GDK: 945.14 (497.1) + (497.12) Jugoslovanski in slovenski sistem znanstveno- tehniških informacij za gozdarstvo Teja KOLER*, Marja ZORN-POGORELEC** Izvleček Koler, T., Zorn-Pogorelec, M.: Jugoslovanski in slovenski sistem znanstveno-tehniških informacij za gozdarstvo. Gozdarski vestnik, št 9/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit lit. 14. Enotni sistem znanstvenih in strokovnih infor- macij je bil v Jugoslaviji izdelan leta 1949. Enotna zbirka biotehniških del za Jugoslavijo je bila ustanovljena l. 1975 kot podsistem AGRI S. Biblio- grafske podatkovne zbirke IN DOK služb Biotehni- ške fakultete naj bi se po prvotni zamisli združile v zbirko Biotehnica Slovenica. Gozdarska podat- kovna zbirka ima začetke ob ustanovitvi sloven- ske gozdarske INDOK službe leta 1970. Danes so temelji za računalniško podprto gozdarsko podatkovno zbirko znanstvenih in tehniških infor- macij že zgrajeni, prek posrednika, Računalni­ škega centra v Ljubljani in bo on-line dostopna tudi tujim uporabnikom. 1. RAZVOJ SISTEMA ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH INFORMACIJ V JUGOSLAVIJI Zamisel o zbiranju in obdelavi dokumen- tov je bila v Jugoslaviji sprožena takoj po l. svetovni vojni, formalno-pravno izvedbo paje doživela l. 1949 z ustanovitvijoJCTND (Jugoslovanski centar za tehničku i naučnu dokumentaciju) s sedežem v Beogradu. Zadolžen je bil za zbiranje, hranjenje in analitično obdelavo znanstvenih, strokov- nih, tehniških in ekonomskih dokumentov . za posredovanje informacij, kot koordinator je skrbel za delovanje in razvoj INDOK služb v Jugoslaviji ter zastopal YU INDOK dejavnost pri UNESCU in FID (Federation internationale de dokumentation) (3). Izda- * T. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. *" M. Z.-P., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 424 G. V. 9/90 Synopsis Koler, T., Zorn-Pogorelec, M.: Yugoslav and Slovene System of Scientific and Technical Infor- mation for Foreslry. Gozdarski vestnik, No. 9/ 1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot 14. Yugoslav united system of scientific and profes- sional information was established in 1949. Uni- ted collection of biotechnical works for Yugoslavia was founded in 1975 as a subsystem of AGRIS. Bibliographic data bases of INDOC services at the Biotechnical Faculty should be, as origninally planned, united in a base called Biotehnica Slove- nica. The database for forestry has its beginnings in 1970 with the formation of Slovene INOOC service for forestry. The basis for ccomputer sup- ported data base of scientific and technical infor- mation for forestry has already been built. Throug its host Computers center in Ljubljana, it will be accessible online to foreing users. jal je Zeleni bilten, kasneje Bilten dokumen- tacije. Ob prehodu na ekonomsko ceno naročnine je interes uporabnikov za nje- gove storitve močno upadel in leta 1989 je bil JCTND ukinjen (14). Generalni izvajalec razvoja sistema znanstvenih in tehniških informacij Jugosla- vije je Računalniški center Univerze v Ma- riboru. Informacijski center SNTIJ (Savez naučnih i tehriičkih informacija Jugoslavije) deluje s pomočjo programske opreme ATLASS na računalniškem sistemu VAX. Program omogoča listanje po podatkovnih zbirkah, vzajemno kategorizacijo dokumen- tov in hkrati zagotavlja SID (selektivno dise- minacijo informacij), to je selektivno in ažurno informiranje uporabnikov oziroma strokovnega profila v kratkih periodičnih obdobjih. 