materi-ala, olajšavami pri davkih in prispevkih in drugimi ukrcpi za spodbujanje uvajanja večizmenskega dela, odpravljanje ozkih grl v proizvodnji razširjanje zmogljivosti in uvajanje novih proizvod-nih programov. Na podlagi pospešenega vključevanja v mednarodno delitev dela se bodo organizacije morale hitreje vključevati v uresničevanje strategije tehnološkega razvoja za uvajanje proizvodnih progra-mov na višji tehnološki ravni. Organizacije s področja industrije bodo dosegle 3,5% rast obsega industrijske proizvodnje predvsem z opuščanjem nerenta-bilnih in hkrati uvajanjem novih in tržno zanimivih proizvodnih programov, ki bodo konkurenčni tudi na tujih tržiščih, z vključeva-njem in pospeševanjem inovativne dejavnosti in z boljšo oskrbo surovin in repromateriala. Popolnejša izraba proizvodnih kapacitet mora temejiti na pove-čanju poslovanja in produktivnosti dela, podaljševanju obratoval-nega časa produkcijskih sredstev in racionalne izrabe energije in surovin. Dinamično proizvodno rast bo potrebno povečati predvsem v tistih industrijskih panogah, ki so izvozno usmerjene in katerih proizvodnja temelji na domačih surovinah oziroma so v manjši meri odvisne od uvoza. Možnost zmanjšanja uvozne odvisnosti pa morajo ostale organizacije s področja industrije poiskati v povezo-vanju z dorbnim gospodarstvom družbenega in zasebnega sek-torja. Krepili bomo procese združevanja za naložbe, ki v celoti ustre-zajo s planskimi dokumenti opredeljenim prednostnim zahtevam ter pospeševali vključevanje organizacij združenega dela v obliko-vanje skupnih razvojnih programov za dvig tehnološke ravni proiz-vodnje in učinkovitejše vključevanje v izvoz. Da bi dosegli začrtane cilje srednjeročnega plana 1986-1990 pa bo potrebno v letu 1988 posebno pozornost posvetiti povečanju akumulativne in reprodukcijske sposobnosti industrijskih organi-zacij združenega dela. Organizacije združenega dela bodo tudi v letu 1988 investirale predvsem v razširitev in modernizacijo proizvodnje, kar bo omo-gočilo hitrejše vključevanje v mednarodno menjavo. Predračunska vrednost v tisoč din DO UNITAS: - nadomestilev tehnološke opreme: segrevalna tunelska peč za kovanje, stroj za visoko-frekventno lotanje, odsesevalna filtrirna naprava, stroj za obdelavo ohišij, krivilni stroj * 593.000 - vročevodni priključek s toplotno postajo 65.800 - skladišče nevarnih snovi in izdelava projektne dokumentacije za proizvodno skladiščni objekt 350.000 DO KOT: izgradnja livarskega objekta (z družbeno prehrano) 505.000 TZ LITOSTROJ TOZD OBDELAVA': poveča- nje kapacitet proizvodnje energetske opreme (pre- nos investicije) 6,681.000 izdelava projekta odsesavanje in odpraševanja za regencracijo peska, obnovitev skladišč naftnih deri- vatov, ureditev skladišča za livarske smole in kisli- ne, ter izdelava projektne dokumentacije za nadalj- ne priključevanje objektov na KEL AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA VOZIL: Lakirnica II. faza. posodobitev tehnologije (nada- Ijevanje investicije) 5,500.000 DO AGROSTROJ: posodobitev in razširitev proiz- vodnega programa 8,229.500 ŽG MOSTOVNA: posodobitev in razširitev varil- nice tirnic 700.000 - gradnja pokritega skladiščnega prostora 350.000 ŽG CD TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ IN STROJEV: rekonstrukcija in modemizacija osnov- nih sredstev 100.000 ELKOM POZD TIBA: povečanje proizvodnih pro- storov 440.000 ISKRA ELEMENTI TOZD MAGNETI: postavi- tev proizvodnje magnetov iz redkih zemelj in odpra- va ozkih grl (prenos investicije) 5,765.633 ISKRA