Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 21. januarja 1863. Gospodarske stvari. zlasti v okolici Prëdorski pa nekoliko ođjenjuje; čisto brez kuge pa je le edina Drventaška nahija. V nekterih Oklic. bosniških krajih tuđi ovce bolehajo za metljaji MVU1XAUA1JL1 XXA WJ 111 tUUl V Y UVl^llClJV &C*i JLIIO LIJ CtJ X y kOïlJl pa za tifusom. Pa tuđi ljudje mrjó za legarom in đrisko. Ker po službenih naznanilih goveja kuga, ktera že Bosnjaki v turške vraže od mesca listopada razsaja v vojaški Granici in nobene mrhe. zatelebani ne pokopujejo skor Na Hrvaškem se je po dopisu kr. deželnega po- đrugod nav Hrvaškem, se je zatrosila tudi v sevniški okraj na Štajarsko, deželna vlada za potrebno spoznava, glavarstva od 6. t.jn. goveja kuga tudi na Trsatu in ljubljanski sejm, ki bo prihodnji pondeljek j to Je 26. dan t. m., prepovedati, da se ne sme živina Podvežici blizo Reke prikazala. grof Jelačičevem kr. banském graničarskem re- na ta sejm od nikodar pripeljati. Da je tedaj živinski gimentu ima goveja živina boiezen na gobcu in parkljih. iubli sejm ljubljanski prepovedan, se daje očitno na znanje Po dopisu c. k. deželnega poglavarstva štajarskega s tem pristavkom, da naj se vsak po tej zapovedi ravná. od 19. t. m. je te dni tudi na Vran skem eno go- C. k. deželna vlada v Ljubljani 16. pros. 1863. veđo za kugo zbolelo. Kako govejo kugo na dalje. * z okolice sevniške na Stajarskem se nam naj se delà tako: Gospodarska skusnja. Da iz gnoja ne izpuhti rodovitna moč do iuntov tako kakor moka zmle- naznanje, da od 9. dneva tega mesca je goveja kuga tega gipsa ali pa 33 funtov prav na drobno podělaně nekako potihnila, ki je v Rajhenberku, Sedunu, Gorici šote (Torf) imata toliko in na Čajni čez 50 živinčet pobrala , kí so ali poginile 1 • -I • - 1 • 1 • m à m #1#U • #V močí na gnojnice, če se 100 funtov ali cent ž njo dobro pomeša gips ali pa šota, da ali pa pobite bile. „Naj Vam pri tej priliki — nam piše iz nje ne more izpuhteti amonjak nas gosp. dopisnik B. S. — povem, kaj nemarnost delà, duša rodovitnosti. ? ki Je v gnoji dne t. m. zboli Gips ali šota tisto stvar, ki nam iz nekemu kmetu čajnske soseske gnojnice v nos drega in smrdi in ki se v učenem ke- troje goved; drugi dan poklicana komisija spozná je goveja kuga, ter dá živinčeta ceniti, potem pa da hitro ? mijskem jeziku „amonjak" imenuje, zgrabi ta tako ; da nikakor ne moře zbežati iz gnojnice, teđaj ostane v nji okončati, in zapové, kar je pri takih rečéh potrebno; in gnoj obdrží potem vso svojo moč. Gips ali šota sta metu je bilo zagotovljeno postavno povračilo, in gotovo dober kup ; truda s tem ni dosti, da se večkrat gnoj se mu bilo plaćalo, ako bi se ne bilo zvedilo pozneje, potrese ali gnojnica pomeša ž njima, dobiček pa je to- da nesreČnež ni oklicov in ukazov svoje kantonske in srenjske gosposke poslušal, ampak se po zapeljivih ma-začih zapeljati dal. Ze starega leta dan namreč mu krava zboli, in ker se je menda za meso njeno bal, šen, da bi vsi gospodarji gotovo đelali tako, ako bi vedili, da umno gospodarstvo je kaj več, kakor le hruške pec?! ni přišel, kakor postava veleva, županu to poveđat ampak leti po dva tukaj dovolj znana mojstra-skaza ; ona spo- kravo (kakor pri nas pravijo), „žabica" Nato roznanske stvari. znata dere da ? in mu dasta za dobro plačilo tudi nekaj močnih Nekoliko o zraku in njega pomenu zdravil. Al vse to je bila nesreča velika. 4. tega mesca zjutraj je mogel kravo že zaklati, meso je pa po na-svetu gori omenjenih mož v dim obesel. 9. dan t. m. so mogie se ostale troje goveda njegove zavolj Kužne stora oduo siri; ai na zraK, ki i bolezni pokončane biti. Ta dan je tudi komisija pri nam dozđeva praznota, mnogokrat mogle ostale troje goveda njegove zavolj kužne stora obilo za življenje človeško. Ako skozi okno gledamo na dalnje v gore, vémo sicer, da se med nami in med širi; na zrak ki to napolnuje nebo kipeč< gorami pro ? kar še ne mislimo 5 se ko n j em bila on je od zaklane krave molčal. pa stopimo čez prag, opominja nas lahko pihljanje na-nj ; 13. dan t. m. se je še le vse to zvedilo, in brž se je pre- akoravno nam še ne razodeva svoje prave močí in ob iskava zoper njega začela, in česar treba zavolj kuge, lasti Ko pa začne veter drevesa šibiti in se v vihar po vseh tukajšnih soseskah ojstro zapovedalo. In tako premenivšemu mogočne košate drevesa priklanjajo je nesreČnež vse odškodovanje svoje pobite živine za- pesek prenaša in krog naših hiš žvižga in ? tuli "V ce ce kot pádel in bode še kaznovan. Zgled za tište da jim njih svojoglavnost kaj pomaga! Pa tudi ona dva mazača bode gosposka po postavi pokorila." Po dopisu c. kr. deželnega glavnega poveljstva v Zagrebu od 15. t. m. goveja kuga v notranjih krajih ki mislijo? orkan drevesa ruje in hiše podera, takrat spoznamo silno moč ima ljenje razkačenega zraka Zrak pa ima Še drugo oblast Ako ima zdravnik moč, za nas še važnejšo, on čez naše življenje 7 cez vse ganiško V • z1v- pri mrtvem novoroiencu Bosne še zmiraj hudo razsaja, proti hrvaski meji? vprašanje resiti: ali je dete že mrtvo na svet pris ali pa je po roj st vu še i y - » so trde živelo, ogleduje naj prej pij Ce Gledati nam je tedaj ie na to, da v izbah nikdar ; če;'se v vodi utopé, je to gotovo znamenje, da čistega zraka ne pomanjkuje. Pri vratih, oknih v pljučah ni bilo zraka, da tedaj dete po rojstvu ní živelo; pljúěá, v ktere je bil stopil zrak, plavajo na vodi ker so lahkeje kot voda. Zrak v pljučah tedaj razsodi ali je dete po rojstvu živelo ali ne. začne se , pri al to j j prvim