Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številki 20 stot. -Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — . Oglasi se računajo v Srokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se ======== naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*...........................................— V Trstu, v ponedeljek 30. avgusta 1920 Gi^^smo socialistične zveze V julijski Benečiji DELO Zn misleče In Mine HMD vseh družabnih razreda je Kfiel {k, la obračunajo s KspMzmetn: izgaMl je ustin ustoarjajoti silo, je le .preostanek preteklosti, se le oofta svetovne kulture hi napredka. Maksim Gorki. Lato I. ■ Štev. 45. Rusko-poljska vojna Poljska ofenziva ustavljena. - Nova ruska fronta. - Zavlačevanje mirovnih pogajanj. - Ententina svarila Poljski. - Vranglova nevarnost. Japonci zapuščajo ruska tla v Sibiriji. Vesti o ■velikih zmagah pcij^ke armade so potihnila, Poljska vojska je zadela .s svojo ofenzivo n* trdo, in dalje za sedanj ne gre. Nada, da bo vsa miška fmnialdia (poražena in pognana v beg, se m ure . s ni čila. Rdeče čete so> se izkaizale kot izborno disciplinirane, tako dia jran neuisipeh krog Varšave bržkone ne bo dr.ugaiče škodi oval, nego dat (zakasni ko-nečna tpohod na Varšavo kratkem premoru razvija naša ofenziva ,ugodna vkljub trdovratnemu sovražnikovemu odporu. V vzhodni GalioMi tmo dosegli reko Gnilo Lepo. Boju jejmo se za 'prehod preko nje. V Krimu nadaljujejo boji' v kerzomsJki pokrajini in ob levem bregu Dnjepra. Boji so nami ugodni. Osre drtji sovjet -sindikatov poživlja krimske isindikaite, da ojačijo tekom tedma) južno fronito. ZURICH, 26. Rusko poročilo z dne 25. avgusta pravi-. V okolišu Lomize in Bjeloistoka se naše zadnje čete borijo naprej s sovražnikom. V okolišu Brest-iLi-tevskega smo zavzeli nekoliko krajev severovzhod, od itega mesta. V belskem odseku je bilo nekoliko bojev krajevne važnosti. Glasom zadnjih vesti si 'je cdprlai pri Lvovu naša konjiča pot .skozi sovražnikove vrste in je prispela do Strija, kjer je razdejala tri vlake z živi Ji in 18 sovražnikovih lokomotiv. Na krimski fronti pri Kerzeniu ženejo naše čete sovražnika proti jugu po nekaterih uspešnih bojih zadnjih dni. V okolici Osohoviai .se bijejo isirdiiti boji. VARŠAVA, 26. V vzhodni Galiciji je dovolila Poljakom pcimioč rednih čet, ki jim je prišla pred kratkim, da so polagoma osvobodili od boljše vitko v kraje južno od Dnjestira kakor tudi levi 'breg Boga. Bolj-' ševiški oddelki, ki se jim ije posrečilo priti na desni breg Dnjestra, so b£li odbiti,, obkoljeni in polovljeni. Boljše viška brigada mtcična 4000 mož, ki je bila prekoračila) reko pri) Horodenki im ki 'je bila prišla do Sereta z namenom, da prereže občevanje z Romunijo, je tula Obkoljena in se je vsa predala. DUNAJ, 26. — .»Arbeiter ZeMung« in »Abend otbjaivijata 'proglas mednairodine zveze sindikatov, ki poživlja delavce vsega sveta, da se pripravijo, da z delovanjem raiase, eventuelno s splošno stavko preprečijo vsak nov vejafi poskus imp erijalizma. V vseh deželah rnaij preneha proizvajanje vojnega materiala m naj se oibustavi njegov prevoz. Sedemin-dvajest milijonov 'organiziranih delavcev, ki jih navdihuje sccijalistščnii re voludijon ami duh, mora znati so jčh Nemoi razorožnli. Okati 3000 mož s 40 topovi so Poljaki ujeli. 2000 konjakov si je or-prlo poit od Miišimjeciai in koraka protii Kolnu. Peta armada čisti 'sedaj oziemlje zapadno od Nareva old Ruso v, ki so pri padali razpršeni rdeči armadi. Dmi-ga poljska armada je napredovala protii severu ter je zasedla Osovijec in Knjižin. VARŠAVA 26. Frataccsko-anigleška misija je odpotovala iz Varšave včeraj zvečer. -Bila je pozdravljena od mnogoibroijne mm ožit e. General Weygamd, ki ga spremljata Jusserand in Lord Abeoiosi, si je ogledal počastne čete. Sprejel je svetlin jo za hrabreč. Poljski glaivni štab mu ije ponovil hvaležnost Poljske za neprencenljiiivo pomoč. VARŠAVA, 27. Cičeriniova radiijiobrzojavka na-slovljena kneau Zapujebii ijavlja, da so ibile dane poljskim odposlancem vse olajšave za njihovo pot v Brest-LitOvsk. Pri tej. priložnosti maigla.»a ruska vlada, da je vzrok temm norveimu zavlačevanju mirovnih pogajanj ksikcr vec’no na polj'skti strani in dostavlja, da so poi^ske pritožbe glede slabega odpošiljanja poročil neutemeljene, .kajti neki radi.jdbrssojavni a-parat je vsak dan po pet ur os razpolago poljskemu odiposlaai glavnih nalog sovjetske vlalde, ki irtor.a stremeti za item, da razbije Vranglovo fronto 's s'laim.i, ki so v zaledju, ne da 'bi se 'cšibela vojska, ki se bori na PoJjiskem. Se-starvitis m'oramo prcsicv^oljsike čete ter s tem izipo polni*] praznine v vojski'. To morajo storiti le komiu-nistična strainka in orgamiz.a'cje. LONDON, 27. Neka .uralfna vest pravi, da je dokončal urnik pele japonske divizije iz tiransbajkailske Ruisiije dne 20. avgusta, MOSKVA, 29. — V Ozemlju, pred kratkim -izpra njenim c!i str3lni Pel jakov, se vrši neibor prostovoljcev za rdečo vinjsko prev ugodno. V Minsk« se je tekom dveh drij ptrijavrio nad fsoč prcstovcijcev, MOSKVA, 29. — V g.vibeimVi Minska so Poljaki povsem 'Ucrčili tprolzvaijcča sredstva; mnogo strojev je bilo odpeljanih, drugi .uničeni. Steklarne v Bobr-jusku so' bile uničene ipo načrtu. Krajevni sovjeti so že povzeli vse korake, da se vzpostavi piroizva-janje. •BERLIN, 29. — Čičerin je brziojaviil poljski vladi ter ji precieigal zai sedež premiirniih 'ki mriovnih pogajanj neko mesto v Estoniji. VARŠAVA. 