MIKROELEKTRONIKA: nadaljevanje investiranja v tehnologijo mikroelektronike '4,665,144 ISKRA VIDEOMATIKA: nadaljevanje moderni- zacije proizvodne in računalniške opreme 1,480.000 ISKRA ELEKTROZVEZE: LOS 11 izgradnja no- vih proizvodnih zmogljivosti, vlaganje v nove teh- nologije 24,569.000 ISKRA CENTER ZA ELEKTROOPTIKO CEO III. nadaljevanje investiranja v opremljanje opto- eleklronskih kapacitet 23.174.292 DOISKRA AVTOMATIKA: industrijska avtoma- tika II. faza energetika in promet 5,860.000 - industrijska avtomatika IV. faza - (robotika) 7,664.000 ISKRA AVTOELEKTRIKA TOZD TOVARNA ŽARNIC: izgradnja novega objekta za nadomesti- tev prostorov, ki so namenjeni za rušenje (preneše- na investicija) 1,414.715 DO ISKRA BATERIJE ZMAJ TOZD BATERIJE: uvedba redne proizvodnje liti- jevih baterij in hermatizacija (nadaljevanje investi- cije) 2,000.000 DO GORENJE-TIKI*: tehnološka sanacija proiz- vodnje srednjelitražnih grelnikov vode (nadaljeva- nje investicije) zgraditev recirkulacijskega sistema za hladtlno vodo, saniranje kanalizacije in zgraditev lovilcev maščob .2,761.101 DO IK.O TOZD ITAK: razširitev proizvodnih pro- storov z modernizacijo strojne opreme - 1,326.000 TOZD ČRPALKE: adaptacija proizvodnih prosto- rov in modernizacija strojne opreme 3,550.000 LEK TOZD FARMACIJA*: modernizacija fanna- cevtske proizvodnje z vključenimi elementi za varo- vanje okolja 3,610.000 DONIT TOZD TESNIT: modernizacija in razširi- tev proizvodnje tesnilnih materialov I. faza 1.700.000 - postavitev nove proizvodnje finalizacije tesnilnih materialov 4,000.000 - ureditev brežine Save (prenos investicije) 850.000 TOZD FILTRI: razširitev proizvodnje filtrov (pre- nos investicije) 4.005.708 TOZD STORITVENA DEJAVNOST: - izgradnja proizvodno skladiščnih prostorov 7,500.000 - ureditev kanalizacije 350.000 TOZD INŠTITUT: izgradnja preizkuševalne posta- je ter modernizacija opreme 550.000 DO COLOR*: postavitev pralnice embalaže 720.000 - nabava procesnega računalnika in vpeljava v obrat umetnih smol 370.000 - nabava opreme za preusmeritev dela proizvodnje za izdelavo poliolov in poliuretanskih sistemov in naložbe v program za ekološko varnejše okolje 2,051.600 AERO TOZD TOVARNA CELULOZE IN PA- PIRJA*: povečanje kapacitet pinotana in energeti- ke kar bo omogočalo popolno uporabo sekundarnih surovin in s tem zmanjšanje onesnaževanja reke Sore ' 16,336.902 DEKORATIVNA TOZD PROIZVODNJA TKA- NIN: modernizacija pripravljalnih faz za tkanje in barvanje 600.000 TEKSTIL TOZD TEKSTILNA: nabava opreme za izdelavo izdelkov za papirno industrijo (nadaljeva- nje investicije) 941.500 TEKSTIL TOZD TKALNICA: posodobitev opre- me 990.000 TEKSTIL TOZD GALANT: rekonstrukcija in mo- dernizacija opreme 130.000 PIVOVARNA UNION*: nadomestitev in razširi- tev dotrajane polnilne linije, rekonstrukcija varilni- ce ter odpravljanje odplak iz nje in rekonstruiranje naprave za nevtralizacijo odplak iz polnilnice ter energetske postaje 4,000.000 DO PAP TOZD RAZVOJNI INŽENIRING: raz- vojno-proizvodni objekt z opremo za proizvodnjo in razvoj 800.000 - SKUPNA PREDRAČUNSKA VREDNOST NAČRTOVANIH INVESTICIJ 157,859.895 * invcsticijc. ki bodo vplivale na zmanjšanje škodljivih vplivov njihove proizvodne dejavnosti na okolje. Organizacije združenega dela, s področja industrije, ki že dalj časa poslujejo z izgubo, si bodo na podlagi sprejetih sanacijskih progra- mov in dodatnih ukrepov prizadevale ustvariti pogoje za normalno poslovanje. Glede na specifičnosti morajo za saniranje poslovanja' te organiza- cije razrešiti predvsem naslednjo