Dopisi. lz slovenjegraškega okraja. (Ne spimo!) Naš okraj je eden izmed prvih na Štajarskem, ki je v državni zbor slovenski volil; v deželni zbor so Slovenci zadnjič v kmečkih občinah soglasno in brez protikandidata volili; okrajni zastop je že dolgo v naših rokah, kar se pozna na njegovem dobrem gospodarstvu, in je lani sklenil slovcnski uradovati, česar se je seveda g. glavar silno ustrašil, češ, s tako novotarijo se utegne kaliti mir. Mir res vlada sedaj pri nas, pa mir na naši strani, za nas pogubljivi mir, in ko mi dremljemo, seje sovražnik nemškutarijo. Tisoč let že je ljuba slovenščina odmevala v tem čarobnolepem kraju, sedaj pa je čuti zmirom več švabskega žlobudranja, da bi se pošten Nemec sramoval take spake; glej napise za okrajno cesto od kolodvora Spodnji Dravograd noter do Mislinje, sama nemškutarija, da bi tujec mislil, da je v sredi blažene švabske dežele; občine, kjer imajo »spufani« študenti prvo besedo, večinoma švabski uradujejo; vsa čast nekaterim izjemam; socijaldemokratni rogovileži se zmirom bolj bližajo, imenitne volitve so pred durmi, naše dobro Ijudstvo polrebuje in želi poduka — naši društvi pa spila! Katol. politično društvo dremlje, in podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je prejšna leta od vseh podružnic na Slovenskem imela vsako leto največ koiistnih shodov po raznih krajih in pošiljala lepe svote glavni družbi, preteklo leto pa ni imela nobenega shoda. Rodoljubi, zbudite zopet ti dve potrebni društvi, da naša krasna in rodovitna dolina in naše veličastne planine ne pridejo v kraguljeve kremplje, dokler bo^ stala ponosna Uršulska gora. Iz Šmaiij pri Jelšah. (Zbor.) Preteklo nedeljo je imela pri nas podružnica sv. Cirila in Metoda za Šmarije in Slatino svoje letno zborovanje, zajedno pa je ludi slavila desetletnico svojega obslanka. Predsednik podružnice, g. dr. Rakež, je dostojno pozdravil vse navzoče, ki so pribiteli od daleč in blizu na narodno veselico, ter polem elvoril zborovanje Ko so poročevalci častno završili svojo nalogo, sledila je volitev podružničnega odbora; izvolili so se dosedanji odborniki. Po volitvi je govoril neki gospod iz Celja svoj govor o narodnih šolah ter navduševal navzoče za družbo sv. Cirila in Meloda. Potem se je začel koncert; petje je oskrboval mešani zbor iz Št. Jurija in moški kvai tet »Vzgoja«. Izurjeni pevci obojega spola so si hitro pridobili naklonjenost občinstva, ki jim je svojo zahvalo izražalo z burnim ploskanjem. Po koncertu se je razvila živahna prosta zabava. Od Sv. Križa na Murskein polju. (Bralno društvo.) Dne 17. januvarija je bilo pri nas zborovanje tega društva. Po kratkem pozdravu predsednikoveoi in po poročilih tajnika in blagajnika imela bi se pričeti volilev. Na predlog nekaterih udov pa se ni volil novi odbor, ainpak staremu odboru se je izreklo zaupanje in izrazila vseh želja, da še tudi v piihodnje leto oslane vse pri starem. Tako so v odboru ostali naslednji gg.: kaplan .losip Weixl kot predsednik, dr. Jože Lebar kot podpredsednik, učitelj Anton Hercog kot tajnik, učitelj Ivan Pušenjak kot blagajnik, Anton Lacko, župnik in duhovni svetovalec ter posestnik Jože Rožman kot odbornika. — Ker se je gmotno stanje družbe precej zboljSalo, naročilo se je precejšno število listov in sicer: »Slovenee«, Slovenski List«, Slov. Gospodar« (3 izt), »Domovina« (2 izt.), »Dom in Svet«, »Mir« (2 izt.), »Glasnik«, »Ljubljanske Novice«, »Dolenske Novice«, »Kmetovalee« (2 izl), »Zora«, »Brivec«, »Venec eerkvenih bratovščin«. Vrhu tega še nemščine vešči udje lahko berejo: »Siidsteirische Post«, »Kikeriki«, »Herko Pater«, »Kathol. Vereinsblatt« in »Arbeiter-Freund«, kateri listi se društvu posojajo. — Po zborovanju smo šli v gostilno souda g. Ignaeija Hauptmanna, kjer smo se prav pošteno zabavali. Naša poštena zabava nam je privabila celo dva tuja vinotržca, ki sta, očarana od lepote slov. narodnih