DELEŽ DRUŽBE 
SE POVEČUJE
V    razpravah    o    periodičnih obračunih   gospodarskih   organi-zacij na splošno ugotavljamo, da modernizacija   in   rekonstrukcija zastarele    industrije    zaostajata, čeprav   naj   bi   prav   reformski ukrepi    gospodarstvu    omogoeiJi hitrejši  razvoj  zaradi  ugodnejše delitve   narodnega   dohodka,   pa tudi  delitve dohodka med druž-bo in delovnimi organizacijami v korist slednjih.
Od skupnega dohodka, ki ga ustvari gospodarstvo, naj bi de-lovnim organizacijam ostalo 75 %, družbi, proračunom in dru-gi negospodarski nadgradnji pa naj bi zadostovalo 25 %.
V   drugem   letu   reforme  ugo-tavljamo, da osebni dohodki na-raščajo, medtem ko akumulativ-nost   gospodarstva  upada,   torcj, da se vsa sredstva, ki jih je go-spodarstvo dobilo od  reformira-ne   delitve,   prelivajo   v   osebne dohodke in osebno potrošnjo.
Ali je ta trditev res povscm točna?
V  pogojih reforme smo dosegli to,  da  so cene postale bolj  sta-bilne,   s   predpisi   o   valorizaciji osnovnih   sredstev   smo   uredili interno delitev v delavnih orga-nizacijah  in  amortizacijo,   drugo pa smo dosegli s kreditnimi re-strikcijami.
Rezultati so tile: Celotni do-hodek se je povečal za 16,5 %, narodni dohodek za 8,8 %, doho-dek delovnih organizacij pa ko-maj za 4,5 %. Ta razmerja niso karakteristična le za našo občino, ampak, tudi za vso {ederacijo. Absurdno je to, da pri večjem celotnem dohodku "dohadek za delovne organizacije skoraj ne narašča. Ni dvoma, da porast osebnih dohodkov za 21,6% ni vsklajen s produktivnostja, da so skladi prenizki, vendar sredstva očitno odtekajo tudi drugam in ne samo v osebne dohodke. Rcs je prišlo do interne preporazde-litve dohodka (porast osebnih dohodkov in zmanjšanje skadov), toda akumulacija delovnih orga-nizacij odteka tudi drugam. Tako so se močno povečale obresti po-slovnega sklada; stopnja je sicer nižja, toda osnova se je zaradi revalorizacije bistveno povečala, tako da so obresti za 34% višje. Tudi prispevki od poslovnih skladov so oblika akumulacije. V celoti je rezultat ta, da delitev narodnega dohodka med družbo in delovno organizacijo, to je razmerje, ki je lani znašalo 30:70, narašča v korist družbc, tako da letos znaša 33:67. Torej družba v nasprotju z nameni re-1'orme povečuje svoj delež v na-rodnem dohodku.
J. B.