problematiko: - EGS SEL TOZD HE MEDVODE: V okviru SOZD EGS uskladiti razmerja med prihodki in stroški ter izvajati notranje ukrepe za zmanjšanje stroškov poslovanja TOZD. - ISK.RA ZMAJ TOZD BATERIJE: V okviru sanacijskega programa proučiti perspektivo sedanje organiziranosti proizvod-nje, realno možnost realizacije pričete inve&ticije v litijev program, oziroma možnost prenosa tega programa v drugo delovno organi-zacijo. - ISKRA TELEMATIKA TOZD MSO: Za reševanjc proble-malike poslovanja TOZD se morajo aktivneje vključevati v posiopke saniranja celotne delovne organizacije Telematika Kranj. - ISKRA ŽARNICE: Zaradi izrazito specializiranega pro-grama. ki temelji na velikem deležu uvoznih materialov in neprila-godljivosti tehnologije morajo hilreje pričeti z uvajanjem dopolnil-nega proizvodnega programa. - ŽPS TZ LITOSTROJ: Normalizirati posiovanje z boljšo orga-niziranostjo, spremembo proizvodnih programov. povečanjem produktivnosti dela in stopnje izkoriščenosti osnovnih in obratnih sredstev. - AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA VOZIL: Opredeliti se do nadaljnjega razvijanja kooperantskih odnosov z domačim in tujim partnerjem, pridobiti dodaten strokovni in kreativni kader, odpraviti ozka gria v proizvodnji in zmanjšati stroške na enoto proizvoda. - ISKRA IEZE TOZD KERAMIKA: V okvifu DO se je potrebno opredeliti do nadaljnega razvoja proizvodnega programa uporov po obeh fazah proizvodnje v TOZD KERAMIKA in TOZD UPORI Šentjernej. - ISKRA MIKROELEKTORNIKA: Skupaj s SOZD ISKRA je potrebno opiedeliti dolgoročni koncept razvoja proizvodnega programa, spremembo slatusa delovne organizacije v organizacijo skupnega pomena SOZD ISKRA in potrebne investicije v mikro-elektroniko in v zvezi s tem Iokacijo proizvodnih prostorov. Nosilci: Organizacije združenega dela s področja industrije 4. KMETUSTVO Na področju kmetijstva načrtujemo. da bo v letu 1988 tržna proizvodnja porasla za 1% v primcrjavi z doseženo v letu 1987. Najpomefflbnejše količine proizvodov in kultur v tržni proizvodnji bodo: - 2,268.000 litrov mleka v družbenem sektorju in 5,500.000 litrov mleka pri združenih kmetih, - 2000 kom. mlade pitane govedi v družbenem sektorju ig 650 kom. pri združenih kmetih, - 210 ton pšenice na zemljiščih Agroemone, 250 ton na družbe-nih zemljiščib Mercator-KZ Medvode in 250 ton na zemljiščih združenih kmetov, - 250 ton koruze v zrnju na družbenih zemljiščih Mercator-KZ Medvode, - 161 ton oljne ogrščice na zemljiščih Agroemone in 55 ton na družbenih zemljiščih Mercator-KZ Medvode, - združeni ktnetje bodo pridelali 2.700 ton ranega jedilnega industrijskega in semenskega krompirja ter 25 ton različne zele-njave. Mercator-KZ Medvode mora zagotoviti nemoteno oskrbo kme-tijskih proizvajalcev z zadostnimi količinami repromateriala, semen, gnojil in zaščitnih sredstev. Pospeševalna služba mora nameniti več pozornosti dopolnilnemu izobraževanju kmetov in kmečkih gospodinjstev. V letu 1988 bo Mercator-KZ Medvode nabavila kmetijsko mehanizacijo, sodelovala pri obnovi govedorejskih objektov v zasebnem sektorju in začela z izgradnjo skiadišča reprodukcij-skega materiala in zaščitnih sredstev v Vižmarjih. Emona-Agroemona TOZD Poljedelstvo-govedoreja bo pričela z obnovo mlečne farme v Vodicah, z adaptacijo druge polovice pitališča v Smledniku, z izgradnjo silosov za silažno koruzo v Smledniku ter izgradnjo silosov za skladiščenje lastne pridelane koruze v zrnju v Smledniku. Kmetijska zcmljiška skupnost in Mercator-KZ Medvode bosta nadaijevali s hidromelioracijami ob Poljšku na