pesmic, želela, da se nam pridružita, kar se jima je prijazno dovolilo. In glej, zgodilo se je kaj neverjetnega! Ta moža bila sta g. Franc Belec, rojen od Velike Nedelje in sedaj kletar v Eggenbergu pri Gradcu, in g. Janez Schugmann iz Cmureka, darovala sta bralnemu društvu izven nekaj litrov sladkega vinca še 7 gld. v društvene namene. Bog jima plati! Hvaležnost pa Se nam tudi veli omeniti naSega podpornega uda, g. J. Lederhasa, profesorja v Ljubljani/ Tudi drugim podpornikora bi radi bili hvaležni, ako bi se nas blagovolili spomniti. — Naše bralno društvo ima dovolj zdravega berila, tudi se zna prav pošteno zabavati brez praske, godbe in plesa. Bog daj, da bi vsi dobro misleči možje in fanti naše fare spoznali korist bralnega društva in v obilnem številu pristopili! Iz Crešnjic. (Od okrajnesodnije)v Konjicah želimo več pravičnosti. Dne 11. januvarija je ta sodnija poslala komisijo h Kebliču v Podgorju, da po smrti rajnega Kebliča ceni gospodarstvo. Da pride komisija v ponedeljek, dne 11. januvarija, se je iz graščine naznanilo še le v nedeljo popoldne, torej samo pol dneva poprej. Je to po zdravi pameti? — Naznanilo se je le po nemško. Ali je uradnik služabnik ljudstva aii pa Ijudstvo služabnik uradnikov? Ako pričakujejo uradniki, da bodo učitelji in duhovniki Ijudem nernške dopise razlagali, se naj uradnikom toliko plačila odtrga, da se bo tem gospodom za razlaganje plačevalo. — Mož, ki je od gosposke potrjen za eenitelja ali šacmana, stanuje par korakov od Kebliča in pozna prav dobro hišo in zemljo. Tega niso poklicali cenit, ampak so seboj iz Konjic pripeljali take može, da ljudje le več plačajo za komisijo. Takrat, ko mora kdo iz Grešnjic davek plačati, dobro vedo, da je v Grešnjicah; zdaj ko bi se dalo za cenitev kaj zaslužiti, ga ne poznajo! Dosti! Z Zdol pri Kozjem. (Zagovor.) Oziraje se na dva dopisa z Zdol pri Kozjem in sicer v štev. 49. p. 1. in v štev. 1. t. 1. v »Slov. Gospodarju« in naslanjaje se na star pregovor: »Da se resnica prav spozna. treba je čuti dva zvona«, odgovarjamo stvarno g. dopisniku, da branimo čast in poštenje našega bivšega. predstojnika. Neosnovano je očitanje, da bi bil g. župan pristransk glede razdelitve podpore po toči poškodovanim posestnikom. Gosp. predstojnik je vložil prošnjo za vse po toči poškodovane občane kakor pred tremi leti, tako lani. Škoda je bila popisana in cenjena ne od župana samega, temveč tudi od drugih aa to poklicanih oseb. Podporo pa je vsikdar odločilo, odmerilo in razdelilo c. kr. glavarstvo samo. Župan niti pričujoč ni bil. — Žena, rekši možu, ko je pripeljal koruzo domu: »Ko bi bil denarjev pripeljal, koruze še imam dovolj«, ta žena je bila takrat še udova; lorej ni raogla svojemu možu reči kaj takega, ker moža sploh ni imela. Omenjena žena je bila takrat udova 5 ali 6 otrok; torej podpore potrebna! — Mladeniču, zapadlemu kazni, ker se ni hotel oglasiti županu pred vojaškim naborom, se pa niti las ni zakrivil. Kar je dobil, si je zaslužil. Najbrž je hotel, da bi se bil župan oglasil pri njem! — Obrekovanje pa je naravnost, ker dopisnik dolži prejšnjega župana, da ni imel slovenskega občinskega pečala. On sam ga je kupil in sedaj oddal noverau županu. Vse posle je g. J. Preskar sam opravljal, vse pote sam obhodil, 297 gld. občini založil in celo smrt bi si skoraj zahodil. Gosp. dopisnik, nikarte torej takrat dopisovati, kadar Vam sovraštvo gloda srce ! Od Sv. Antona v Slov. goricah. (Zbor in veselica.) Z zadovoljnim in veselim srcem spominjamo se na občni zbor in veselico našega katol. bralnega društva dne 10. januvarija. Že na predvečer so bili pevci in igralci, ki so se sešli k vajam v šoli, dobre volje. Vsak je hotel kako lepšo in veselejšo zapeti. Društvo je pridobilo letos nekaj več udov. Blage volje so se nas spomnili s podporo gg.: Dr. Fr. Jurtela, Fr. Gomzi in L. Uratarič iz Vojnika; prisrčna hvala