28. — Ob vsej frcnili od Grajevega do Vlodiane šiilbki stiki s sovražnikom. Severno Belca l;ut'i boji s kcinijiioo generala Budj.enija, ki je prikorakal do Tnrove. V odseku Bobrke in Svirca srnio odbili ponovne msipade 'tier prešli k pretimapadu in razpčšiiii mak s.j eskadronov generala Pavlenka. V noči od 26. dO 27. smo izsilili prehod preko Dnje-Sitira ter nadaljevali pohod proti severu. PARIZ, 29. — Komunike (poljske legacije zanikuje vesti, po katerih bis bul firiancoisiki general Weyigand zapustil Varšavo radi sp'ora s poljskim višjimi poveljstvom. Energična izjava ruskega delegata v Minsku. MOSKVA, 29. — Na četrti sejii konference v Minsku so Poljaki izjavili, din so ruki predlogi miejpre-jemljivi ter .r.smigniii na zadnjo vcjiiške uspehe. Da-ničevsk:- načelnik T.usk® delegaoije, je opozoril, da rtoki predlcgi niso defenitivni. Sovjetska \ijada hoče rc; ir, ali strategični položr j ne spreminja njene volie, ker Rusija smatra to vojno kakor sredstvo za dosego definitivnega miru. Pogajanj« se nadaljujejo. VESTI IZ IITALIJE Ministrski svet RIM, 28 (V.) — Ministrski svet se je še zjutraj sestal, da nadaljuje pretresanje vprašanj, o katerih se je včeraj začel pogovor. Predsednik ministrskega sveta Giolitti je poročal o svojem razgovoru z reškimi delegati, katerim ni dal on nobenega obveznega odgovora. — Glede ruskega problema je poročal zunanji minister o tonu odgovora, katerega bo dal v torek socijalističnim poslancem komisije za zunanje zadeve, kateri so zahtevali pojasnil, da spoznajo precizno mišljenje vlade o zadnjih mednarodnih dogodkih in zlasti še, da vedo, kakšen odgovor je poslala italijanska viada na noto Zedinjenih držav o Rusiji. Potem seje razpravljalo o finančnih ukrepih, ki so bili odobreni od zbornice. Zdi se, da so v senatu, kjer imajo svoj sedež predstavniki bankirjev in industrijalcev znatna stremljenja, da se v nekaterih točkah modificira zakon v dobro »pescecanizma«. Ministrski svet sc je bavil Zatem o vprašanju cene kruhu in se je po Selerijevem poročilu odločil imenovati komisijo z nalogo, da problem preštudira. Komisija je sestavljena iz setih ministrov, kateri so: Facta, Labriola, Alessio, Michelli, Soleri in Meda. Ministrski svet, je razpravljal potem o poročilu ministra za zasedene pokrajine, Rainerija, o škandalih v Julijski Benečiji. Ministrski svet je stavil na razpoloženje glavnega ravnatelja trgovske mornarice Bellenija, nadome-stujoč ga s kom. Gullimijem. Tudi o draginjskem vprašanju se je govorilo, kljub temu se zagotavlja, da so pripravljeni koraki, ki naj u-godijo pohlepu špekulantov; mi menimo, da se bo tudi takrat pogovarjalo o navadnih izmišljotinah, ki naj še naprej varajo ljudstvo. Ob 15.30 je sprejel ministrski predsednik Giolitti Sforzo in Bonomija. Jutri zjutraj ali pondeljek bo potoval Giolitti v Bardonecchio, kjer bo ostal do sestanka z Millerandom. Splošna stavka v Firmi Mrtvi in ranjenci. RIM, 30. Sem je došla vest, da je prišlo po velikanskem današnjem shodu za priznanje Rusije, do spora med policijo in delavstvom. Govori se o več mrtvih in ranjenih. Delavska zbornica in socijalistična stranka ste proglasili splošno stavko. flmnlstllii u julijski Benečiji in Trentinu RIM, 30. Iz gotovih virov je prišla v javnost vest, da namerava dati vlada z dnem 20. septembrom Julijski Benečiji in Trentinu splošno pomiloščenje za politične kaznjence in odpraviti vojna sodišča. Bomo videli! Impozantna manifestacija rimskega proletarijata za Rusijo RIM, 30. Današnji shod za priznanje sovjetske Rusije je vspel nad vse nepričakovano impozantno. Na shodu so govorili zastopniki delavske zbornice, socijalistične stranke in anarhistov. Shod je naredil na Rim globok utis. Miru se ni kalilo od nobene strani. « Stavka v Gradežu GRADEŽ, 30. Iz .solidarnosti do delavstva v Tržiču (Monfalcone) je proglasilo tukajšnje delavstvo splošno stavko, ki je vspela popolnoma. ObMtcilonlzem Marie« tRIM, 27. i(V.) — Danes je 'bdi 'sodrug Buozzi, zastopnik kovinarjev, dvakrat sprejet od ministra za delo Labriicle. V .prvem, ipigcovoinu je minister «po-nci5iil, da ibi 'indiusitmijaloi ne 'bili nasprotni povzetju, pcigajeinj ped pogojem sevedlai, da preneha "obstiruk-ciijonizem. Tozadevne je vprašal jr.iimjster za mnenje našega »droga Baciz^ijia. Ta mn je odgovoril, da se je v pretekloisti zmaraj Tazgcvairjalo za časa ■stavke, zato ne more vedeli, zakaj naj. ibi se ne vršila .pogajanja za časa dbstrukoijoniiizma. Milnrster Conradiini hoče 'fciitii informiran o sabotažnih činih, ‘ki so jiiih naiznanili industnijialoi in .o trditvi, d.a delavsko zastopništvo ni ovrglo poročila ■indiusfcrijalcev o pogojih ihdiustnije. Glede sabotaže 'vzdrž.uije sodlr. Buoizzi, da so maloštevilni naznanjeni slučaji hudo pretirani' in iso na vsaki način neznatni piri tako razširjenem' 'gibanju in s»ri izzivajočem zadržanju indngfcrijialceiv. Borba se torej nadaljuje in se bo nadaljevala do zmage. MILAN, 28. (L.) — »Seoolu« telefcinfirajio oz Rimal Danes zjutraj so se pogajanj® s 'koviiinsiiij.i malo prekinila, ker c® j e ob 10. uri moral ipedaiti minister LaforlcJa v palačo Vi;mi'nale, kjer se 'obdiržnje tnžni-stirski svet. Pcpoldine je imel Laibriiclai drutge pogovoire z obo-jestnasi'j.ki!iml z.ssticjpnčki. Medtem povzročajo komentarje izjave D'Airagone, ki' je potrdiil, da se 'bo »Glavna delovna zveza« i(ConfederiElzione geinerale di la-vicrc«) za sedaj vizdržala konflikta, dokler ne dozo-■r.'jo nove okoliščine, dia 'bo največja dolavska organizacija mogla napraviti koristno kak korak, dlruigaiče bi cina ostala neuslišana i.n njene moči bi lahko postale škodljive. — Za sedaj, morajo obe strani iraiziu-me!ii' de;i3ir,ski položaj in dobno premeriti pc,sladice. Šele tedaj, ko pride pirvi 3/ bii vzp.cistawila ired: mnoii'Jca ije šla nato proti raznim hotelom, kjer je mislila, da se nahajajo člani miedizaiveaniSke imiisriije. Vdrla! je v hoteS, kjer se nahiajiajo pnositoiri ikioimiiisiije; !qpnsitošiAai- 'uradte in vrgla listine na .ulico. Politcča je pr'egnaila! dtemKte-stiramite, kij so se obrnili »sto protii ftismeoskemiu: krsn-zufolJu. Vdrli) so vanj, iopuistoiši'1? jpircfftoire '.n uničili pohištvo in arhiv. PoMcitl se je -possjčilo rešitii. la eno omjaito, v kateri' so biiJi' na&Aai spisi franooiskegai konziuila. Zvečer jie bil® opiustošena ravno talkto: gao-raža francoskih aviiianncMov. Množica je .