površini 653 ha in v Podutiku na površina ca 60 ha ter izvajali pripravljalna dela za melioracijo ob Sori na površini ca 35 ha in ob Graščenici na površini ca 70 ha. Razen tega načrtujeta še izvedbo manjših agro in hidro melioracij na območju občine in dokončno odločitev o komasaciji ali zložbi zemljišč na Seniškem polju ter spreminjanje nekvalitetnih gozdnih površin v kmetijske. Kmetijska zemljiška skupnost bo nadaljevala z izdelavo agro-karte in s svojim delovanjem skupaj s skupnostjo za pospeševanje kmetijstva zagotovila dobro obdeianost kmetijskih zemljišč, v pri-meru neobdelanih zemljišč pa bo ukrepala v skladu z zakonom. S prevzemanjem kmetijskih zemljišč bo večala kmetijski zemlji-ški sklad. Kmetijska zemljiška skupnost, sklad za urejanje stavbnih zem-ljišč in ZIL TOZD Urejanje bodo pospešeno zagotavljali nado-mestna kmetijska zemljišča za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljiSč. Skupnnot za pospeševanje kmetijstva bo z intervencijskimi ukrepi povečevala večjo tržnost mleka, mesa, krompirja in pše-nice. V zvezi s temi nalogami bo rejcem regresirala nakup dobrih plemenskih telic za zboljšanje goveje črede; regresirala drseče obresti pri kreditih, najetih za obnovo gospodarskih objektov in izplačevala dotacije pri izgradnji silosov in sušilnih naprav, regresi-rala nakup umetnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin in kakovost-nega sortnega semena ter zagotavljala sredstva za premije za mleko. Posebno skrb bo Skupnost za pospeševanje kmetijstva namenila kmetijstvu v Polhograjskih Dolomitih in bo v mejah danih finanč-nih možnosti pospeševala nakup plemenjakov, urejanje kmetij-skega prostora, preskrbe vasi s pitno vodo, regresiranje kmetijske mehanizacije kupljene v sklopu strojnih skupnosti ter ostale naloge, ki so bile sprejete s Studijo o revitalizaciji kmetijstva v Polhograjskih Dolomitih. Nosilci: Mercator-KZ Medvode, Agroemona - Domžale - TOZD Poljedelstvo in govedoreja, Kmetijsko zemljiška skup-nost, Skupnost za pospeševanje kmetijstva, Mercator Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, Sklad za urejanjc stavbnih zemljišč, ZIL TOZD Urejanje. 5. PROMET IN ZVEZE DO Ljubljanski potniški promet bo prilagodil javni promet predvideni prometni zasnovi mestnega središča in prometni poli-tiki. Za zagotovitev boljšega delovanja in izpolnjevanja družbene naloge bo delovna organizacija izvedla sanacijo poslovanja, preve-rila svojo organiziranost in izdelala realne razvojne programe. Zaradi utesnjenosti obstoječih parkirnih površin bomo morali v Ljubljani razrešiti gradnjo depojev vozil. Z izdelavo razvojnega koncepta celovitega promctnega sistema na območju mesta bo predvidena tudi lokacija in gradnja depojev za potrebe ljubljan-skega potniškcga prometa. V okviru srednjeročnega programa bo Ijubljanski potniški pro-met nadaljeval obnovo voznega parka s 35 vozili za mestni promet in 20 vozili za obmestni promet. Tekoče vzdrževanje voznega parka bodo modernizirali z nakupom opreme, dograditvijo dolgih jaškov in avtopralnico ter uredili parkirne površine. Nadaljevali bodo z opremljanjem postajališč in obračališč. KOMPAS Jugoslavija TOZD Hertz Rent-a-car bo z obnovo voznega parka in z dograditvijo obstoječega poslovno tchničnega objekta izboljšal kvaliteto svojih storitev. Pričel bo s pripravami za izgradnjo prenočitvenega objekta in širitve osnovne dejavnosti. DO VEKTOR bo s sodobnejšimi metodami racionaliziral svoje tehnološke procese in širil svojo dejavnost na področju zunanje trgovine. DO VEKTOR TOZD Organizacija