dihljejem peči itd. sicer vedno unanjega zraka notri pride kratko malo ne zadostuje, sosebno če je soba majhna. ali če veliko ljudi v nji prebiva. Skrbimo tedaj vedno, da se naše stanovanje mno- zraka Za vljenje, z zadnjim se končá. Glejte važnosti gokrat prezrači (saj se vendar tako lahko in brez vseh pač en 5 zrak ljenje vendar še ni zadosti, da imamo stroškov zgodi); glejmo sosebno na izbe, v kterih spimo, zdravega zraka, in ob- zraka, ampak zrak, ki ga sopemo, mora biti čist, nepo- enkrat v pljučah bil, kterega pa ) smo opili, ni vec ki je V ze 7 strupen, kajt ze v kri vse, kar je za rabo, je popačen, v njem redivneg da bodo snažne in polne čistega varovali se bomo mnogih boiezen, obvarovali prezgodnje skor bi rekel smrti. Ne zabimo nikdar, da stanovanja naše nimajo bilo j šio Je dokaz in kako škodlj ; kako potreb en je c , strupen je tak t zrak za življ ki smo ga ízsopi naj nam bo naslednja dogodba. Pozimi leta 1848 jad nek parobrod od Angležkega proti Ameriki. Ko na morji vihár nastane, ukaže kapitan vsem ptujcom (bilo jih je okoli 200), naj bi doli v kajuto šli. Bila je ta izba sila majhna za toliko množico, le 18 čevljev dolga, 12 široka in 7 visoka. Lahko si vsak sam misli, kako so bili revčki nabasani. Ako bi jim bil ladjini vodj majhine okenca odprte pustil, saj bi bili sopsti mogl akoravno težavno ; on pa dá okenca trdo zapreti, kakor tudi vrata. Morali so nesrečneži isti zrak vedno in f vedno zopet sopsti. Teg pade eden za drugim kolnej ) s lab ej bilo mogoče prestati; kmali tokajo, mocněji vpij ej o, eden butne v vrata, přiteče na površnino ter pové kapitanu strašno novico. Kapitan pa krmar dolj ni ti ta, in glej groza' — *** a^^w^a*»* ^ v+ttî ù ? ležalo z vite kot od božjasti, kri jim je crlela dva in sedemdeset je že mrtvih mnogo pa umirajočih. Trupla mrtvih so bile iz oči \jv vu. uvAjciobx, jvAi jaajjl j^ w lciti yji^i, uses m Kdo je kriv bil te strašne nesreće? Kdo drug nosa. kot kapitan ki ni vedil VI» JVC*J-/lt;a KřVJ UlOCiAV WIV111V ▼ ^^^ ampak duh se bo kmalo po vsi sobi raz- À1 bi se to moglo zgoditi, ko bi zrak nepremak stal? Kdo drug ko zrak raznaša delce omenjene dišave po vsi sobi? Kakor vse druge telesnine je tudi teglj m skrčlj gosti gorkot tudi ak azteguje, mraz ga stanici ima pa naš život veliko večo krči in lastno , doti- se našega trupla, se razgreje in kviško dviguje, gorko to kot zrak, kteri nas obdaja. Zrak tedaj kaj kakor tudi ak ivcxivui. luui úlč^jv, ki ga izsopemo, ™j™ wsr---- našega trupla. Tako nastane vedna sapa, ktera izso- kajt on ima toplot peni, i^i.ci m novega, čistega, zdravega dopeljuje razgreti in škodljivi zrak od nas nosi, nam pa okna zato 7 da se z ape raj o in se tako gorkota v njih obdrží, temuč tudi zato, da se večkrat, vsaki dan, o dp e rajo in nam čisti zrak v sobo puščajo. A. Z. Národopisné stvari. Novi dokazi, da Panoni so bili Slovenci. P a n o n o avnost za II Spisal Davorin Terstenjak. nima noben stari pisatelj očitno in na- na Paj so dol od Paj Ako App (illy 24) pise 77 kraj S try m 13) bili sorodnici maloazijskih Teuk ilirski izselj kteri so po Hero dotu misli 7 (VH ; Epis.) pa bili so P hry go v 7 po Štrabonu Grški pisatelj Panone in Paj enim istim imenom poznamovali; al že Dion (49, 36) se je tožil, da Grki krivo Rimljani P abljajo ime Paj imenujejo pri rodu, ki ga Druge pomislike zgodovinarjev sem že v tem časopisu razjasnil (glej „Novice" 1859 str. 131 itd.), kakor tudi ta okoliščina pričuje za različnost Panonov inllirov, da Tacit (Germ. XXV1IL, XLIII) poseben jezik Pano nom pripisuje, m ai* ^ * V1.J v/^ AJLA křJLVVX pn vy K7 JL XX XXX. XX X Ul M 1 U JX X XX J XV UVI JL so med keltskimi, germanskimi in sarmatskimi rodovi v okrožji virov Vislinih stanovali, in kterim so ti rodovi kot „alienigenis" velike davke nakladali. tem okrožji pa v starem času nikdar ništa prebivala Thrak ali Ilir, temoč zraven gori omenjenih Osih in Arabiskih, kteri rodov SI 7 biti Si panonsk jezik govoril tedaj je jasno kot beli dan, ker so 7 da Panoni mogli Že ime O 7 nes ima slovensk pomen cola cacuminum", od os „Spitze", „der zuspitzende Stein", in da so O znaci „in „Wetzstein", prebivali kraj o so v sicer « * trih h m po trih vrhih potrjuje Tacit, pisaje: „omnesque hi populi p m p e s t 7 caeterum saltus et t montium jugumq insederunt (osi) Se druga okoliščina pričuje za slovansko národnost , ker rod z enakim imenom Ptolomaj imenuje godovinopiscov za Ose zraven Velt kterih so od vseh Slovane přiznáni, in ki so stanovali 77 TOO Ovsvfârxa) kóXti co V sche Geog cl sinům H a f ť Bibl. <• > a v VTteoovg današnji „k 1 O 1 11 Cl 111 , U.MIX1UIW1ÍJ l 77 Galoí (rj '">0(j(7(oi) glej Ptolom y- xsep. s. rip sem na ďrugem mestu dokazal, da poznamo vanje za b i v o 1 a pri Panonih : b ie slovansko in o____auz^U anos P pomenja naravnost „mužnato živad, das Sumpťthier dalj( plat] ponj kakor so Panoni imenovali usk panj, panj Al še oblačilo z rokavi ponj a va. druge besede iz jezika starih Panonov slov nam pisali stari pisatelji, in sicer poznamovanja za p N Štirskem blizo Mozirja je oj stra gora sv. Križa. Veli se Oslja go acutus mons V V* _ j.a jo je přestavila v bergu, „Spitzberg »5 Eselsberg" namesto u kteri stoji cerkev ali Scharfen- Pis. 19 - Tako Athenaeos (IX. c. 63. pag. 400) piše, da so Pa- noni iz ječmena varili pijaco, ktero so „mvmu imenovali. Tukaj vidimo pogrčeno obliko z znanim grškim suffiksom slovenske besede, s ktero še Sloveni danda-našnji pijaco iz ječmena poznamljajo: pivo. *) Al tudi oblika pino je slovenska, iz korenike pi in