2. YU-AGRIS Zbirka AGRIS (International Information System for the Agricultural Sciences and Technology) deluje v okviru OZN (FAO). Ustanovaljena je bila leta 197 4 kot sve- tovni informacijski sistem za biotehniko v njenem najširšem pomenu. Jugoslavija je vključena v AGRIS od maja 1975. Državni center, zadolžen za zbiranje dokumentov, njihovo selekcionira~ nje in pošiljanje informacij za jugoslovansko geolingivistično področje v AGRIS center na Dunaju ter za posredovanje informacij iz zbirke AGRIS vsem uporabnikom je pri Nacionalni biblioteki Matice Srpske v No~ vem Sadu. YU-AGRIS računalniška podat- kovna zbirka je nameščena pri Inštitutu za informatiko in organizacijo v Subotici. Žal ugotavljamo, da so izdelki s sloven- skega geolingvističnega področja v YU- AGRIS zbirki prisotni zelo skromno, kar nakazuje preveč enostransko selekcionira- nje znanstvenih in strokovnih dokumentov za vključevanje v svetovno AGRIS zbirko. Mnoge države so te probleme rešile s tvorbo lastne zbirke znotraj AGRIS za svoje geolingvistično področje. Zato je lndok cen- ter Biotehniške fakultete v Ljubljani med prvimi pripravil vhodne dokumente za izde- lavo zbirke Biotehnica Yugoslavica. Le-ta ni zaživela in tako je INDOK center l. 1983 začel razvijati referatno podatkovno zbirko Biotehnica Slovenica (BS) (7). 3. PODATKOVNE ZBIRKE INDOK CENTRA ZA BIOTEHNIKO Za izdelavo in funkcioniranje podatkov zbirk INDOK centra za biotehniko so zadol- žene vse INDOK službe na Biotehniški fakulteti. Le-te morajo za svoje strokovno področje izbrati ustrezne reference strokov- njakov, izdelati informacijsko dokumentacij- sko obdelavo dokumentov in jo posredovati INDOK centru za biotehniko. Taje zadolžen za zbiranje vseh vhodnih elementov, za poenotenje zapisov na vhodnih dokumen- tih, za izdelavo skupnega tezavra ter za ažuren vnos podatkov v skupne zbirke in oblikovanje izhodnih izpisov. Za delovanje INDOK centra v tem smislu je nujno po- trebna opremljenost le-tega z osebnim ra- čunalnikom PC in on-line povezava centra v mednarodno informacijsko omrežje (7, 14). 3.1. Izvlečki biotehniških del (IBO) Zbirka IBO je bila pri INDOK centru za biotehniko zasnovana leta 1967. Name- njena je predvsem domačim uporabnikom. Vključuje vsa objavljena dela slovenskih strokovnjakov s področja biotehnike. Tuja objavljena dela s področja biotehnike vklju- čuje selektivno, kriterij je zanimivost vse- bine dela za slovenske strokovnjake. Zbirka'' je zasnovana na kataložnih karticah, ob nabavi ustreznega PC bo prenesena na: računalnik. Kmalu se je izkazala potreba po ustano- vitvi dodatne podatkovne zbirke, ki naj bi bila očiščena za tuje uporabnike nezanimi- ~ vih in zaradi geolingvističnih pregraj neupo- rabnih informacij in podatkov. Zasnovana je bila zbirka Biotehnica Slovenica (7, 14). 3.2. Biotehnica Slovenica (BS) Zbirka BS je referatna podatkovna zbirka, namenjena predvsem tujim uporabnikom. Vključuje objavljena dela slovenskih stro- kovnjakov s področja biotehnike, zanimiva v mednarodnem strokovnem prostoru. Za- snovana je v angleškem jeziku z izjemo naslova, ki je v izvirnem jeziku. Vsebuje bibliografske, klasifikacijske in deskriptor- ske elemente dokumentov ter izvlečke. Uporablja UDK klasifikacijski sistem ter ključne besede in deskriptorje tezavra AGROVOC mednarodne zbirke AGRIS ter AGRIS kode. Trenutno zajema dokumente, prisotne v knjižnici VTOZD za agronomijo, centralni knjižnici BF ter knjižnici Kmetijskega inštitu- ta. Dogovarjanja vseh INDOK služb BF o izdelavi podatkovne zbirke Biotehnica Slo- venica po prvotni zamisli so v polnem teku (7, 14). 4. INDOK SLUŽBA ZA GOZDARSTVO NA SLOVENSKEM IN GOZDARSKE PODATKOVNE ZBIRKE IN DOK služba za gozdarstvo je bila usta- novljena l. 1970, potem, ko je bil urejen sistemski katalog za knjige gozdarske knjiž- njice na osnovi vrstilcev oksfordskega si- stema decimalne klasifikacije za gozdar- stvo (ODC) in ko so leta 1971 začela izhajati Obvestila gozdarske knjižnice. Na G. V. 9/90 1 425 priporočilo Raziskovalne skupnosti Slove- nije sta bili izdelani bibliografski podatkovni zbirki Katalog bibliografskih informacij in Katalog analitičnih informacij znanstvenih in strokovnih del raziskovalcev Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo (IGLG) ter VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakulte- te. Istočasno je bila izdelana faktografska podatkovna zbirka biografskih informacij o raziskovalcih obeh omenjenih inštitucij {1 O). Leta 1978 je bila informatil