transporta bo s kre-pitvijo odnosov med izvajalci in uporabniki transportnih storitev na teritoriju celotne države ter s krepitvijo odnosov z ostalimi udeleženci na področju transporta blaga vzpostavila pogoje za prevzetnanje kompleksne organizacije transporta in transportnega inženiringa. Z razvojem informacijskega sistema bodo nudili celo-vite inženiring storitve na področju distribucije blaga. DO VEK-TOR TOZD Izredni prevozi bo s svojo glavno usmeritvijo na področju izrednih prevozov dosegel večji izvoz, izvedbeno stro-kovnost in specializacijo. Krajevne skupnosti iz območja Medvod bodo vodile aktivnosti za izvedbo kabelsko-distribucijskega TV omrežja od Stanežič do Smlednika, Pirnič in Topola, ki se bo gradilo hkrati s polaganjem telefonske kanalizacije. Nosilci: Integral DO LPP, Kompas TOZD Hertz Rent-a-car, DO Vektor, Krajevne skupnosti iz območja Medvod. 6. TRGOVINA Osnovna naloga trgovine na drobno bo še naprej nemotena in kvalitetna preskrba prebivalstva, zato morajo organizacije združe-nega dela tega področja trgovine obdržati najmanj dosedanjo raven ponudbe. Večjo pozornost morajo organizacije posvetiti zagotavljanju ustreznega kvalificiranega kadra in potrošniku prilagojenega delovnega časa. Na območjih, kjer se kaže deficitarnost trgovin osnovne pre-skrbe, bomo ob sodelovanju poIroSniških svetov spodbujali vklju-čevanje osebnega dela. Večji poudarek bo dan sodelovanju na osnovi kooperacij in povezovanju z drobnim gospodarstvom. Tes-nejše povezovanje trgovine in industrije bo zagotovilo racionalno izvajanje funkcij trgovine in večji dohodkovni učinek. S pomočjo sistema tržnih blagovnih rezerv bomo še naprej odpravljali motnje na trgu osnovne preskrbe. Organizacije združenega dela s področja zunanje trgovine se bodo intenzivno vključevale v izvozno prizadevanje gospodarstva, s posebnim poudarkom na konvertibilnem izvozu. Nadaljnji razvoj bo v veliki meri pogojen z zakonodajo, ki bo morala organizacije združenega dela tega področja trgovine mnogo bolj motivirati. Zaradi nezadostne akumulativne sposobnosti in ukrepov eko-nomske politike organizacije predvidevajo šibkejšo investicijsko dejavnost. MERCATOR ROŽNIK, TOZD GRMADA bo gradila trgov-ski lokal v soseski ŠS 4/1 v Dravljah. EMONA DO MERKUR TOZD MALOPRODAJA bo gradila trgovino v Podutiku in razšinla samopostrežno trgovino v Šen-tvidu. V letu 1988 napovedujejo organizacije združenega dela, da bodo pridobile vso potrebno dokumentacijo za načrtovane investicije: EMONA DO MERKUR TOZD CENTROMERKUR: specializi-rana prodajalna na Vodnikovi cesti - v letu 1987 ni bila realizirana zaradi problemov pri ugotavljanju nosilnosti obstoječega objekta in neurejenih pravnih zadev. ABC POMURKA DO LOKA TOZD PRODAJA NA DROBNO: biagovni center v Medvodah - investicija še ni bila pričeta zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. METALKA TOZD SKLADIŠČA: poslovno-prodajni center v Vižmarjih. AVTOMONTAŽA TOZD TRGOVINA IN SERVIS: poslovno-trgovski-servisni objekt z visokoregalnim skladiščem ob Celovški cesti. Nosilci: organizacije združenega dela s področja trgovine 7. TURIZEM IN GOSTINSTVO Turistično ponudbo bomo izvajali na osnovi programa celovite turistične ponudbe Ljubljane. Zaradi poostrenih pogojev gospo-darjenja bo potrebno za povečanje kvalitete in pestrosti turistične ponudbe bolje izkoristiti obstoječe kapacitete gostinsko turističnih organizacij, pospešiti vlaganja sredstev občanov v to dejavnost ter doseči boljšo poslovno povezanost le-teh s kulturnimi in športnimi organizaeijami in društvi, ter trgovskimi organizacijami. V celoviti turistični ponudbi bo potrebno izboljšati odnos do gostov. V času sezone bo potrebno zagotoviti nemoteno poslovanje vseh gostin-sko-turističnih objektov, zato morajo organizacije in nosilci samo-stojnega osebnega dela s tega področja spoštovati odredbo o poslovnem času, še posebej tisti ob vpadnicah in na turisttčnih točkah. Prizadevali si bomo, da bodo gostinci prilagodili čas obratovanja potrebam gostov. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo bo v sodelovanju z Obrtniin združenjem Ljubljana-Siška-sekcija za gostinstvo in z Mestnim komitejem za gostinstvo, turizem in cene uskladil letni načrt poslovanja gostinskih lokalov, Mestna uprava inšpekcijskih služb pa mora poostriti kontrolo izvajanja poslovnega časa, koriščenja prostega dne v tednu in letnega dopusta gostincev. Za razvoj stacionarnega kakor tudi izletniškega turizraa bomo na osnovi analize o moznostih razvoja turističnih centrov v občinah mesta Ljubljane, ki bo izdelana v letu 1988, opredelili dolgoročno selektivno politiko razvoja rekreacijskih centrov Sora, Zbilje, Mostec, Šmarna gora. Nosilci telesnokulturnih aktivnosti načrtujejo pričetek izgradnje rekreacijsko športnih centrov. Na območju levega brega reke Save v Tacnu se bodo pričele aktivnosti za realizacijo svetovnega prven-stva v disciplini kajak-kanu na divjih vodah, ki bo leta 1991. Smučarski skakalni klub Elektrotehna-Ilirija bo nadaljeval s priče-timi aktivnostmi za izgradnjo športno-rekreacijskega območja s smučarsko skakalnico in spremljajočimi objekti v Podutiku. Na območju obstoječega smučišča v Guncljah bo smučarski klub Dolomiti pričel z razširitvijo smučarskih prog do podnožja hriba, ureditvijo zunanjih igrišč pod skakalnico in rekonstrukcijo smu-čišča na Poseki. Za območje na meji med občino Ljubljana-Šiška in Kranj, kjer je nastalo novo akumulacijsko jezero - Trbojsko jezero, ki bo skupaj s sotesko Zarica nudilo nove možnosti za razvoj turizma, bo v Ljubljani pripravljen odlok o varstvu narave in zaščiti okolja. Turistična društva bodo v okviru svojih letnih programov in programov Ijubljanske Turistične zveze skrbela za urejenost nase-lij, za povezovanje interesov sosednjih krajevnih skupnosti, inte-griranje interesov nosilcev gostinskc in turistične dejavnosti, var-stva in urejenost narave ter kulturne dediščine. Za popestritev svoje dejavnosti bodo turistična društva na osnovi svojih progra-mov koristila del turistične takse, ki se združuje na ravni mesta. Turistično društvo Dragočajna-Moše bo za potrebe kampa doku-pilo zemljišče in s tem pridobilo nove kapacitete. Planinska društva morajo posvetiti posebno pozornost urejeno-sti in oskrbljenosti svojih postojank. Na obstoječem objektu v motelu Medno bo Kompas zaključil nadgradnjo hotelskega objekta in pridobil nove prenočitvene kapacitete. V letu 1988 bo Srednja šola za gostinstvo nadaljevala z iskanjem soinvestitorja za preureditev hotela Bellevue. Nosilci: Organizacije s področja turizma. gostinstva in trgovine, Turistična društva, Ljubljanska turistična zveza, Obrtno združenje Ljubljana-Šiška - sekcija za gostinstvo, Zavod za družbeno plani-ranje Ljubljana, Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja, Mestna uprava za inšpekcijske službe, Komite za družbeno plani-ranje in gospodarstvo Mestni komite za gostinstvo, turizem in cene, Smučarski skakalni klub Elektrotehna-Ilirija, Smučarski klub Dolomiti. 