suffiksom no, primeri: suk-no iz korenike suk. Isti Athenaeos piše, da so Panoni iz bara, bera — „ano -xeyxoov" — varili pijaco, ktero so imenovali : nuQajjia. Tukaj sopet vidimo, kako je Grk „voćem hybridám" popacil. Ker so stari narodi to pijaco tudi po materii, iz ktere so jo varili, imenovali, tedaj tudi MtQctfîia druzega ne pomenja kakor : b a r a v i j a, iz bara napravljeno pijaco. Tudi na pomen pariti, par a vi ja, se sme misliti. Jul. Afrik, še omenja, da so Panoni tudi pivo imenovali: xáfiog ~ kam o s (zavoljo suffiksa primeri : mođros), ali pa : kamo š. Tako so tudi po Prisku Soph, (in Eclogis hist. goth. pag. 42) S kyt i imenovali iz ječmena napravljeno pijaco. Pa že Stritter (II, 957-958), dalje Šafařik (Slaw. Alterth. II, 90.) sta dokazala, da zgodovinopisci Gotov in pa Byzantinci so dežele, v kterih so ruski Slovani stanovali, imenovali: Skythia. **) Toraj je beseda: kamos, kamoš ruskoslovenska, pa tudi srbščina še ima: kom, komina, vinacea (Vuk, rječnik s. v.), primeri nizozemski : pri Kiliaenu : k a m m e n = brauen, kammer, Brauer, kame, Brauerei, starofranc. cam-bier, Brauer, gotovo od Slovanov izposojeno. Ko je Atila v Panonijo pridrl, so domaći prebivavci, kteri so ob prosu živeli po Bizantincih — splošni živež starih Slovanov, — na njegov dvor prinašali: „Imdog" — med ***) in pa pijaco: xapog (glej Prisk. Rhet. in Histor. graec. fragm. ed. Did. IV. pag. 83.) Ker méd je slovenska beseda, ter tudi: kamos. Za koreniko bi postavil: kam, kom, srbski: kom at i, manu trudere slovenski : k o m o 1 e c, Ellbogen , toraj : kamos, kamoš, „das ausgepresste Getrânk." (Konec prihodnjic.) ■ ■■ ■ ■ Zgodovinske stvari. Stara kapelica pod Trebelnim. Ker od vec strani gré vprašanje o stari kapelici v trebelski fari, naj tudi jez „Novicam" razložim, kar mi je o tišti znano. Z rajnkim g. Kobetom sva bila takrat soseda, ko je on o nji pisal. Njegova beseda me je spodbudila, da sem kapelico pregledal in za zgodovinske sporocila zrisal. Prvo je treba razločiti kraj, da se o imenovani kapelici prav govori. Trebelno je majhna vas na vrhu hribovja, eno uro od Mokronoga, in dve od Novega mesta; ondašnja cerkev sv. Križa se od leta 1803 šteje za farno. Pred tem časom je bila fara pri cerkvi sv. Petra za četrt ure nižje pod Trebelnim proti Mokronogu ; nad to cerkvijo stoji stara spredaj omenjena '") Tudi stari Kelti so pijaco iz ječmena imenovali xar t^ojijv — pivo „das Getrank", in sicer: korma, kurmitli, kurmen, primeri novokeltsko: coirmeach, potator (glej Dioscr. II. cap. 110. Athenaeos cap. 13.). Pis. **) Pod imenom Skythi so posli vsi stari rodovi v severn Evrope prebivavši (glej Strabon Georg I). Plini (Hist. nat. 4, 25) piše: ,,S ky tharum nomen usquequoque transit in Sarmat as et G ermanos." Trebellius Pollia (Claud. 612) imenuje celó Peukine in G o the — Skythe. Pis. ***) Priskso piše, da so namesto vina uživali fis dog. Méd pa v staroslovenščini ne pomenja samo iz strdi napravljene pijace, temoČ tudi: sicera, crtxeoocy Obstwein, in ker po citatih pri Dufresne-tu je xapog, ca mu m (Cael. Àurel III.) ednak z besedo: lora, Tresterwein, vinacea, ter srbsko: kom, komina- res m napog, in xafxog ur kom. Pis. kapelica, in kacih 50 korakov niže so razvaline starega grada, ki se je velil gornji Mokr o nog, in še toliko dalje je stara farna hiša. Po takem se je fara kdaj velela gornj omokronoška ali tudi gorenska. Ta fara je zlo stara; farman O ton se bere v stari listini leta 1248 ; utegnili so jo ustanoviti gornjo-mokronoški gospodje, ki se mnogokrat berejo v starih listinah, na priliko že leta 1229. Sedanja cerkev sv. Petra je bolj novega zidanja, in je bila za farno pred časom zadosti prostorna; stara kapelica, ki stoji malo nad tisto, pa bi utegnila ravno iz vir na farna cerkev biti, ko še ni bilo veliko ljudstva, in po takem je bila tadi sv. Petru posvećena. Saj se bere v stari listini leta 1331 farna cerkev sv. Petra na gornjem Mokronogu (Obernassen-fuss), kjer sta avstrijska vojvoda Oton in Albert ustanovila obletnico. Kar se tedaj tiče stare kapelice, kako stara bi utegnila biti po šegi zidanja? Meni se zdi, da ni čiste bizantinske oblike, ampak da verjetniše kaže romansko šego, in sicer na prestopu v gotično zidanje. V podobi je okrogla, za 3 sežnje v premeri, tudi obok je okrogel; enako je niša za altar polkroglina, in tri okna so s kroglino zvršene; vrata se ne morejo zadosti razločiti, ker so deloma razdjane. Pa med steno in obokom zno-traj ni nobenega obrobka ali simsa; na oboku se ka-žejo navskriž preproge ali rebra po gotični šegi, in vhod v mrtvaško rako, ki je pod kapelico, je s trivog-lino zvršen. Po teh znamnjih bi jez to stavbo deval v 13. sto-letje, ali k većemu v 12. vek. In po takem bi bila veliko bolj nova od časa, ko sta živela sv. Ciril in Metod. Tudi ne vém, kako da bi bila ta sveta moža ravno čez gornji Mokronog hodila; zakaj ondašnja pot je zlo v strani, če bi kdo od štajarske meje hotel proti Primorju priti. Drugač ne, razun da bi bila slovenska aposteljna nalašč najbolj odložne poti iskala; ali pa, če je kdaj pot čez te kraje bolj navadna bila kakor zdaj, ker se vé, da grad v spodnjem Mokronogu je še sv. Hema imela v lasti. Kar pa se tiče pravlice o prihodu sv. Metoda v ta kraj, vém tudi, kako s tisto stoji. Med narodom se je o trebelski fari poprej samo to govorilo, da so v staro kapelico še ajdje hodili; ljudstvo sploh vse, kar je starega, stavi v ajdovske čase. Ko je gosp. Kobe v ta kraj přišel, je začel misliti, v kakoŠen čas bi se ta prav-lica zamogla