blagim dobrotnikom! Kakor se vidi, bo moglo društvo svojo knjižnico nekoliko bolj založiti; kajti dozdaj trpeli smo res pomanjkanje knjig. — Jedro cele slavnosti so bile lepe pesmi; pevovodja, nadučitelj g. Fr. Pečovnik in njegovi vrli sotrudniki so posebno tokrat pokazali svojo dovršenost v petju. Tudi igra je presegala vsakošno pričakovanje; ravno »Krivec« je bil kriv, da so se marsikomu ustne kite in žilice krepko natezale. — Pri prosti zabavi je bilo prav živahno gibanje; prostora je pomanjkovalo. Počastili so nas gosti od Sv. Andraža v precejšnjem številu, potem od Sv. Jurija ob Ščavnici in od Negove. Iz Celja. (XV. letno poročilo) »katol. podpornega društva v Celju« pod pokroviteljstvom premilostnega gospoda knezoškofa lavantinskega dr. Mihaela Napotnika za leto 1895. V naslednjih vrsticah poročamo preblagim članom in dobrotnikom o delovanju »kat. podpornega društva« v letu 1895. Društvo je imelo oskrbeti petrazredno šolo, katero je obiskovalo 425 deklic s prav dobrim uspehom pod vodstvom neutrudljivih čč. šolskih sester. Ua se je zavod vzdrževal, da so se revne šolarice s potrebnimi knjigami, zvezki itd. preskrbele, k temu je dal vsemogočni Bog svoj sveti blagoslov, sledeči preblagi dobrotniki pa so pripomogli s svojo velikodušno podporo in sicer: Premilostli. knezoškof dr. Mihael Napotnik, 75 fl., č. g. Al. Šijanec, župnik, 2 11., g. Maks Pleteršnik, proiesor, 3 fl., g. Ferd. Kager, pasar, 2 11., g. M. Farčnik, oskrbnica, 2 fl, g. Janez Schmied, knjigovez, 2 fl., g. Antonija Altziebler, 52 kr., č. g. Andr. Urek, župnik, 2 fl., g. Bl. Gaberšek, posestnik, 1 fl., g. Fr. Krašovec, pozlatar, 3 11. 50 kr.. č. g. Janez Berglez, župnik, 2 11., slavna posojilnica v Makolah 30 11., gosp. Pospihal 5 fl., g. Martin Debeljak 5 fl., preč. g. Karl GajSek, č. kanonik, 8 11., č. g. Val. Mikuš, kaplan, 5 11., Neimenovan 5 11., preč. g. Fr. Ogradi, opat, 50 11., g. dr. Ivan Dečko, odvetnik, 10 11., g. Fr. Kmecl, krojaški mojster, 5 11., č. g. M. Ulčnik, kaplan, 6 11., za kupone 12 ft. 64 kr., vlč. g. Fr. Dovnik, dekan, 5 11., g. Ludv. Schellander, c. kr. fin. uradnik, 3 II., 6. g. Ed. Janžek, župnik, 4 fl., č. g. V. Par, župnik, 2 fl, č. g. M. Škorjanc, kaplan, 3 11, č. g. Marko Stuhec, žup., 2 11. 50 kr. (Konec prih.) Od Sv. Ane v Slov. goricah. (Razno.) Pri nas se je usejal pred dalj časom — »modriž« v prelepo slovensko pšenico, ki je od začetka lepo mirno rastel in se kaj mogočno razvil; akoravno je bil ta »plavec« revček. A iz tega »modriža« je pognalo po lepi župniji Sv. Ane več modrih glavic; in glejte ga kleka, dandanes nosi že ponosno svojo glavo. V občino Kreniberg bi rad neki »modrižar« vtihotapil prepire, akoravno nima ondi pravice. Lansko leto je bil pri nas ljudski shod, kar je tudi nekega »modrižarja« v oči bodlo; udrihal je pravraarljivo po našem č. g. poslancu, ter s tem činom blatil tudi duhovski stan. Ko smo dobili c. kr. pošto k Sv. Ani, kar smo se prav razveselili, ker bilo je tega že dalj časa potrebno; kar v hipu bi jo »modriž« rad zadušil s svojo »modro« glavieo. .A Jaka, ne Bo šlo! Odsedaj se bo c. kr. pošta za gotovo vzdržala, akoravno je bila nekaj časa ludi takoimenovana »gajšic« pošta. Slovenci, držimo se zlatega gesla: »Svoj k svojim!« Imamo že skoro jedno leto narodnega Irgovca, prodaja namreč špecarijsko blago gosp. Josip E. SeyJried, c. kr. poštar; ki ima samo slovenski napis na — slovenskih tleh. Sam se je izrazil, da je tako običajno, a vendar vidimo v njegovi prodajalnici tudi Nemce; in to raditega, ker je z malimi % zadovoljen, ne bi hotel pri raalem špecarijskem blagu imeti po 12—15% dobička! Zatorej, svoji k svojim! — V št. 1. »Slov. Gospodarja« naj v dopisu od Sv. Ane stoji stavek: »da bi le bil vedno tudi v srcu iskren narodnjak«. Beseda »vedno« je po pomoti izostala. Gosp. L. Kr—c je namreč sedaj iskren narodnjak in na vse strani priljubljen raož. —k—