8. GRADBENIŠTVO Obseg izgradnje novih objektov v gospodarstvu (predvsem v industriji), vlaganja v infrastrukturo, stanovanjska gradnja in gradnja objektov družbenega standarda bo v letu 1988 manjša zaradi nižje ekonomske zmožnosti organizacij in zaradi restriktiv-nih administrativnih in monetarnih ukrepov. Da bi zaustavili stagnacijo tega gospodarskega področja, se bodo morale gradbene organizacije v večji meri povezovati v okviru delovnih in sestavljenih organizacij ter z drugimi gospo-darskimi panogami (irtdustrija, projektiranje, obrt, inženiring) in se na tej osnovi celbviteje vključevati v mednarodnp delitev dela. Zato bi morali ukrepi ekonomske politike zagotoviti dinamiza-cijo gradbene proizvodhjfc,' kfbi multiplicirano delovala na pospe- ševanje industrijske proizvodnje ter preusmerila del pospeševanje industrijske proizvodnje ter preusmerila del povpraševanja z vlaga-nja za nakup stanovanj. Za doseganje boljših poslovnih rezultatov bodo morale grad-bene organizacije izboljšati organiziranost dela gospodarneje rav-nati z materiali, dosegati večjo kakovost opravljenih del, dosledno upoštevati izvedbene roke in predvsem v večji meri upoštevati vpliv sezone za njihovo poslovanje. Gradbene organizacije in izvajalci zaključnih del v gradbeništvu bodo dosledno upoštevali vse ekološke komponente varovanja okolja, kot tudi zahteve za varčevanje s toplotno energijo, kot jih bodo pri graditvi objektov na območju občine in mesta Ljubljane načrtovali investitorji in projektantske organizacije. Na področju gradbeništva planirata večje naložbe le SGP Stav-benik Koper TOZD Gradbena operativa Ljubljana in DO Stan-dard operativa. SGP Stavbenik Koper TOZD Gradbena operativa bo v letu 1988 dokončal rekonstrukcijo proizvodnih hal in uprav-nih prostorov za doseganje boljše produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja celotne temeljne organizacije. Načrtuje tudi sovlaganje v modernizacijo skupne betonarne na lokaciji DO Standard opera-tive zaradi zagotovitve betona za lastno proizvodnjo in obnovo dotrajane mehanizacije. DO Standard operativa bo pričela z izgradnjo mešalnice za pripravo suhih vermikulitnih mešanic. DO Usluga TOZD Zaključna dela v gradbeništvu bo nadalje-vala z adaptacijo skladiščno-upravnih prostorov. Stanovanjska in komunalna skupnst bosta pod enakimi pogoji vključevali gradbeno operativo s področja občine k izvajanju del. Nosilci: Organizacije združenega dela s področja gradbeništva, Komunalna skupnost Ijubljanskih občin, Samoupravna stanovanj-ska skupnost. 9. DROBNO GOSPODARSTVO Temeljna usmeritev na področju drobnega gospodarstva bo hitrejši in kakovostnejši razvoj zasebnega in družbenega sektorja drobnega gospodarstva, na osnovi nujnega medsebojnega povezo-vanja in tesnejšega sodelovanja z drugimi področji združenega dela. Materialni razvoj drobnega gospodarstva bo omogočen z usta-novitvijo sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva na nivoju mesta Ljubljane. Ustanovitev sklada bo omogočilo nastajanje novih enot drobnega gospodarstva, naložbe v osnovna sredstva, razširjanje prostorskih kapacitet in nabavo opreme s povdarkom na visoki tehnologiji. Aktivno bomo sodelovali pri odpravi uprav-nih in drugih omejitvenih faktorjev za ustanavljanje in delo enot drobnega gospodarstva. Razvoj drobnega gospodarstva bo stimuliran tudi z ugodnejšimi pogoji za uvoz osnovnih sredstev, nadomestnih delov in reproduk-cijskega materiala, predvsem za izvozno usmerjeno proizvodnjo, ki ustvarja devizni priliv. Spodbujali bomo povezovanje večjih industrijskih organizacij z enotami drobnega gospodarstva na podlagi delitve dela, speciali-zacije, kooperacije in drugih oblik