primeriti; ker so nam nekdaj v šoli samo o sv. í ^irilu in Metodu pripovedovali, in o sv. Mohorji in druzih akvilejskih dušnih pastirjih molčali, tedaj se je uganjka tako řešila: Sv. Ciril in Metod sta v stari kapelici maševala. Od tod se je pravlica o sv. Cirilu in Metodu tudi dalje razŠirila; koliko pa da je gotovosti nad njo, iz povedanega vsak lahko sam sodi. Ce bi bila gornjo-mokronoška kapelica res tako stara, bi se ravno tako lahko in bolj verjetno zamoglo reci, da je sv. Pavlin, akvilejski patrijarh ondi sveto opravilo imel ; zakaj o njem se vé, da je Korotancom in bližnjim narodom sveto vero oznanoval. Jez bi pač rad kaj več starih spominkov na Krajnskem našel o cerkvah,, pa doslej se še ni dalo. Na Štajarskem in Koroškem vedó dosti gotovega od starih far in cerkev iz 8. in 9. stoletja ; na Krajnskem pa je naiprvi gotovi sled v starih listinah o staro-loški cerkvi iz leta 1074; cerkev sv. Petra v Ljubljani mora sicer veliko starja biti ; kar se pa piše o cerkvi sv. Nikolaj a v Ljubljani, daje stala že v 8. stoletji, je le pravlica. Teško se pogreša, da bi. de Rubeis , ki je spisal spo-minke akvilejske cerkve, ni mogel brati farnih imen v listini iz leta 879, in da se tudi zdaj ne vé, kje bi bila tista listina; drugač bi mogli saj za nektere stare fare na Krajnskem kaj več vediti. Hicinger. 20 Slovstveue stvari 28. Slovenske Večernice, od družbe sv. Mohora zvezek. f Slovensko slovstvo letu 1862. Kakor že tri leta , naj tudi letos osnuj em pregled dr. J. Ú1 29. Drobtinice za leto 1862; XVI. tečaj. Izdalo ravnatelistvo lavantiskega semenišča v Mariboru, vredil našega slovstva v pretečenem letu, da se bo vidilo, kako aga ali pri napredujemo. Sicer bi bilo še marsikaj želeti, naših še dosti slabih okolnostih in z obzirom na prejšne leta se smemo s tem zadovoliti, kar smo dobili. Učvr- stil Razlag. 30. Slovenski Pravnik; 1. zvezek, spisal dr. Rad. 31. Slovenske večernice, od družbe sv. Mohora se je m. ■ ■ v minulem letu slovenski duh tako, da smemo sadu v příhodnosti upati. C asopisov je izhajalo petero : . zvezek. 32. Gospodove poti so čudne; pripovedka venil Leo Engelman. 7 7 pošlo Novice; 20. tečaj 7 vrednih dr. Janez Bleiweis. 2. Zgodnja Danica; 15. tečaj, vrednik Luka Jeran. Slovenski Prijatel ; 11. tečaj, vrednik Andrej toči 33. Mali sadjorejec, spisal Mencinger. 34. Program ljublj. gimnazije je prinesel spisal Mih. Wurner. yy Nekaj o Einšpieler. 35. Program novomeške gimnazije „Slovenski ge 4. Slovenski Glasnik; 5. tečaj 7 vrednik A. Janežič. nitiv", spisal P. Ladislav Horvat. 36. Program ljubljanske realke : „Imena Učiteljski Tovarš; 2. tečaj, vrednik A.Praprotnik. in lastnosti kemiških prvin, spisal Peternel. Cvetje iz domaćih in tujih logov; izdajal 7 zna m nj a Anton Janežič v Celovcu, je rodilo v devetih zvezkih kobški soli, v Kamnigorici 37. Slovenski so letopisi izšli v ljubljanski št. Ja- v lepega sadu, m sicer: xv v/ WOIY1 Hir jul j v xvaiuui^ui J v Kropi y v Ornomlju (podlaga vsakega nauka spisal Vilem Tell; poslovenil po Sehillerju Fr. Cegnar. Babica, pripovedka iz kmečkega življenja od Božene Nemcove; poslovenil po českem izvoru France Cegnar. 8. Kriton od Platona; prevodil iz srrščine J. Božič. v Senožečah Loki ekliška šola). Erženj 7 7 v v 38. Občna povestnica, spisal M. Verne 39. Slovenska slovnica od Ant. Janežiča 40. Bukve pobožnega obsežka (Djansko vodilo pôle). . del. Apologija od Platona ; prevodil iz grščine Božič. 10. Ksenofontovi spomini; prevodil iz grsčine P. Ladislav Horvat. Koleda rstvo: Tomaž Mraz; Kalvarija 7 sp y nice, Fil. Kaťol 7 sp Jože Župan; Večne res y Pobožni otrok, Val. Lah; Sv. Anton puščavnik, Anton Pinter in še vec drugih). Zagrebu. A. K. Oestnikov. 11. Koledar kmet. družbe v Gorici za leto 1862 poslovenil St. Kociancič. 12. Velika pratika za leto Bleiweis. y Li 1863; vredil dr. Janez epoznansko pojje. Slava in ljubezen. 13. Domač koledar slovenski za leto 1863 ; 8. tečaj ; spisal Peter Hicinger. 14. Koledarček družbe sv. Mohora za leto 1863 vredil Andrej Einšpieler. Novela. y Zapustivši Novo mesto prisopihaš dragi bravec, memo podnožja razvalin starega mehovskega grada po strmih 7 15. Sloga za leto 1863, sostavil Miroslav Vilhar. klancih na vrhunec visocih Gorjancov 7 kjer se Muzikalno slovstvo. Nikjer ne napredujemo Slovenci tako veselo kakor v petju. Letos moremo ponosni gledati na lepo število novih pesem, ki se že orijo in razveselujejo srca Slovencov po domačii, pa tudi ostale brate po širokém svetu slovanském. Če bomo tako napredovali, bomo v malo letih opere popevali pri važniših besedah. Prišle so na svetio te-le pesmi: 16. Pesmi Vilharjeve, 4. šestka. 17. Glasi slovenski za čveterospev, samospev in glasovir, sostavil Fr. Gerbic. 18. Vilharjeve pesmi; 5. šestka. nazaj ozerajočemu krásen lepogled razgrinja pred tvojimi očmí. Al ta popis ni zdaj moj namen. Spustiva se toraj un-kraj navzdol. Kmalo oàpira se pred tabo nov svet, — zemlja, na kteri živijo bratje naši Belikrajnci, těsno zjlruženi na levo tjè z Žumberčani, na desno doli blizo Crnomlja pa z Marijedolci, hrabrimi vojaki slavnih Slunjskih graničarov. Zemlja ta ima mnogo važnega za jugoslovansko zgodovino našo; tudi sledeči povesti je dala snutek. * * * 19. Slovenska grlica , 7. zvezek 7 sostavil Juri Fleišman. 21. Pesmi dr. Benjamina in dr. Gustava lpavic-a. 22. Slovenkám; slovenske narodne pesmi za gla- juliskih planin. začetku viharnega našega stoletja živela je neka udova s sinom svojim , mládencem starim blizo sedem-najst let, v malem pa vrlo prijaznem in nekako prikritem selu takraj Kolpe, nekoliko ur od Severina v podnožji Mala grajščinica, v kteri je stanovala 7 so vir op Davorin Jenko. 