-cibrn^a tedaj svojoi jeizo proti' jiudoviikemu delu ibreslavsfcegai pa-ebivalštva. &la je v de!e mesita, kjer živuljo J'U.d;e, in [z 'opmtošiiija ve’fk ibazair nekega Juda. NebdlSko oddelkov policije valriuje fraintcotsiki' konzsmlat. »Ber-liner Tagblatt« pravi),, da- so priiredSli te kgiiede nenvški' nacijonafeti'. Politični vestnik Nemška Avstrija in enienta. iNa seji dne 24. t. m. •je razpravljala icbimovitivena kottmiisijia' o priošn^i air-sfcrijske vladie igledO dobave s.iBOviin. inozemskimi *-pmikoim namenjenih izia .avsitniijisko indtustriijo. .Niti rovi‘n, niti izdelkov se ne ,bo -rekvirinak). Giiede pisma avsvrujiske vlade z dna 6. t ra* v kaiteremu fe izjavliila, da je prijpravljiaina lizpremeniti vse doSolobe dogovora s sovjefeikio*iR)uisi;jo, ki se nanEišajo na) po» vrnitev vcijnio .ujeitaikov in ki me odgovarjajo) saiint-genmainskL pogodbi, sta francoski in an.gleški zastopnik .sporočila komisiji, da so njtone vlade a®~ pet' pnip|naiv0jetoe' dlotvoljeivaiitj' klrediittei Iza povir3jftte;v vojnlih ujetnikov in dai so ravno 'tako tudi druge države priipravljene prispevati iza povtmitav avst«4fc sldiih vojnih -u ietindkov. Ta ukrep pa) ne lb» vplSvaJ na nadialjno zradržanje Francije in Anglije natpraiat določbam avstrijsko-ruskega dogovora. IntemscliOBOla DiufiEs bojevnBnv iBtemacijo&BlBiM proletortN Internaeijonala nekdiaajih fcojievnikoiv,, JA se jie usita-novila v mesecu maju 1920 v Ženevi in ki'. j;e združila; v zvestobi idealne socirjalne odkriitosrčnosta več k»t milijon bivših franooiskih, nemških, aivsitriijlskih, alza-škc-lotia)rinskih, angleških, bielgijiskiih, £itaii|jainskih M jugo slo venskih vojakov, sl smatra v dolžnost, da povzdigne v prvič svoj glas ivpričoi kjartastrof, ki’ogrožajo svet po krivdi entenitmh voditeljev. Vsi nekdanji bojevniki, prežirveč one, ki iso v mukah pomrli, so spozna® človeško 'blaznost, se si pto-dali roko in prebivat/o po sve tu. Skupno so sežgala stare nesrečne malike, »tresli ,iso se 'pravljic, razširjenih za ©eno zlata in vzdržanih 'po stoletnih grozovitostih: nihče jih ne bo oviral odslej, ida mislijo po svojem razumu in .po srvlclji' vesti in da ravnaj® po svo ih misKh. S.parazumijo se, da se bodo borite pod vsemi' okoliščinami proti naoijonalizmu in im-perijaliznm ki blagoslavljata ropamjai in skupna! ubojsitva, in da se postavijo le na stališče človeštva, to je, na stiaJlišče morale in splošne .koristi. Izjavljajo, da je pnavni' razlog entente v 'vqjiai V2i hodne Evrope zloben vzrok in da je obnašanje ofief-* jelne Francije in ofroijelne Anglije napram sramotno. FEDOR DOSTOJEVSKI: Zapiski iz Podpolja n. »— Ah, kaj 'tu govoriš Liza, ‘kakor tiskano dai govorim, ko vendar sam tolikanj trpita v (tujini? In ne samo v tujini! V moji notranjosti se i)e nenadoma vse prebudilo .. . Ali se ti sami ne gtiuii ,tUkaj? Na-vadia -res mmoigo pomeni). Vrag sasrn ve, kaj lahko na-retdi navada >u člOiveka. Aii pa v reanici misliš, da se ne boš nikoli starala, da boš večno lepa, in da te hadto večino lil tinpeli? Načeta nati o temi govoriti, da človeka ibuikafj zagrabi gnus... Rečeta ,ti: ti si zdaj ventdlaa- iše mtfada, dlcjbra., >še dio nečesa sposobna, iimmič Še sočiuitoo 'srce, ta vendair ti moram reči', da mi ijte Wk> prej, 'ko' .sera se zbudil, oevšečnto, da leži« *uflca§ poleg tebe! Sem pride človek vendarle s:lsio v pijanem stanju. Ali če ibi ti bila na drugem OTEstu, če (bii' živella kakor dobri ljudje,, potem bi 45 tnl ae satato dvoril, temveč bi se bii v tebe zaljubil pcek** nšeis ter se veselil vsakega tvojega pogleda; .pred hi&o bč te M (pričakoval, na kolenih bi bii pred .teboj ikiečal, in iti !bi mie bila le izredno .počastila, Če bi te sanei itoeinovaiti s voljo nevesto. Da bi o tebi p*sK4 'ktaj podlega, to bi mi ne prišlo niti na (um. j hcčeiš, nočeš — ;Liednti ter svo.jo voljo podrediiti moji'. CeSo najsSalbšii delavec imia določen čas, ko njegavo delo neha. Im ti? PnEimfeli' le, kaj tu oddajaš, k;j tu diaji.a)š v na|jeim! Svdjo >4c®o, ki *nti več trvcjja', odd'aj'aš skupno s srvciim feSeacm. Svc^o Ijitebezen :prod.ajiaš p.rvemu pijjialncu, da 'Jd. osikruni! — In vendair ljubezen 'vse, rfiematet, bramba vsake deklice! 1)a sti pribor);1 to ^ljubezen — ije malrsifkdo pripravljen um neti. A kako se ceni sedaj itvO|fa 'ljubezen? Ti ei vendar vsa ima’ (pnotdalj, z diušo in (telesom,,' naj se še ikidlo patiriuidi za tvojo Ijulbezietn, ko lahko vise doseže brez Ijubezmiii. Ali ne razumeš, da ni možno huje razžailiibi deMitco? Čfl isem- nekoč, da vam |je tu do-volltjeno vzdrževaliji si' Ojjubimoa. To 'je veflidlsir saimto igračkanje, prava goljufija, ziaisramiovanje, in vse ve-rujjette v to šalo in 'jo smlatrate za resirto. Ali meneš, da 'te tak ljubimetc res iljiuhii? Jaz tega ne venjamem. Kako naj te ljubi', kto ve, da se moraiš ina p oizii v uaiaiti tvsakemu drugemu? Ali ite mlcire ceniti talk mož? Kiaj pa na] ima skupnega s tebejj? Zasmeh uje te, o-knajdie te — to je vtsai njegova ljubezen. In le srečna si, če te ki in za-simehoviailij iso bedimo žensikio. Ti menda ne verjameš, da bi se utegnila nokrlo tir.cli tebi t&.ko zgoditi? Tudi jaz bi; me raclgel ve:njtei’.