dolgoročnega poslovnega sode-lovanja, ki bo temeljilo na vzajemnih interesih in ustreznih dohod-kovnih odnosih. Organizacije združenega dela, kot nosilke kooperacijskih odno-sov z enotatni drobnega gospodarstva bodo morale organizirati proizvodnjo izdelkov, ki so komplementarni industrijskemu načinu proizvodnje in jih industrija iz ekonomskih razlogov ne more proizvajati v enotah drobnega gospodarstva. V okviru obrtnega združenja Ljubljana-Šiška oziroma Zveze obrtnih združenj Slovenije bo zato potrebno zagotoviti pravno pomoč samostojnim obrtnikom pri sklepanju dolgoročnih koope-racijskih pogodb in drugih oblik poslovnega sodelovanja z združe-nim delom. Pomembno mesto v razvoju drobnega gospodarstva v občini si morajo pridobiti tudi obrtne zadruge, prek katerih bo zasebni sektor drobnega gospodarstva v veliki meri uresničeval svoj razvoj. S pravočasnim zagotavljanjem surovin in repromaterialov z razvi-tejšim trženjem in iskanjem možnosti za vključevanje svojih članov v izvoz bodo omogočale obrtne zadruge rast kakovosti proizvodnje in večji obseg opravljanja storitev, s tem pa tudi večje zaposlovanje v zasebnem sektorju drobnega gospodarstva. Storitveni del drobnega gospodarstva bomo razvijali predvsem v stanovanjskih naseljih. Na osnovi programov in potreb zasebnega in družbenega sek-torja po izgradnji novih poslovnih prostorov bomo za proizvodni del drobnega gospodarstva ob upoštevanju prostorskih in ekolo-ških omejitev, zagotavljali lokacije oziroma zazidalne površine znotraj posameznih zazidalnih otokov. Prioriteto pri zagotavljanju potrebnih lokacij za izgradnjo obrtno-stanovanjskih objektov bodo imele obrtne dejavnosti, ki so z odlokom o davkih občanov razvrščene med deficitarne dejavno-sti, oziroma tiste dejavnosti, ki so izkazane kot potrebe s strani Obrtnega združenja Ljubljana-Šiška. ZIL - TOZD Urejanje, enota Šiška bo v letu 1988 oddal dve prosti lokaciji za izgradnjo proizvodnih delavnic v zazidalnem otoku ŠS 6/8 Vižmarje nad klancem in nadaljeval z aktivnostmi za pridobitev novih lokacij. Problematiko posiovnih prostorov drobnega gospodarstva bomo razreševali s motrnejšim pridobivanjem in oddajanjem poslovnih prostorov v družbeni lasti v sodelovanju s Samoupravno stanovanj-sko skupnostjo, Obrtnim združenjem Ljubljana-Šiška in Krajev-nimi skupnostmi na osnovi Pravilnika o oddaji in prodaji poslovnih prostorov. Z ustrezno davčno politiko, ki bo stimulirala naložbe samostoj-nih obrtnikov v osnovna sredstva borno povečali interes obrtnikov za vlaganja v razširjeno reprodukcijo oziroma jim omogočili naje-manje posojil za obratna in osnovna sredstva pod ugodnejšimi pogoji, predvsem za deficitarne obrtne dejavnosti. V skladu s postopno rastjo števila obratovalnic samostojnih obrtnikov pričakujemo tudi povečanje števila pri nih zaposlenih delavcev. Samostojni nosilci osebnega dela morajo prevzeti odgo-vornost za zagotavljanje vzgoje in lastnih kadrov s politiko štipen-diranja. za kar so z odlokom o davkih občanov predvidene tudi davčne olajšave. Na področju drobnega gospodarstva načrtujejo investicijska vla-ganja DO Elektromehanika, POZD Belplast in DO Usluga. Upravni organi bodo skušali skrajšati postopek za izdajo obrtnih dovoljenj v skladu z zakonodajo z uvajanjem AOP. Nosilci: Organizacije združcnega dela gospodarstva, Obrtne zadruge, Obrtno združenje Ljubljana-Šiška, Gospodarska zbor-nica občin ljubljanskega območja, Samoupravna stanovanjska skupnost, ZIL - TOZD Urejanje enota Šiška, Krajevne skupnosti in Komite za družbeno plamranje in gospodarstvo.