23. Prešernove pesmi, za petje in glasovir 7 složil Dav. Jenko. 24. Razun navedenih smo dobili letos se novih pesem 7 ki še mnogo in omenjeno selo, to je bilo vse, kar je prežalostni udovi ostalo po smrti srčnolj ubij enega moža. Milo je tolažil še o zadnjih trenutkih življenja svojega solzijočo ženo, ter budil upanje na vsemogočnost in skrbljivost Onega, niso natisnjene ; na svitlo so pa ki ohrani tudi črvička v prahu zemlje ; sinka pa je za- prišle tri kompozicije Vilharjeve v koledarju m crna maša nesel „Učit. Tovarš." Razlio ne delà. ranjkemu A. M. SlomŠek-u 7 7 77 Sloga jo je pri klinjal pri vsi svoji in materni ljubezni do njega: naj si prizadeva vkijub vsem mikavnostim in zap elj ivo s tim življenja, da ostane vedno pravicen in pošten človek Raj nki imenujmo ga Kuljanič bil je pred leti mlajši. 25. Don Quixotte della blatna vas ; spisal Cervantes okrajni sodnik. Zastran poštenja in zlasti zastran pri- ljudnega in krotkega postopanja s priprostim narodom 26. Venec, 18 pesem Nečásek-u v spomin od gim- bil je od njega obče spoštovan in ljubljen; al to je nazijalne mladeži, na svitlo dal Anton Umek. bilo Uzrok, da se je Kuljanič zameril mogočnemu plem- 27. Slovenski jezik pa kranjska špraha; govor stvu svojega okraja, ktero je imelo pravico zbirati čast dr. Jan. Bleiweisa v ljubljanski čitavnici. nike županijske. Nekoliko let pred smrtjo svojo bil # 21 mož pri novih volitvah popolnom žalilo njegovo srce, zavržen bistri to je sicer radovali so se te prijaznosti otrok svojih • lv* vidsi da um nesreći sta mu kmalo bolno dušo o tej majh se lahko pripeti tudi najbolj poštenemu člověku. Od anič na svoji mali tihi grajščinici uu » ^ tv j oivui a auu v an ou ou tu jjiija^uuoti utiuj\ o vujui ^ v luoi j ua JLLt/— čista vest okrepčala dolžna zveza oplemenuje njune duši ter odvraća ju od ktera mnogih nevarnih napak, kterim se posamesno ali v tega časa živel je Kulj krogu mile družinice svoje, pecaje se večih družbah živijoči otroci tako radi udajajo. (Dalje prihodnjič.) deloma z gospo darstvom, deloma pa z odgojenjem edinega sinka svo- za življenje potrebnih znanostih. Kulj anič je med ostalim posebno skrbel, da jega, kterega je podučeval v vseh Dopisi Iz Zagreba 14. an C-v. Prijatlom domaćega bi se kake petj a imam javiti veselo novico, da je pres vitli ban pake ne ukoreninile v mlado srce sinka Sokčević blagovolil pre vzeti pokroviteljstvo (protektorat) nad narodnim pevskim društvom „kolom" v Zagrebu; y c njego vega, toraj ga je, namesti da bi ga pošiljal v unanje šole^, raji domá podučeval. Napredoval pa je ob enem je o&ečal društvu 100 for. podpore. ,7Koloť ima že nad 100 Členov, večidel Hrvatov, nektere Čehe , 6 pa tudi mladi Ivan na radosti svojih starišev čudovito od dné do dné bolj jal Je duh njegov, ob enem ;------ — ---» » «.«V T , in Slovence (med Slovenci so trije Čas tni članovi Je je pravih). Visoko kralj, namestništvo je tukajšnim na pa tudi cvetela moc telesna. Bil je zal mladeneč Komaj pol ure od grajščine Kuljaničeve svojem velikem posestvu stanoval z gospo in malo svojo hčerko Ivanko bogati plemenitaž Blagajč. Bil je iskren izobraževanje s čitanjem časopisov in knjig vseh slovan- gosp pravnikom potrdilo podnešene štatute za ustro jenje „pravničkoga družtva" ki ima namen uzaiemno in zvest prijatel Kulj še od onih srečnih mladih 7 ko sta oba kakor součenca akademije zagrebške let ondotnem konviktu sklenila v krepko vez prij ateist ktera se tudi v poznejših časih ni razrušila, temveč se bolj učvrstila. Blagajč bil je sicer vrlo pošten gospod, slovne akademije. skill narečij, govorniškimi vajami o pravoslovnih in do-morodnih zadevah in pisanjem hrvaških, srbskih in slovenskih člankov v društveni časopis. Pris topilo je že društvu okoli 50 slušateljev tukajšne kralj, pravo- samo nekoliko prerad ponašal se je s svojim silnim bo gastvom ? bil je moz tudi plamenila kot živ ogenj gle jeze, ki se je včasih olj ako mu ni šio Gorici 6. jan. 0 (Konec.) — Prva veselica je prav za prav le po skušnja 5 prišlo je bilo pa toliko * HUb A1V u^tillj , aivu mu ui oiv VSC pO TUIJA j^UOjJUUC , Uči ©ULIL* IL/111 ZiihQliL (Ui pi UJSlUl«) 111 jJUOUOûUC/ * Kakor gospoda bile ste tudi žene njune srčne zadregi. Druge dve večernici (14. dec. in novega leta Obedve bile ste dobre in krotke duše, bila gospode, da smo bili zastran prostora in postrežbe v njegovi, prijatli c po dinji v go- večer) ste bile pa že v dvorani. Vsaka pozneja se bolj šem pomenu. Kinčala ju je srčna vda- odlikuje memo popřejšne, vendar pa se prave besede še ne smejo imenovati. Pevski kor pod vodstvom gosp 1 • 1 • i 1 • r^à v V nost do svojih mož, združena s pravo bogoljubnostj tora] niste marale in tudi ne veliko vedile za dragi lišp Schreiber-ja vrlo napreduje. S čemur se pa naša obleke, za potovanja v toplice, za plese zunaj hiše, za čitavnica posebno ponaša, je izvrstna pevkinja in zraven • 1 11 • • r^i 1 1 • m koncerte, opere in Bog zná za ? kaj žalibog V nas sedanj omikani ženski se vse, po cimur pôl celo dušo telesom kop Jezik materni, hrvaški, bil jima jev z eno be- bile ste prave Jugo slo vanke ; Bog hotel, da bi ju iskrena domorodkinja, prava Slovenka po rodu in omiki Marica Jegličeva (vredna sestranka dr. Toman-a). hiši in zunaj nje milši kakor vsak drug sedo : posnemale tudi še dandanašnje vse naše domačinke Te dve družinici shajale tedaj ste se skoraj vsaki Čistosti in miline nj enega glasu ne bom popisoval, cesar pa ne morem zamolčati, in kar je občudovanja vredno 7 je globoko čutje, s kterim besedo in napev navdihuje m oživlja. Pela je do sedaj pri predposlednji večernici drugi ali tret dan l£tJLL , Zidaj pri Blagajnu., ůuaj ŮUJJCI JfAJL vvAmvu ^umjjv » VIVJ. ww » ^ XXX jjXXjv vxv/xxx jv U1UJ 4 poda puhala sta iz svojih'dolgih pip in pesem je pela s tako nepopisljivo milino, da je segala zdaj zopet pri Jenkov samospev: „Slovenka"; v poslednji pa „Mojemu čolniču" (napev Gerbcov) in „Kje dom je moj?" To Kuli aje se po sobi gori in doli, sta zgovarjala se o poslušavcom do dna srca in ploskanja grom 7 ki Je za- gospodarstvu ali pa prepirala se 0 znamenitih tadanjih grmel posebno za drugo strofo (..