(i'. A!li ne veš 'li imiorda, da je ta ženska- s prdkisljsno .n’bo !prffl v dčeto.vi hiiši, Ikio 'e še bodilai v ‘šolo in jft ij.o divioril scsediov s-in tar ji za-gciiavlljal, dia jb fco Jjubil vse sviclje žAiljene, da bi ii spomilni na čas, ko ata stje, ki spremilijajjo vissko nežnost z batinami. Ti aStt I rad dia|-ov»J svicje žinlfenj« ne veš, k alko sJufclo ije tam. Pojdi, oglej si to enkrat, si ipaiisegalla večno ijubezan in sta d «b-lj.ab2l-a, :da se da' bos imela ocikak plcijm. -Na -predvečer novega leta I bosta poročila, ko blcsta odraca. Ne, Liza-, zate bi sen: videl tafea-j fiata žensfko ob vratih. Preveč ptu j bilo bolje io srečneGSa ib* bilav ako bi, kakoir danes, ____________________________ je ista Ivan,« kl!cče grebalr drugemu. »Potegni vendarv vrv.* »Skiomčaj prekleta d!ušiai!« »Že dolbro,« »Kaj pa? Že dolbtio? Saj 'ie bila venidiar človek,« »Da, dia! Le vrzi zemljo.« In gnabairjeinv se zdi' celio nepotrebno, da bi se radi tebe sprli1, luirao mečejo vlažno, ilovnate prsi preko te in gredo v pivnico.... S temi je končalo tvoje Ožigosajo v sramoto le patetični značaj ivtojnc, Iti obdaja soaiijiailiistično .Rusijo. V 'treh letih se tia vojna m ustavila niti en sam dan. Kri, .zadnje moči, poslednje zialoige din pKpcimiočkei se (je pri 'tem. upr*cpa-stiife, da se reši staift režiimi, tki ,;ie ogrožen po potpoU ■nem ioswobo(jenju -viellifcegal mariodia. Tlol nepriznapo -viorinio se je vadijto «ia naljbidlij zahrbten iim pcldel način. Franooizko - angleška .antanta, ki sii je stavila za cil|, diai uniči vse 1-ju'dlske pridobitve, je pc(d|pisala posredno ailii nie'p'csriedn'0 reaikci^ornajme pohode proti pravtem-u siocdijafetičnerau cisvabiojenju: seznam zločinov, ki jih ije Azvrsilai, jie seznami vseh evropskih dežel, Ta mazadnllaška Sveta Zveza ije koncentrirala sivioje ■vložne sole prati Ruski Republikiii, iki! v telesu je sooi-jaliz.em. Odvrnila ije mtogcibrtljne .mirovne predloge Rusi jie; »avirgla >je vse priložraostat, eno z*ai dnugo, da ibi pristicpila k pogajalkam z .njo; spodbujala je s 6i-ničniiim prifciiskcim, .oifcioToiževala m z živežem preskrbovala je neprenehoma prati mtjej 'vse niarode, ki je obdaijejoi; pošii2l’.a4a jje itja) po skrivnih ptoteh, deniar mutnatoNio in vteljaštvio brez števila, potem ko so go*s-ptcdiairske krilze izčrpale deželi, iim mediteimikoi njihovi nninisitri v parlamentih az^rvCijajo rJaisprotne sviečane azijaive. Polastila se ije vseh pretvez; izdelovala in potvarjala je, ko je biilo itia ‘potrebnte; zanemarjala je isvio,'!e naitamčne obveznosti, in se .cdneMa razo-■rožieinju nemškega militarizma, ki iga ije .potaeitovaDa', in sprejela ibct jutri nizkotni meč bele Ogrske; po-eSiužetvaila se Je najboll'; .ostudnih obrekovainij, .najbolj ofitoib laži v svrh* piotvaiislnja j.aivinega mnenja; posluževala sie i)e iarocasnio brutalnega nasilja dn vseh Siradlstev: š|pii’|onže, piclicijskih peirselkuoiij, tajne <31-ptetoaoije, d,a uniči človeško dielo Rusije. — Potisnjena! v zialgafo po čudežih avestiobe 5m energije ki£i;fi' le ideal resEirce za.moire lOavobiodEti človeštva, odstranila si ,je kajpiitalliatičinia zveza masko, in m doživljam1« piredvelčer novega svetcivnega požara. Lloyd Gecirgeju in MiilCeirandiu .pride deines na misel, da progOsisitia mieiodrvDsmost Ploljske. Ta suronr fin smešen izgovor v svrhb po tlačenj a diokla!z'civ pravice, v svrfao ira*redirJ'ih cffljev ,ne sme- ariJcogar spremeniti. Necdiviiancsit Bolysfce, kakor ona visega čftcl^eštva, je 'oldvlisnia' (od zmage in n ©odvisno isti ruiskfe. 'P.cinoisem angleška namcld, ponosen fralndozki narod 'in ponosen pcOjskli nared ije tuj Idespctičmim igram politikov rki ga Vodijo na vrvi; toda »kanonienfuter«, ki se pošilja 'tja, je naše rnesoi, in iclnlo, ki ise je masakri!®, je tudli naše meso. Oni, tka jih je ohranila vo'!na, pošiljajo .ganljive pozdrave bloidločiim žrtvam razredne vtojme. Obračiaja se do še nieldiolžnih latrmald, do množice, fct vzidljhuijeijo v ‘uijetništv.u. (Na te miaise se obračaiio bivši boijevtaiilki, ki ®o 'OidtliOčni po vseh svoijih močeh vršiti vso svojo mallicgio, voditi' v dotičnih deželah neumorno .propagando sporazumno s ®ocijafctičmimi in !sind.?kailistionitoii icirgaraizaclijamli, da se delalvci kjersiboicij ne pre!g;reši:r)o) s slcideloValnjem prti' uničenju delavskega dldstalai, dla se ne vržejo tlačeni narodi na svcbiodiein naircd, idia se pokaže sedanji velikateiski konflikt višem v p.riaivo otCIiki ^barbarstvo pmoti sveti revjoluciiji, ki pospešuje posvečeno uro, ko se bodo slednjič (dvigale mniožiee kot .celota proti' svojati in njenim nierJalsfitnim krvnikom. Za' izvrševiadlnii odbjolr I. A. .C. generalni! tajnik: Henri Barbusse. IŽ STRANKE Sesitemek »asitopnikov poliitiiioniih in sinidlkalnih organiaaioij, ki se je 'vršil .včeraj zjutraj, je pričel s (temeljito in živahne' razpravo 101 vprašanjih Julijske Benečije. Razprava1 iim splolh (delo sestanka pal se nista imoigla Eakljmoiti radi pomanjkanja .časa. Pokrajinski sestanek se torej nadaljuje v četrtek, 2. septembra c.b 9 in pol zjutraj v zeleni dvorani Del. Doma (ul. Madonnina 15.) Priporoča se skupinam, da vse odpošljejo1 svoje zastopnike, ker .gre za velevažne sklepe. TAJNIŠTVO. Opozarjamo esobito naiie slav. skupine, ki so se včerajšnjega sestanka udeležile v bolj pičlem številu, da vse odpošljejo svoje delegate na četrtkov sestanek. Gre pač za vprašanje, kaj ukreniti, da se odpravijo sedanje neznestne razmere v Ju. Benečiji. Sestanek socijolisflžnih skupin v Jul. Benečiji .Včeraj zjutraj so se pričele v zeleni (dvorani Del. Doma razprave izrednega sestanka socialističnih skupin Julijske Benečije. Za predsednika je ibil lizivo-Ijesi sedrug poslanec Alessandiri. Za 'iizvrševalni odbor je porctčal stotirug Regent. Obširno so dato razpravljali o predmetu soidruigi Calliini, Passigli, Tun-tiar, Benetti in 'Peilaiscihiietr, ki ®o v isvo;.ih (govorih pojasnili vsa pereča vprašanja Julijske Benečije, ter opozarjali ne nevzidžnast težkelga položaja in 'na potrebo, Ida s« take j -odpravi! vojno stanje. Piro/učilo se je tudi izzivalno in nasilno obnašanje fašizma ter enoglasno sklenila, dia ko trebai (takemu postopanju proitiiistavi# maflticlj odlofirno reakcijo’. - (Vjjji) deJeigailt so se sitainiaiji v sodlbi, da tako ne mlore iti več dalje. Položaj je neznioisem; najpreij se izziva iim petem se aretira kar na slepo., s težkimi kaznimi se kaznujejo najbolj nedolžni' ljturfjie, prepoveduje se shode in manifestacije, žaliii se in obrekuje, sumniči se delavsko ■gilbanje, grozi se in napadla. Sledilo je sklepanje id konkretnih korakih, Id naj se pedvzamejo, dn o >6aisu kedaj naj se z a počne z njimlj. Nato se je sestanek odigodlil na prih. četrtek. (Gliej zgoraj). stariši in biratije iiln sestre, za talbo ne potolci nihče niitli solze — nihče, niftd: ena idluša na svetiu, kakor da bS1 nikoli ne živeCla. In ko mirl.ičS v tnoči plešejo na pcfcopailišču., Lahko kličeš: »Puistite me, ljudlje bložji, še emtelt v svet, ker nisem še živela; zapila sem sveje živl*lemije v piivnici Pulstiitie me, dobri ljudje, še enkrat v svet!....« PreMnil sem sie vsllieid! n'oitlralnl;e razburjenosti. Dvi-gniem se dn sklonim, svojo gllavo prestlrašen nad svojo sosedio*. Sirte mi je buWnla Mio............ Občutil sem 'ji že 'kdaj, dai sem ji raztrgal vse njeno srce, cm či.mibolij sem se o tem prepričal, s tem večjimi čuvisitvom sem giovciril, da dosežem svoj na-nnetn. Igra z misHiimi me je preimlalgala; sicer ne samo to....* Vedel sem., dla igolvtcIrSm izbrano, (kakor tiskano; ali gfotvoriti nisem mioigel dmgaiče. To me m miatiilo, kieir sem sSiuitil, dla me je asmela, in dla miora ravno £a književni' jeziilk tem gldbilje \ipiitvatdi. Ali ko sem dtofcegel .sedlalj priiioakicvajnii' njspeh, sem se nekrat pre-strašil. Ne, nifcelif v svlcjem žMjenju nisem btl priča takega cbupa! .Ležala je z obldicjem na blazinah de»r jih krčevito strisfeala z obema rokama. Težko je diblaia, dlrbtteCa Ije po vsem svojem' mladem telesu in zoitaijelne' sofee isitf iprivirele med presekandm shte-nrtetni in? niatea)dln.i!m krikom na dlan. Poitem pogloibi svct‘t oblraz še globilje mled blazine; hotela ni, da bi kidb v MSrJ dbznal o njenih mukah iin njieinih solzah. Domači toM Komunistično posolilo Vse sodruge poživljamo, da podpišejo naše komunistično postilo. Deleži znašajo 25 lir. Plača se lahko ves znesek hkraiu ali pa na obroke. Vplačila sprejema tudi uredništvo našega lista kamor naj naslove svote tudi sodrugi izven Trsta, Kakor sklada denar meščanstvo za svoje bitke, tako mora zbirati sredstva proletarijat sam ako hoče izvojevati svojo bitko. litoila Mm proletariata za pije sovjetske lije Včeraj dopoldne se jc vršil na trgu Donadoni v Trstu shod za priznanje sovjetske Rusije, kojega se je udeležila navadna orjaška množica tržaškega ptoletarijata. Kaj bi šteli in kdo naj bi štel? Kdo naj pove koliko je bilo zbranega delavstva? Trg je bii poln in polne so bile tudi u-lice, ki vodijo na trg. Se svojo udeležbo je tržaški proletarijat povedal odkrito in odločno svojo voljo. Izrekel se je za to, da se prizna sovjetsko Rusijo in se je tudi izrekel zato, da se neha izdelovati strelivo v korist protiru-skim deželam in banditom. Shod je otvoril v imenu tržaške sekcije socijalistične stranke sodrug Juraga. Prvi je poročal poslanec sodrug Alessandri iz Benetk. V svojem govour ,je dejal, da je smešno zahtevati od delavstva naj brani svojo domovino. Saj delavec te domovine nima. Ako je še treba kaj braniti, tedaj je naša dolžnost, da branimo pridobitve soci-jalne revolucije proti vsem domovinam, proti buržuaziji vseh narodov. Zato zahteva danes delavstvo po vsej Italiji od vlade naj prizna odkrito in lojalno sovjetsko Rusijo, ki je naša in bo ostala naša tudi v naprej. Za njim so govorili sodrugi Passigli v imenu socijalistične zveze v Julijski Benečiji, Tuntar v imenu Stankinega vodstva, nek dijak v imenu .socialističnega revolucijonarnega dijaštva, Malatesta v imenu tržaške delavske zbornice in Oberti v imenu tržaške anarhistične skupine. Vsi govorniki so povdarjali potrebo enotne proletarske fronte proti naci-jonalistom vseh barv vseh zastav. Končno je zaključil orjaško zborovanje sodrug Juraga ter pozval množico naj se razide. In množica se je razšla pač tako kakor je v danih razmerah mogoče. Oni del, ki je šel po ulici Settefontane na ulico Barriera Vecchia, je prepeval socijalistične pesmi. V ulici Barriera je bil ustavljen od karabinjerjev in je prišlo do malega spopada med karabinjerji in demonstranti, ki pa ni povzročil hudih posledic. Tržaški proletarijat je povedal svojo besedo na način, ki ne dopušča nobenega dvoma. Kakor on, je izpregovoril tudi ostali proletarijat v Italiji enako besedo. Vlada ima sedaj samo eno dolžnost, da vodi napram sovjetski Rusiji tako politiko kakršno si želi yečina, ogromna večina italijanskega ljudstva. Ali bo vlada razumela ta kategorični imperativ ali ne, nam ni znano. Toda od tega je odvisno marsikaj in morda bodo izvedeli mogotci prav kmalu kaj se zgodi kadar se ne upošteva ljudske volje. Dovoljenje svobodne trgovine. Tukajšnji civilni komi-sarijat nam je poslal sledeči odlok: 1. Za poizkus se brišejo do nove naredbe iz uradnega cenovnika: kakao, čo-kolata, kondenzirano mleko in oljčno olje, ter se dovoljuje v trgovini s tem blagom svobodna konkurenca, — 2. Cene sestavljenim svečam se zvišajo od 7.60 na 8 lir za kg. Prestopki proti temu odloku se bodo kaznovali v smislu odloka Nj. Eks. gubernatorja od 7. julija. Prenehanje obrambnega stanja. Tukajšnji generalni civilni komisarijat javlja: Z dnem 27. avgusta preneha o-brambeno stanje v pomorski trdnjavi v Puli. Družine, ki prehranjujejo še dunajske otroke, se obveščajo, da se bodo pričetkom prih. meseca ti otroci vrnili na Dunaj, ker bodo tedaj na razpolago potrebni železniški vozovi. Odlok o najemninskih pogodbah se bo vsled obljube gen. civ. komisarijata zastopstvu zveze najemnikov še nekoliko spremenil. Spremembe pa do konca septembra ne bodo naznanjenje. Naj toraj najemniki s hišnimi gospodarji do tedaj sklepajo le začasne najemninske pogodbe. Sodrug posl. Misiano je na najboljši poti, da okreva. Po par dneh bo zapustil bolnišnico ter se podal v eno pokrajinskih zdravilišč. Razdelitev živil. Proti preščipnjenju štev. 20. živil, izkaznice se dobi ta teden sledeča živila: Testenine: 30 dk po 1'90 L; ' ! riž: Vi kg po 1’50 L; sladkor v kockah: 10 dkg po 7 L; olje: 20 centilitrov-po 8'30 L. Ubožniške izkaznice upravičujejo samo do nakupa sladkorja. ______ Mrliča so našli v nekem gozdiču pri Opčinah. Truplo je bilo že v gnijočem stanju. Ne ve se, gre li za samomor ali zločin. Za 40.000 lir blaga so ukradli neznani tatiči tvrdki Fritsch ih Tenze v ul. Ant. Pacinotti št. 3. Bržkone so blago odpeljali z avtomobilom. Kdor zna, pa zna. Redarstvo jih išče. 15ygMskS oder Z današnjim dnem prične zopet delovati slovenski tajnik »Višjega kulturnega sveta« M. Lovko, in sicer po navadnem umiku, v ulici Madonnina 15 ali v poslopju »Lavoratorja« v uradu V. K. S. Vse dopise tičoče se Ljudskih odrov pa bodisi tudi namenjene za priobčenje v list naj se vedno, pravočasno pošiljajo na njegov naslov. »Višji kulturni Svet« v Trstu sklicuje za dne 12. sept. t. 1. kongres delegatov vseh izobraževalnih krožkov ali društev njemu podrejenih. Dnevni red bo v kratkem priobčen v »Delu« in »Lavoratorju.« Pravila novosestavlje-nega V, K. S., kakor tudi uradna vabila na kongres, dobe vsi odbori v najkrajšem času. Seja osrednjega odbora »Ljudskega odra« bo v ponedeljek, dne 30. t. m. v društvenih prostorih ob navadni uri. Tajnik. Uig[iiizfa je v IfcCazilno, lugnzla je v srago lastno roko, dla so njeni preiti (kitivaiveli (viided sem ikri pozneje), tli pa se 'te zagreitTia za Ikiite ter je skušala s sitii-snjemitei zdbmii SiadržafVi sapo'. Hotel ®em ji nekaj reči, pcuniiriVc ,j/oi( effi 4cms6u sem občutil, idla tieiga ne mlorem tvegati. Skočil sem iz postelje ter .pričel o-blalčitiš se. Temno je ibao, iin kaikior sem se tnudl J, trajalo iie precej časa. Tedajj izaldleinem ob škaitfljicio žd-gdc iin clb svečnik s svečo. Jediva nastane luč v sdbi, se Lrlz.ai dtviigine v postelji; njen .obraz je bil spremenjen, picJiunidr smehljaj} Ije ležai na njem in ib rez-miiseClRio je sArmeia v me. Sedtem poleg .nje in primem jo za roke; prišla je k sebi, na'slodlila sle 'je ofo me, hlciteJa m.e je objeti, ali (Jrzniiia! ise mi :i® netnjci je sklonila glavo. »Lčzilkai, sroe mio,je.... ne Iborfi mfi huda ne bi smel....« pričnem, ali) ona mi stisne rc]s talko čudtao smehljala, zopet zardela in me pcglieda§3i. Vse to me je žalostilo, podvizal sem svoj odfcicld. DeliusM iroied Opozarjajo se delegati kongresa slavbinske zadruge Jul. Benečije, da se je kongres preložil iz raznih vzrokov na nedeljo 26. Septembra. Kongresa se bodo udeležili tudi odlični prijatelji zadružništva iz kraljestva in poslanec Felice Quaglino, generalni tajnik ital, stavbinske zveze. Stavka je izbruhnila v ivornici tvrdke E. Spangher radi neopravičenega odslavljanja z dela večjega števila delavcev. Čistilci rje so se sestali, da si ustanove delovno zadrugo. Pozdravljamo ta korak, ki bo zopet doprinesel k o-čvrstitvi naših delavskih organizacij. Poštno-brzojavna-telelonska iederacija ' (skupina Jul. Benečije) je sprejela od osrednjega odbora v Rimu brzojavko z, dne 27. t. m. sledeče vsebine: »Vsled posredovanja ital. zveze, ki ga je podvizala skupina Jul. Benečije, pri kom. Salati je bil dan nalog, da se ustavi vračevanje zaostalin nočne službe. Že do 30. junija izvršeno izplačilo bo sankcijonirano. Za osred. odbor v Rimu, Bussa, Spazzolini. DOPISI TRŽIČ. Tu se je imel 27. t. m. vršiti shod stavbinskih delavcev, ki so se ga radi važnosti dnevnega reda hoteli udeležiti tudi drugi delavci. Shod je bil najprej oblastveno dovoljen, potem prepovedan, slednjič zopet dovoljen a s pridržkom, da se vrši drugod negoli je bilo naznanjeno. Čas ni več dopuščal, da bi se o spremembi shodovega prostora obvestili vsi delavci. Tako da so bili na dan shoda tile razdeljeni v dve skupini. Eno teh skupin so v drevoredu kostanjev napadli fašisti, ki so začeli streljati. K sreči ni bil nihče ranjen, niti ubit. Rcdarstveni komisar je nato nastopil s svojimi možmi in prišlo je do rabuke. Prihiteli so pozvani — tudi strelci, ki pa kljubu komisarjevemu povelju niso rabili orožja. Treznemu postopanju vojakov-strelcev se imamo zahvaliti, da ta dan ni tekla kri. Naval množic je polagoma splahnel; bilo jih je več aretiranih. Vočigled tem dogodkom, povzročenim vsled nadutega vmešavanja fašistov in nesposobnosti komisarja, je delavstvo v Tržiču proglasilo za soboto 28. t. m. splošno stavko. ČRNIČE. Nesreča z mino. — Cestna delavca, Karl Furlan iz Sela, in Anton Lozar iz Črnič, ki sta razstreljavala v tukajšni jami kamenje z minami, je nesreča doletela. Mina ni eksplodirala, nato sta počela čiščenje in odstranitev neeksplodirane mine, da postavita novo, ali žalibog, da je ravno ko sta mino vrtala, ista eksplodirala in težko ranila Karla Furlana v desno roko in mu odnesla dva prsta, Anton Lozarja pa samo lahko ranila. Oba sta bila odpeljana v bolnišnico v Gorico. IL. BISTRICA. Ko je mali fantek, desetletni Josip Grofčič iz II, Bistrice gnal kravo na pašo, je mimogrede utrgal štiri češplje z nekega drevesa ob poti, ki je last bogatega tovarnarja testenin A. Žnidaršiča, p. d. »Košomata«. Opazil ga je tovarnarjev zet, bivši avstrijski oficir Janez Ogorek, na kar ga je vlekel za lase v pisarno ter ga tam tako neusmiljeno pretepel s palico, da mora deček sedaj ležati v nevarnosti za življenje. To je konstatiral zdravnik. Ko je deček prišel domov je šla njegova mati Roža,' ker dečkov oče je padel v vojski, k našemu gosp. notarju Krajglerju, da jej napravi tožbo proti »olikanemu gospodu«, a gosp. notar jo je odslovil — tu seveda siromak ne najde pri gospodi zaslombe. — Tu vidimo na eni strani posurovelo gosposko, na drugi strani pa notarja, ki ne deli rad pravice ubogim. Ali imamo Krasimo, her premalo proizvajamo ? Buržuaznoi časopisje je zapelo že v vseh' spremembah pesem, da imamo draginja, ker premalo produciramo1. .»Prdiizvarajte več, pa padejo oene,« se glasi odmev te pesmi, 'ki jie ne poje le časopisje, Taki odgovori so prav malo zalegli .pri buiržuazmem časopiisjiu, in zid.i se, da še manj pri' raznih državnikih, kariti po kratkem molku se je zopet ponovila ta zapeliva pesmica. In našel se je kmet, 'ki ni 'študiral aacijolotgije in narodne eikcinicmlijie na privatnih in državnih univerzah, ampak samo obdeluje zemljo, 'ki ije odgovoril na to pesmice«, da b.uržuazno časopisje in razni državniki spoznajo', da kmet .ni tako neumen, da verjame vse, kar mu gospodje matvezijo za čisto resnico, •ampak da sam preštudira položaj in izreče sodbo na podlagi dejstev, ki jih ;e dognala njegova preiskava. Kmet pravi, zakaj naj pa več proizvajamo, ko gndije mat)lepša zelenjava na poljiu, ko napoči -mesec junij. In te zelenjave ni maioi. In zakaj gnije ta zelenjava na polju? Ej, cen« so tako n.izke, da se kmetu ne izplača odvažati- zelenjave .na trg. Kmet našteva ■tudi cene, da tako dokaže, da ise ne izplača odvažati zelenjave na trg. On pratvi, dla preden se dma trg odpreti, že prično padati cene in te oene padejo tako nizko, da se delo. ne izplača. To pa nie velja le za zelenjavo, ampak tudi za .druge pridelke. Ta kmet pravi, pomislite kakšmo razočaranje dlo-živi kmetica, ki pelje pridelke ma trg, in kateri povejo na trgu, .da je cena padla. Pot je 'dolga-, kmetica prihaja dvajset do trideset kilometrov 'daleč. Ali pa ima ikomsumemt kakšen dobiček od tega? Kcmsumemt plačuje po na j višji cend, kmet pa dobiva najnižjo ceno. In fca.m gre razlika med obema ce nama? Ej, kam drugam kot v prekupčevalcev žep! Povišano proizvajanje ne znižuje cen, ampak ustvarja le ugodnejše prilike za prekupčevalce, da ložje oderejo (kmete in kensumente, ki so večinoma delavci, to je ljudje, ikii .se preživljajo z delom svojih rok ali pa možgain. Iz tega sledi, da sta' po današnjem .»Pctoakaij/Je tircauuitlčik!« mli nelče nematioma že na pragu, poisitiaivii flidč ur,no nia rniiz.o din odhiti, Ikaikor ifli kd ee trla česa spictamfliai, *sOi pia Ibi mi hotela nekaj pcikaeaUa. Pcigtolli sieim neldiovteldien; m,je|rie ,ciai so sc blestele in jasmo se ije smeUl.ačia.. (Počakal sem.. Cez minuto se verne is pogfeldiomi, kafcoir bi me hotelu presiti icid|p,ui5č£®i)a. Ali) (to ni .telo vleič .cino olt&ič|>e, r.u bčl več oni zaupljivi pcigled1 od prej; prošnja, mehkeot, zauparJ e, plalha režrtoist ije ležala v pjeim. Tako gjedialjo otroci one, ki ftih posebno ljulhnjo cin jfh hočejo česa prositi. .Imela ije Ikrasne svetili or (a ve, živalhme oči, Iki so 'bile sposobne itzariaz.itii maijvečjo IlJubeBfttt, a 'todi napbridke^e sovraštvo. Ne tdta bi mi kal} pojatsuffla' — Ikaikor dla bi jaz bili višji« &iti;e, ki miora vse raKiUimiefti brez polasjula, po-dafia mli je neki- listek. Ves ujeta obraz ise je ta h3p razjasnil v nalivnem, sikom otročjem triumfu. Rialz-grtnil sem idsitelk čin bral. Bidio je pisnuo študenta me-diiidine — paitietičmo, lepo pisiaimo in tdlia spošltljivo Jjiufciatvnio raizkriltje. Ne spomiimiam se več izrazov, ali dlebro vem>, dai je pteitetiičnii 'sltog izdaljia® pravic', odkritosrčno čuvatlvo. Ko preberem listek’me 'Sreča njen vroč, atrošikio ■niestrpliiiv picigiled pnlim radov«. dtacisitii. Nit obrnila sracfieiga pcigjieidla cd meme ter je čakala kaj focim pač dffiljail. V par be.sedlaih mi poljialsini naglo, -ali viaselio čin ponosno, da je obiskala neko dcužatita, klor ne vedlo ®ič o njenem živgjenju. Pri teh dobtiih ljudeh ije bilja pili č:ju. — Tu Ibdtvia palč le nii-moigrede, tiu tuidi ®e bo ostala, Ifco ,pCplaiča vse dbl- gospodarsketm ■sistemu kmet in delavec enakoi iz-ampak }o ponavljajo tudi raizmi državniki. Delavski listi so že •vtečkrat odigoviorili' na (bo pes-mico, da je lažn iva, da je uspavanka m ljudstvo, da ne spozna pravih vzrokov, iki .povzročajo draginjo, koriščana im izsesana in da sta zaradi tega tudi naravna' zaveznika, ki morata skupaj bojevati boje za iz veje v anj e it.st e piolditdone antoči, iki nijinsa omogoči, da odpravita izkoriščan e delavcev in kmetov. Dokler kmet n delaveic me razumeta te resnice in bosta v politiki hodila1 vsak. svojo pot in si domišljala, da so interesi' kmeta An delavaa različni, ker eden obdeluje zemljo, drtugi pa dela v industriji, tolika časa bosta služila izkoriščevalcem za žogo, da se z toijo igrajo. (Da imata kmiet in delavec različne interese, so iznašli njtmi izkoriščevalci. Kimetui pripovedujejo, da so njegovi interesi agrarni, delavčevi1 pa indu-siriijiaini. In to je laž, kajti kmet d.n delavec sta producenta, iki proizvajata v resnici ivse, kar ljudje potrebujejo za življenje, torej me^morejo biti njuni interesi nasprotni1. Vse, kar so izkoriščevalci izumili, uvcz.nina in izvoznima ma poljedelske in industrijske izdelke so slepilo, s katerim lahko hujskajo kmeta proti delavcu, ali pa narobe, v interesu veleposestnikov, bankirjev, finančnikov, prekupčevalcev in veleindustrijakrev, dla mislita, da so njuni interesi nasprotni. In dlolkler kmet dn delavec ne spoznata le resnice in ne nastopita složno v političnih bojih, bo niuina pot trpljenja še dolga, preden bosta uživala to, kar njima gre ikictt neobhadno potrebnima faktorjema za obstoj ■človeške družbe. i(Ro ameriški »Prosveti«.) PO SVETU To je bil plebiscit na Teiinskem. »Rosta« poroča: V varšavskem »Robotniku« z dne 6. avgusta čitamo članek, ki stavi v čudno luč odločitev v tešinskem vprašanju. Članek, v kratkem, pravi: Predigra tešinskega problema je priprosta in vsakdanja. Odločitev je bila diktirana od podkupljivih diplomatov in nekronanih vladarjev kapitalistične Evrope: od Schneider-Creuzota, od Guntherja, ravnatelja livarn v Trzynjetu in polovice premogokopov; od grofa Larischa, lastnika druge polovice livarn in še nekaterih gradov in tovarn. Livarne v Trzynjetu in del karvinskih premogokopov so bile last prejšnjega nadvojvode Friderika. Ta posestva so bila že pred vojno spremenjena v akcijsko družbo; akcije pa so bile skoraj vse v rokah nadvojvode, ki jih je po posredovanju češkoslovenskega ministra Beneša prodal neki francoski družbi, katere načelnik je Schneider-Creuzot. Zanimiv je delež, ki ga je imel pri plebiscitu delegat francoske vlade in predsednik plebiscitne komisije v Te-šinu, marki de Mannerville. Ta je bil pred šestimi meseci, pri odhodu s Pariza, bankroten in ni mogel plačati niti »častnega« dolga nekaj tisoč frankov. Ta dolg mu je plačala sedaj češkoslovenska vlada. Poleg tega si je marki kupil posestvo dr.ja Clumetzkega v Šleziji, in si je pridobil znatne provizije z mešetarjenjem pri odkupu prostranih gozdov na Slovaškem od francoskih kapitalistov. Do tu je poljska kritika medzavezniške komisije v Te-šinu. Sledeče pa piše češkoslovenski list, praška »Narodna Demokracie«: Najkorektnejše se je zadržal japonski delegat; on ni mislil na srečo; imel pa je zelo malo vpliva. Anglež Wilton se je pečal z ententnim kapitalom, ki je investiran v rudnikih in tovarnah; bil je vsaj korekten in je kazal, da razume vprašanje. Predsednik plebiscitne komisije je bil v.se drugi; njemu je ležalo na srcu le to, da je vtaknil v žep svoje dijete, več sto frankov na dan; na tešinsko vprašanje se je požvižgal. Frajicoz Fromont, ki je moral skrbeti za javno varnost, je delal malo časti svoji domovini; on je dvoril lepim Poljakinjam in se zabaval s fotografiranjem. Njega je posnemal italijanski delegat Borsarelli. To ti je pravi Italijan. Govori se, da je on starejši in tudi po činu višji od Mannerville-ja in to ga je jezilo. In njegov sin? Poljaki so posojali Borsarelli-jevemu sinu svoje konje, in na tekmah v Krakovu so dopustili, da je dobil on prve premije. »Konjska... diplomacija torej!« Tako se je vršilo ljudsko glasovanje na Tešinskem. Je drugod bolje, n. pr. na Koroškem? Najmanj! Sindikalno gibanje v Nemčiji. Iz neke preiskave med odbori nemške sindikalne federacije izhaja, da znaša e-fektivno stanje sindikalne unije Nemčije 8,250.000 članov. Štirinajst federacij šteje več kot stotisoč članov: kovi- narji (1,700.000), poljedelski delavci (700.000), nekvalificirani tovarniški delavci (650.000), prevozni delavci (600.000), tkalci (504.000), rudarji (436.000), državni delavci (291.217), krojači (157.000), zidarji (500.000), želez-ni-čarji (500.000), tobačni delavci (110.000), čevljarji (100.000). Češkoslovenska kuje kovinski denar. Bančni urad češkoslovenskega finanč. ministrstva sporoča, da se je v li-varnici Kremnica (Slovaška) pričelo s kovanjem kovinskega denarja. Komadi bodo po 201 in 50 vinarjev. Letna statistika glede ljudskega gibanja v Franciji zaznamuje v novopridobljenih pokrajinah trikratno, v drugih pa dvakratno povečanje števila porok. Ta pojav povečanja števila porok je sicer lasten vsem deželam. Kljub temu, da je v novih pokrajinah Francije precejšnje število novorojenčkov, je vendar v celi Franciji 600.000 rojstev »deficita«. Veliki požari v Rusiji. »Holmer Tidningen« ima iz Hel-singsforsa: Po Rusiji razsajajo strahoviti požari, cele pokrajine so v ognju. V Vologdi je uničenih 500 hiš, 150 oseb je zgorelo. Pri Moskvi gorijo neizmerne površine gozdov. Ženska volilna pravica v Zedinjenih državah ameriških. Popravek k ustavi, s katerim se podeljuje ženskam volilna pravica je uzakonjen. Madžarska vlada odpravila komisarijat za zapadno O-grsko. Urdni list objavlja naredbo, s katero se odpravlja komisarijat za n. avstrijsko zapadno Ogrsko. Sneg v severni Italiji. Iz Florence sporočajo, da je zapadla na Abetonu precejšnja množina snega. Sneg je dosegel visočino nekaj centimetrov. Nova zvezda. Prof. Pio Emanuelli od vatikanske zvez-darne oznanja, da se je pokazala nova zvezda, katere velikost je med drugim in tretjim redom zvezd (po velikosti). gove, gre cidibcdi — V oni dlrnsižiind je b'il budi ta študent, ki jie mncigo gjovorflli iz (njo dla siedlnjič Ije .priznal, da jo pozna še iz Rige sem, ko j® bila še otrok, kar je že diaJtglct cidl (tega. Poznal je rjietne storiš®, o njenem seidsinjeim žitvi!jemjiu sevedla mi nič slutil. Že po par .fimeih ji Ije pcsCial petoto pidjatteiljfce, ki o e vpe-iala v ono družino to pismo.,,, to je tila vsa. Ko,Tičala je .'in piovesSla sramežljivo svoje blesteče oči. Revica', hmalraila je študentov« pisano kakor poseben zaklad Sn hitela je petelj, ker od 'hotella, da jo zapustim, ne dia tbi dozinai, ida je tuda ona pošteno iin odkritosrčno 'ljubljena, dla se tddS o nji gdviori s spoštovanjem. Bržkone .tlo pisano od omelo za dekle drugih posledic, el® tlo je vseeno. Prepr&čan sem, ba bo to pismo hranila kalktar zaklad sfcozi' vse svoe ži-vlijienje kioifc nekaj, caka/r je fehlko ponosna, kot edino opravičbo. V svečatacstaem hipu >se je sama spomnila tega pisma in mi ga prdtmetsla, da se v mojih očeh dvigne, da vidim, dla jo pob val Jm. Ničesar