OB 27. APRILU - DNEVU USTANOVTTVE OF SLOVENŠKEGA NARODA
Razvoj OF na področju naše občine
Ob tako razgibani dejavnosti naro-dnoosvobodilnega gibanja je bilo mogo-če organizirati mnogoštevilne javke in skladišča. Od teh bi navedli le sledeče: gostilno in trgovino pri Novakovih na Viški cesti, trgovini in gostilni pri Pirna-tovih na Viški in Tržaški cesti, gostilno pri Vrhovcu v Kozarjah, gostilno pri Gorjancu v Podsmreki, gostilno Tomič v Trnovem (sedaj Riharjeva ulica. V tej gostilni je bil tudi sedež glavnega po-veljstva slovenskih partizanskih čet. Se-stanki članov CK KPS in članov glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet pa so bili tudi v stanovanju dr. Marijana Breclja na Emonski cesti 20, v stanova-nju Dušana Podgornika na Večni poti 7, pri Levarjevih na Tržaški cesti 1, pri Lamutovih na Cesti v Rožno dolino 5.
Med izredno pomembne dogodke na področju današnje viške občine v letu 1941 sodi tudi partijska konferenca, ki je bila v dneh od 1. do 2. junija pri Ivanči-čevih v Trnovem. Na njej so bili prisotni delegati partijskih organizacij iz vse Slo-venije. Zaradi predvidenega napada Nemčije na Sovjetsko zvezo je bila na konferenci posebno poudarjena naloga članov KPS, da takoj prično s pripravami na oboroženo vstajo proti okupatorjem v Sloveniji; z zbiranjem orožja ter usta-navljanjem vojaških in sabotažnih enot, z obveščevalno službo.
Nekaterim komunistom je uspelo pri-
rdobiti orožje že ob kapitulaciji jugosJo-
vanske vojske; drugi pa so ga dobili na ta
način, da so razoroževali italijansko voj-
sko. Ob sodelovanju z mestnimi usluž-
bend so skojevci z Brda in Vrhovcev 12. julija v Mestnem domu v Ljubljani za-plenili 200 vojaških odej. Iz tega skladi-šča sta Jože Smrekar in Anton Snoj z Brda 28. julija organizirala prevoz 198 pušk. Sabotažne skupine pa so opravile v tem času že prve akcije; 24. julija so razdejali železniško progo pri Viču in v bližini Brezovice; dva dni nato so razru-šili železniško progo med Šmarjem in Škofljico, isti dan so v tem kraju prereza-li tudi telefonsko omrežje; 3. avgusta so skojevci iz Šmarja in Skofljice napadli italijansko patruljo, kjer je bil ranjen italijanski vojak; 8. avgusta je bil na Brdu ubit fašistični agent. Vzačetku sep-tembra je skupina skojevcev z Brda in iz Šiške iz zasede streljala na italijansko stražo v Peskib nad Podutikom. Ob so-delovanju rajonskega komiteja KPS Vič in glavnega poveljstva slovenskih parti-zanskih čet so borci Rašiške in Tržiške čete v noči od 4. na 5. december minirali železniški most prek Ljubljanice pri Pre-serjah pri Ljubljani. V boju je padlo več italijanskih vojakov, žel?zniški promet med Ljubljano in Trstom pa je bil ustav-ljen za dalj časa.
Zaradi vse večje aktivnosti sabotažnih skupin je italijanski okupator pričel z aretacijami. Člani sabotažnih skupin pa so še pred tem odšli v partizane. Prva - skupina sedmih skojevcev z Brda se je 4. septembra 1941 priključila borcem Mo-krške čete, druga skupina z Brda, ki je odšla v drugi polovici septembra, se je priključila Radomeljski četi. Skojevci iz Rožne doiine in Tmovega so se priključi-
3. del
li gorenjskim partizanom, ki so taborili na Samotorici in na Babni gori. Skupina 13 skojevcev in članov KPS iz Brezovrce pa se je decembra priključila borcem KožJješke čete. Spomladi leta 1942 pa je bil priliv v partizane iz teh predelov da-našnje viške občine tolikšen, da so nasta-jale nove partizanske enote, ki so se obli-kovale v bataljone in odrede; v začetku junija 1942 je bil na Krimu ustanovljen Krimski odred, v začetku julija istega leta pa je bil v Polhograjskih Dolomitih ustanovljen Dolomitski odred. Vzpore-dno z razvojem in delovanjem partizan-skih enot v Dolomitih in pod Krimom pa so se v zaledju poleg sabotažnih skupin razvijale tudi enote narodne zaščite. Spomladi 1942 so te že prerasle v bata-ljone in uspešno same ali s partizanskimi enotatni vodile boje proti italijanskemu okupatorju in sodelovale tudi pri osvo-bajanju Polhograjskih Dolomitov in Ljubljanskega barja.
Poleta narodnoosvobodilnega gibanja na osvobojenem ozemlju niso zavrli ne italijanska vojska ne grozodejstva bele garde v poletni italijanski ofenzivi leta 1942. Jeseni istega leta so ponovno zaži-veli gozdovi pod Krimom in v Polhograj-skih Dolomitih z novimi in še večjimi enotami NOV in ponovno je bilo osvo-bojeno ozemlje pod Krimom in v Dolo-mitih. Polhograjskj Dolomiti so bili za razvoj narodnoosvobodllnega gibanja v Sloveniji izredno pomembno področje. Po uničenju belogardističnih postojank v tem predelu so postali središče naro-dnoosvobodilnega  gibanja  v  Sloveniji.
Neposredno pred vrati Ljubljane je na-stala posebna republika - imenovana hruševska republika, ki je skoraj pol leta nudila bivališče političnim, vojaškim in oblastnim organom narodnoosvobodil-nega gibanja v Sloveniji. V obdobju hru-ševske republike je nastala pomembna dolomitska izjava, s katero so predstav-niki krščanskih socialistov in demokra-tičnega krila sokolov v OF priznali vod-stveni položaj Komunistični partiji v na-rodnoosvobodilnem gibanju. Prek Dolo-mitov so vodile ilegalne zveze na Go-renjsko, Primorsko, Koroško, Štajersko in Dolenjsko. Na tem območju se je med drugimi dejavnostmi še posebno razvila dejavnost ilegalnih partijskih tehnik pri CK KPS. Od septembra 1941 do konca julija 1942 je delovala tiskarna Podmor-nica ob Cesti na Brdo št. 95. Zaradi nevarnosti po blokadi Ljubljane so te-hniko prenesli v novo tiskarno pri Erbež-niku v Kozarjah pri Ljubljani, kjer so tiskali do januarja 1943, nato pa so jo prenesli v Dolomite, kjer je delovala do srede marca 1943, do italijansko-belo-gardistične ofenzive na osvobojeno ozemlje v Polhograjskih Dolomitih.
Nasilje italijanskega in nemškega okupator-ja ter bele garde v marčni ofenzivi v Polho-grajskih Dolomitih ni omajalo prebivalstva v tem predelu in ostalih krajih današnje viške občing, da ne bi nadaljevalo boja proti okupa-torju in domačim izdajalcem vse do maja 1945.
(Konec)
REZKA TRAVEN