„tam, kjer Soča"..) 7 politiških dogodbah 7 pa praznila zraven kozarec ruj- ktero je blaga gospá na občno prošnjo ponovila nega vinca; — gospé pa ste se zopet kratkočasile v tak 7 Je bil svoji sobi o svojih zadevah, 0 svojih milih otrocih in 0 gospodi nstvu Rekli smo, da sta se Blagaj V • c m Kulj , kakor da bi se bil sam Perun po dvorani vozil, drugi veselici (14. dec.) se je imenovana gospá tudi v dvospevu „Savica" (napev gosp. Riharjev) z gosp o tadanjih gimnazijalnim profesorjem J. Pajkom izvrstno odre- V 1 n ^ 1 n TI • 1 / J \ • 1 r\ v _ )olitičnih dogodbah včasih prepirala; to se pac razume zala. Gospod prof. Pajk (tenor) je pel v ahko, ako se pomisli, da je Blagajč kakor Človek vec. samo in nekako slavohlepne narave gledal v Napoleon spev Sabljica" (b. Tom., np. Gerb.) prav dobro. Za (ideal), v tem ko je mirneji in bolj sicer mož ustaven od pét do . neki Kulj anič silovite delà čveterospev imamo zunaj g. Pajka še normalnega uči- Napoleonove naravnost zametoval. Vendar pa ti prepiri do sedaj s 3 čveterospevi. niso nikakor motili stare ljubezni in zloge prijatelske, akoravno so bili tako rekoč jedro nj uno vaščanskih bratimija zabav. telj a in društvenega odbornika g. Toman-a, g. Klavžarja telegr., in gosp. Cotiča, uradnika. Razveselili so nas veselici so peli Pre- Po- sernovo „Strunám" (napev Jenkotov); v 3. vec. 7 77 (besede Jenkotove, napev D. Jenkotov). Napredek, ki ga od dné do dné pri teh gospodih zapa-Ker so tedaj stariši v taki lepi slogi živeli, bilo je zujemo, je res hvale vreden. Se dveh veseličnih gostov že naravno, da sta se tudi otroka njihova družila zdelo se je 7 7 da gré tukaj opomniti, kterima je čitavnica iz srca h va \JLOi QLCTi 00 IlUUl UliUJVa UI lUU V a UI UAlia J uaij o fU^wj vjjv/iumw , AI/VXIIUW jv IU OIVM 11 » W da clo eden brez druzega živeti ne moreta. lež na. Gospodičnja Budalova, izvrstnica na glaso- Ivan bil je za dve leti stařeji od male Ivanke; on je viru, nas je že dvakrat s svojim čarobnim prebiranjem bil toraj pri otročjih igrah tako rekoč njeni učitelj in počastila. Novega leta večer pa nam je červinjanski voditelj. Sprehajal se je z njo po vrtu, po prostranih notar gosp. Polenčić (Lah po rodu) posebno čast skazal livadah in bližnjih šumah; nabiral ji je cvetke; kadar s tem, da je iz vseh najbolj priljubljenih slovenskih tako mikaven potpouri improvizaval, da je zaželela kako jagodo izpod gostega s trnjem obra- napevov ščenega grma , ali kak lep sad z visocega drevesa, ploskanja ne konca ne kraja. Slava obema! on ga ji je gotovo pripravil, akoravno pogosto z ranje-nimi in krvavimi rokami. — To so bili prvi dokazi nedolžnega otročjega nagnjenja, ki je, kolikor bolj sta ni bilo To so naše dosedanje domače veselice, zrna za gačo prihodnjih „besed." U koncu bodi mi dovoljeno po- se o odrastla otroka, tudi vedno močnejše prihajalo. Stariši opravilstvu čitavničnem kaj povedati. ravnateljstvu in 28. dec ZaČel ga je predsednil smo imeli tudi mi prvi občni zbor. spet izvoljena. Na novo so bili v odbor izbrani: gimn £ Winkler s sledečim našim J. Pajk , realni prof. g. Zakrajšek ausk. pri okolišinam popolnoma primerjenim govorom: Časti vredni gospodje! Poglavitno opravilo avolj prof. okrožni sodnii gosp. Leop~. Budal in gosp. doktorand" J. Tonkli. Namestnik Tonkli-tov, dokler ne pride iz Du- „v^usu. vicuiii ^uopuujc : n u^iavi inu ujji ci v xx^, zicivv/jj —-------- . .----------------** T > r "" kterega smo se nocoj tukaj zbrali, je po §. 10 naših naja nazaj, je gosp. Hofer, pošt. oficijal. Predsednik je leto gosp. A. Winkler, podpredsednik g. V. Milharčić y de pravil volitev novega odbora, kteri bo za prihodnj našo čitavnico vodil. To pomeni, da kar je bilo dozdaj narmčar m začasni "tajnik gosp. A. Jeglič ; ostala (stara) le začasno, mora biti zanaprej stanovitno; to bi moglo pomeniti, se mi zdi, da naši čitavnici ni življenje odbornika sta A. Toman in A. Marušič. za pol leta ali za leto odmerjeno, kakor rokuj ej o , temuč da naša čitavnica To je dosedanja kronika naše čitavnice; nadalje-perniki pre- vali j° bomo , kadar se bo v njenih zadevah kaj na če ; To mnogo let slovela ker namen naše čitavnice smem pol bo še zaupanja izgovoriti Bog dá novo obrnilo. Iz Gorice 10. jan Drage Novice aci llttllIVll XI CIO ^ V/11«ÏU1V/^/ je ICIXS. , VICU JA VlVi^jV ^"J obeta. In kaj bi ne? Dosihmal je slovenski jezik tak da dolgo V Uli LI, J-KJ. JCA/JU. . XVCU O l ljenje v zadnjem listu preteklega leta o stenografij vsi vemo 7 , to v revni bajti prostega kmeta domá bil ; v É ■ ItaHM In nesle Kar ste nam pri omikane družbe so mu vrata povsod bile zaprte je nas zlo razveselilo. Vrednost te vednosti je res dandanašnji velika. Najbrže so jo tudi ravno zato na bavarskih gimnazijah kakor predpisan nauk vpeljali g meni je danes že pripuščeno k omikanim gospodom na Francozkem si celó gospe in gospodične brzo v krasni dvorani v tistem jeziku govoriti, ki sem se ga na maternih persih učil. Gospodj pisno dopisuj ej o. Tukaj v Gorici si tudi laški prenehoma vrti moji 5 tega daj slep naš znavati; tudi jezik zaničeval, začenja ne že vidi kolo časa se Kdor je do Urban Tedeschi jih ne nahaj ? učencev ali učenk brzop • V V i s c e } telj, pa veliko; ako bi slovensko stenografijo učil naši naših krajih znanje slovenskega, jc^uvci, v 0 _ .. ------------------— ć-------- ----0 viditi z druzimi, je pravična. In mi gotovo nismo manj sem se je tudi jez naučil. In ko sem jo hotel svoje perniki začenjajo čutiti, da 7oj o zmoto spo Na naši gimnazii jo v f UC1 vrli bi jih gotovo vec našel gospod prof. Jože Indrak z dosti dobrim uspehom po jezika da želja, v proi. joze indrak z dosti doDrim i v enaki vrsti Gabelsberger-jevi sistemi v nemškem jeziku Pri njem od naših zopernikov prepričani, da popolno znanje našega maternega jezika je silno potrebno. Pa se ne bomo „ ^ v ošabno ozirali in mislili, da že vse znamo, in nimamo pomo slovensko imeli. In ta naša goreča želj šošolce brez plačila učiti, samo da bi je ne pozabil, lasno odgovorili, da se je bodo učili, ko so mi vsi se nam več se učiti. Gospodj moji ! široko polj leži v se pred nami neobdelano , veliko smo zamudili, in truditi m0J prijatel iz Dunaj bo gotovo precej izpolnila. Že preteklo pomlad mi je pisal da tam neki pravnik slo se moramo nam lep ? V ce hoćemo zamujeno doiti [XX y 111 ti UUXU ----j x---xy tuiajci ^fioai ^ vic*» tain uvixi t hhk w Čitavnica pa venski brzopis napravlja. Bog daj, da bi ga le precej priložnost ponuja, vaditi se v maternem je- po slovenski mlj ziku, in marsikaj druzega koristnega se učiti, ob enem drugi domoljubi tega raztrosil! Pa gotovo se bodo važnega (dobro plačanega) in V se pa tudi se pošteno eljevati Pri nas ni nobene Pega delà poprijeli. In zato bi bilo prav, da bi se ti ? da prenapetosti, mi ne žalimo nikogar; mi želimo živeti v možaki prej pogovorili, da bi je ne zakrožili vsak po miru tudi s tistimi, ki niso naših misel ; mi ne silimo svoje in tako ne napravili več sistem, ki bi se ne dale nikoga koga] ? dokler naj z nami hodi ? itaiii misei , ini ii^ oiiiiiiw J 7 ——v "T **T 7 ^ ? pa tudi se ne bojimo ni- zjediniti. Al bi ne bilo mogoče k temu početju malo r t/ - I v#l • • • • • a i • • « • i i • v • i smo na pošteni poti Ali da bo kaka razprtij pa Je morda plačilice izpisati?! Podpirajmo jih na vsaki način ? naše mlado društvo kmalo je naša dolžnost i azkropila? Tega ne pričakujemo. Ce je do zdaj lepa natisnjena? slog med nami v prihodnje? "jadala ; zakaj ne imeli biti tako še Gorici 12 Je Bogom jan Magd stenografij to že A. M vic Sinoči smo imeli v čitavnici veselico. Razun navadne tombole in petja je naša Se vé da, vsaka posebna želja vsakega đruštvenika mladina prvo poskušnjo s plesom napravila.^ Dasiravno ne bo mogla vselej biti spolnj kdor ljubi svojo m in je dež potokoma ulijal, ko je bil čas v čitavnico iti, xuv » XXXV, xvuvi 1XXXC* na, imcmuu ii«iicii, iiniiuuuu uiiiuw, bilo se je vendar dovolj gospode nabralo. Naši pevci elej pred očmi, ne bode nikdar semena razprtije trosil, so ta večer posebno gladko peli. Na novo so nam po 1*11 • 1 "I • • . • -I W • . • • civili* Tj ^ * Dl rtXlr/A n/\r»/\vi/\^ îv^ rt ACfVk/M domovino, kdor ima naš imenitni namen, národno omiko volj kake pomanjkljivosti nezvest postal čitavnici Hej Dve utvi" (ten. g. Pajk). Ponovili so Slovenci slovo dal slog se bode naše društvo krep Bleško jezero" in samospev čalo in množilo, in tudi ljubeznjive hčerke slovenske voletnega) „Pobratimij U Na to se Je i programa začel MH nas bodo tukaj včasih obiskovale, in se zavedale tudi po da t Cez ekaj casa zagrmi bodimo složni čitavnice še jih žilah se pretaka slovenska kri. Gospodje ljiva vez bo vse ude goriške m mnogo živi goriško čitavnico let v lepi edinosti obsegala Bog enkrat v prednjih sobah „živili" in ,,slava" s ploskanjem. Vse hiti radovedno proti vhodu. „Tominci so tukaj !" gré od ust do ust slabému vremenu je přišel tominski kor nas počastit Vkljub l 'ravo po dvorani slava ? V • - _ ŽIVIO Î in ploskanj Je legalo Po kratkem dogovoru, ko je ples prenehal, se ustopijo sred dvorane in urežejo najpopred unemavni „Naprej !" tako po mojstersko, da málokdo izmed nas ga je slišal Jeglič, Potem je prebral začasni tajnik (de kratko kroniko čitavnice ) kora so račun od njenega začetka do tistega dne in prevdarek za leto 1863. *) Vsi ti računarski spisi so prav izvrstno, jasno delo. Na to Na ^ ps/^.« X f tAAv' y iM/wixv U.V1V so se izvolili 3 družniki, da račune pregled še kdaj tako izvrstno peti. Glasovi tominskeg tako ubrani in zliti, kakor da bi bil samo eden; s po sebno ginljivo nježnostjo izrazujejo piano. Clovek je vès ploskanje po petji, ki pa pri tacih pevcih ni plačilo za maknjen, ko posluša. Prebudi ga še le upitje in dalj so bili z velikim navdušenj try castni ružniki nenavaclno izvrstnost, ampak le prošnja > naj bi se drz imenovani ? ; prevzvišeni knezo-nadškof goriški Andrej Uollmajer, visokočastiti škof djakovaški Juri Strosmaj in naš dr. Bleiweis. Zadnjič je prišla volitev novega odbora na vrsto. Preštetev glasov je pokazala, da od začasnih odbornikov so vsi z veliko većino potrjeni nomili Jenkotov napev ponovil. Enako gladko so peli pozneje za vsakim plesom po • v*i 1 jocih in no V se većemu delu priču neznanih slovenskih in srbo-hrvaških , starejih ejih pesem, na priliko „Budnico", ? „Tri rožice", __ 77Rado ide" in cel venec druzih. Med tem » pa, ko smo razun dveh gospodov, ki sta sama želela, da ne bTbila občudovali mnogovrstnost slovenskih in jugoslovanskih ~~~ ~— melodij, nismo se mogli načuditi, kako da se je tomin- *) Iz prevdarka posnamemo, da dohodki s prostovoljnimi darovi - - - " vred znesejo 1870 gld. Prevdarek je narejen na podlagi čitav- mcnega 26. dec. 1862 Pis. ski kor toliko najlepših pesem — poje jih enako gladko tako izvrstno navadil. Slava pevskemu vodju^ čez 40 tominskemu učitelju g. Jakobu Furlani-tu, ki naj bi ga mož. Razun drugih lepih lastnosti je kinčalo njega tudi vsi ljudski učitelji posnemali. Slava tudi vsem pevcom, goreče rodoljubje. Bil je Hrvat vox ijuuon.1 uvit^iji |jvoxj.uiiimih. ♦ ^ nwui »uum jjv. vui«, iuuuijuwjut jL/n jv/ xj.i »at , en vendar si je nase kterih imen ne moremo zamolčati; ti-le so: Jan. Ga- „Novice" zmiraj držal, dasiravno je moral eno leto 6 fl. beršček (bas 1.), Fr. Gaberšček (bas 2.), Jan. Sturm samo za to plaćati, da jih je iz Kočevske pošte redno Za dobival. Zato zasluži da mu v „Novicah", (bas 2.), Fr. Carli (ten. 2.), Jan. Brešan (ten. 1.). vse to nepričakovano veselje pa se imamo zahvaliti po- tako ljubil, ta mali spominek postavimo, sestniku in vradniku tominskemu gosp. Devetaku , ktere Ko ki so ga iz vode potegnili in mrtvega na dom přinesli, je padala dasiravno ni pevec, je vendar nekako duša in vodnik uboga žena njegova iz jedne omedlevce v drugo. Lahko Od Rolpe 16. pros tominske pevske družbe, in nam jo je toraj tudi v Gorico pripeljal. Hvala in čast njemu in vsem skupaj ! odločijo „Novice" nekoliko prostora žalostni prigodbi, ki se je te dni tukaj dogodila. precej reva kajti zapustil ji je pokojni petero drobne Naj žaluje dece. to premoženje je med ljudmí raztreseno, ker raj ni Ťoma je vsakemu rad pomagal, pa ne zato, da bi ljudi dri Res, da ji je zapustil tudi veliko premoženje, al Na Kraljevo je bil v Kostelu navadni, kakor se tako rado po svet zlasti tù in tam na Notranjskem prakticira, ampak^on je pomagal iz ljubezni ga je pa tudi vse lju- veliki shod, h kteremu razun domačincov tudi iz Kočevja in čez Kolpo iz Hrvaškega mnogo svetá do- in usmiljenja do bližnjega, haja. Tudi letos, dasiravno je bilo vreme prav neugodno se je bilo dosti ljudi nabralo. Ker je pa vedno deževalo je bila Kolpa v kratkem času tako narastla Zato ; > bilo, kar se je poznalo tudi na pogrebu, ki je bil tako da veličasten, da bi vsakemu mestu čast delal. JC una v iVlčttiVCiili ta-rw xict/J. c*o uícv , va.<* ZVeCCr ujuuijauc. V tClll, JW JC II1JLJLUVČU. UeZitJilU ZUUi', ni bilo več prav varno čez njo na Hrvaško se pre va- dělali so pridno iz voljeni odseki ter pripravljali gradivo Iz Ljubljane. tem, ko je miroval deželni zbor žati. Kolpa ni lena motna, ampak dereča voda ? po- sebno na nekterih mestih. Al trije kmetje: bogati Be-lobrajdič iz Podsten, Grga Benički iz Deluša, in Toma za prihodnje zbore. Danes (v torek) je bila spet seja deželnega zbora, v kteri sta prišla na vrsto predloga za- ki Belan, obče „Blatnikar" W _ ■ I « a m. 1 JU imenovan, zanasaje se na brodniške vednosti in skušnje, so si upali čez iti. svoje Res stran bolnišnice in nornišnice ljubljanske, je po smislu deželnega odbora izdelal gosp. dr. Z up a ri. Prvi pretres je zade val bolnišnico da »UllllSJiC V cuuvo w xxx uivviuiij , uv Ui «I'"1*'' -X. X y x j^AV/nvg jw xiuiuv » uii uvmxoiix^Uj ua ii ai s (3 |)0" bila to kaka posebna predrznost, ker voda ni bila vekša, ker je premajhna na vsako stran. Pomenki so posebno velika. Blatnikar in Benički pa sta bila dva trpeli skor 3 ure, pa kmali bi se bilo zgodilo, da zavolj prava hrusta in obadva dobra brodarja, toraj se ni bilo obilnih predlogov bi ne bil obveljal nobeden in bi se bati da bi se prepeljati ne mogli, ako se ne bi kaka bile spolnile besede dr. žl. Wurzbach-ove, ki jih je u 1 11 /Jiva y luX^l ex upal človek čez prag čeravno je vřeme tako bilo da si ni namestništva, ki so ga volile slovenske občine v zbor. Stajarsko. Iz Gradca. Med drugim je deželni zbor že sklenil, naj se pasji davek po 2 gold, dovoli v Gradcu, Mariboru, Cel ji in Judenburgu. Česko. Iz Prage. Skor vsi naši neodvisni čas- poslednjem zboru je čitav-beseda" s plesom niki so v preiskavah tiskarnih. „Národ. Listy" pisejo da je nadškof pražki prosil Cesarja, naj bi se zavolj nicni odbor sklenil, naj se ..beseda" s plesom 2. sve- «a je nausKoi prazKi prusu v^sarj»,. naj ui zuvuij čana nekoliko bolj slovesná napravi, ter ž njo spomin tiskárně pravde obsojenemu korarju Stulcu, vredniku na Vodnika sklene po večletni navadi; pri tej priliki cerkvenega „Pozora" dovolilo, da sme kazen domá v se bo prvikrat pel tudi z razpisanim darilom (10 ce- ťrančiškanskem samostanu prebiti. " * " " * ~ " " " Srbija. Iz Beligrad a. Državna denarnica stoji na dobrih nogah; po prevdarku bo ostalo konec leta da narod srbski rad za deželo delà kini) po razsodbi 3 pražkih profesorjev poslavljeni kor „Kdo je mar?" z besedami Koseskovimi, v „Novicah" na dobrin no 1846 natisnjenimi. Povedalo se bo pri tej besedi tudi : 100.000 gold. „Vidov dan" pise Je kdo prejel za najboljo povestico letos ízpisano darilo (50 gold.). Odbor je sklenil, naj se k tej „besedi" povabijo nekteri imenitni gospodje in pa čitavnice in pevske družbe, ki tudi nam povabila pošiljajo k svojim „besedám". plačuje doklade k davku knez. kar delà. 7 ker vidi, da ? Po pravěk. Na strani 10. posleđnjega lista „Novic" y 1. vrsticí ^eri: ktere rastline iz zraka dobivajo, tište pa, ktere iz polja itd. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik