482. štev.
V Usibliani, nedelja dne 9. marca 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
_PAN“ izhaja vsak Jan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. zjutraj; v pondeljkih pa oh 3. tiri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1-20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20"—, polletno K 10’—, Četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70.
Zn inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka	118.	::i
-m
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo in upravništvo:	"j
UCiteijska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefraukirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana >n zahvalo vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju io-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ".
:::	Telefon številka 118.	::
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo »aročho, stare p. n. naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
„DA N“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18’—	Četrt leta	.	K	4-50
Pol leta	.	K	9'—	En mesec	.	K	1'50
V upravništvu prejeman na mesec K 1 '20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto	.	K	20'—	Četrt leta	.	K	5‘—
Pol leta	.	K	10*—	En mesec	.	K	1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu »e mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpoSlJc o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“,
Zmagoslavje in obup.
Te dni so listi prinesli novico, *fa je Turčija dala svojo usodo v roke evropskih velesil. Nemški časopisi niso mogli dovolj prehvaliti turško miroljubnost, češ: glejte, Turčija si želi miru. Res, Turčija je v svoji onemoglosti Izgovorila odločilne besede: velesile, v vaše roke izročim svoj blagor... Mislimo, da bolj v varne roke se Turčija ni mogla izročiti. Evropske sile so Jo že toliko^ krat rešile in tudi sedaj jo bodo po možnosti varovale. Rešile bodo, kar se da še rešili — kajti danes je jasno da bi Turčija sama ničesar več ne rešila. — Da se je Turčija izročila v roke velesilam, to ni znamenje nje miroljubnosti, ampak znak propada. onemoglosti in obupa.
Turčija je namreč znotraj in zunaj popolnoma oslabljena. Prišel je najhujši čas agonije — ki bi mu sledil konec — ako ne bodo velesile onemoglemu telesu dale rešilnega leka.
Turška armada se tu in tam še brani — toda njih boj je le zadnje pojemanje. V Carigradu, v srcu evropske Turčije pa je obupen boj dveh nasprotnih eiementov. Proti Mladoturkom se je pojavil odpor.
Zarota je široko razpletena. V poučenih krogih trdijo, da ima vojaška liga veliko večino v armadi, vlada pa se more zanašati samo na nekoliko polkov. Policija hoče priti zarotnikom na sled: s posebno vnemo išče glavnega tajnika princa Sa-bah Edina, Lufti Lega. Napravila ie nenadno hišno preiskavo v prinčevi palači; preiskava pa je ostala brez uspeha. Vsa garnizija je na nogah.
da prepreči pričakovano vstajo. Masa prebivalstva je apatična in želi samo miru. Le v nekaterih predmestjih je opaziti med policijsko sumljivimi elementi neko dvomljivo gibanje, ki ga pozna Carigrad kot pričakovanje prilike za plen. Aretacije so na dnevnem redu; vsa javna poslopja so močno zastražena; Dolina Bagdžc in palača Visoke Porte imata po več bataljonov posadke; vse ulice v okolici teh palač so zagrajene z vojaškimi kordoni. Mesto je polno vznemirljivih vesti.
To so vesti iz Carigrada. Evropa čaka novih dogodkov.
Evropa čaka ...
Balkanske države imajo podati svoj odgovor. Odgovor se pričakuje.
Vse kaže, da so vsled zahteve balkanskih zaveznikov po vojni odškodnini nastale za obnovitev mirovnih pogajanj, velike težkoče. Tudi glede Drinopolja si Turčija še ni na jasnem. Mladoturška vlada je sicer trdno prepričana, da se bo moral udati v usodo in odstopiti Drinopolje, radi katerega je pravzaprav izvršila državni prevrat in nadaljevala vojno, vendar pa se do-zdaj tega še ne upa priznati, ker se boji javnosti. Toda, dočim Mahmud šefket paša računa z vso gotovostjo da se tozadevno že na kak način opraviči, vlada glede vojne odškodnine Š2 največja nejasnost. Zmešnjava ie popolna — polom je pred durmi. Zato pa vlada med balkanskimi narodi pravo zmagoslavje.
Padec Janine ie velik dogodek
—	v novi vojni. Grki so mesto zasedli in ga bodo obdržali. Velika Albanija je v tem padla — v morje... Zmaga pri Janini je največja in prav za prav edina zmaga Grkov. Brez te zmage bi se dalo Grkom marsikaj očitati.
Evropske velesile so rekle, da Turčija nlnta vzroka, da bi se vdala dokler brani glavna mesta Drinopolje, Skadcr in Janino...
Janina je padla — in do padca drugih dveh mest ne bo daleč.
Naravno je, da budi to zmagoslavje v utrujenih bojevnikih nove sile. Kljub intrigam in neprevidnemu hujskajočemu pisanju nekaterih balkanskih listov — vlada v vseh ar-madali en duh, ena volja. — Sloga in zmaga.
Kai sledi za tem — to bo novo vprašanje...
turški paša tako dolgo, da se je agitacijsko delo popolnoma izvršilo v njegov lastni prid. Že rajnemu Zakotniku je delal največje intrige in dostikrat je to rajnega Zakotnika precej bolelo. Ko se je Zakotnik pri volitvah leta 1909. ponesrečil, je bil bolan in Oražem je vodit vse občinske posle.
Ko so leta 1910. naložili indirekten davek na pivo, vino, in žganje, je Oražen celo rekel (ko je občinski odbor hotel naklado na te pijače nekoliko omiliti), da se bode pritožil na deželni odbor, ako sc ne sprejme taka naklada, ki bi odgovarjala potrebam časa. S tem so si osigurali, da je ostala doklada na direkten davek še ista.
Kako se Je naložila ta doklada hočemo tukaj vso stvar pojasniti, da bodo moščanski obrtniki vedeli^ proti komu bi se bil Oražem pritoževal.
Doklada na pivo znaša na hi l K 40 v ali na liter 1.4 v, na vino so zvišali per liter 4 v. K temu so dodali gostilničarji 5 v in tako je sedaj doklada na en liter 8 v. Na žganje je občinska doklada 36 v, obrtniki trgovci so dali, da je okrogel račun 40 v.
S	tem so povzročili klerikalci v Mostah veliko draginjo, ki zadene le najnižje sloje ljudstva, obrtnikom so pa napravili s tem občutno škodo, ker zgubili so svoje odjemalce. Zakaj?
Na Martinovi cesti dobimo špirit en liter za 1 K 76 v dočim je špirit v Mostah 2 K 10 v ravno tako je pri drugih stvareh in to so naredili klerikalci s pomočjo deželnega odbora, kdor tega ne verjame naj pogleda v zapisnik občinske seje z dne 6. februarja 1910 tam stoji črno na belem,,, kdo je glasoval za to oderuštvo.
Govorilo se je takrat, da bode ves ta denar poraben le samo za šolo in današnji najhujši zagovornik sedanje šole takrat 300 litrov žganja ni obdavčil in tako oškodoval šolski fond za celih 60 K.
Ko je lansko leto zasedel Oražem županski stolec, mu je bila prva njegova dolžnost in briga, da je predlagal in zahteval visoko odškodnino sam za sebe in sicer v znesku
600 K — občinski odbor mu je enoglasno potrdil.
Ko so zvišali stavbeno takso od
6	na 9 K so bili Oražem in njegovi sodrugi prvi, ki so za to glasovali, ravno tako so zvišali plačo tajniku in skoraj celemu občinskemu oso-bju. To je bilo enoglasno sprejeto, kar je dokaz, da vsi odborniki glasujejo na Oražmovo komando.
Preidemo sedaj k občinski seji z dne 6, februarja 1913 sklep okrajnega šolskega sveta z dne 1. januarja 1912 jc došel v Moste 4. februarja in ne 3. februarja torej 2 dni pozneje so imeli odborniki že zaradi tega sejo. To je jako neverjetno, da bi se o tem sklepu kaj govorilo, ker za ta sklep so si mislili, da pač nobeden ne bode zvedel. Ko sta prišla dva gospoda k gospodu tajniku, jima je rekel, da se občina Moste proti tem ne bode pritožila, o tem so se pogovarjali tudi že odborniki. Na to je dobil zaslužen odgovor, da odborniki in Oražem še niso občina, sklepa pa sploh ni dal iz svojih rok. Tako so si mislili, da bode ostalo vse tajno in Oražem bi začel izvrševati svoje načrte na škodo davkoplačevalcev. Seveda stvar se je razvila vse drugače. l judje so se začeli zanimati za naša razkritja v »Dnevu« in stvar je postala preccj akutna. Izvlekla je občinski odbor iz njegovega skrivališča in ta se je potem oglasil. Skrpucal je neko spako, ki so ji dali ime »Izjava«. Da bi pa tudi svoje sodruge potegnili za seboj so poslali to »Izjavo« tudi v »Zarjo«. Alj temeljito so se vrezali. Kdor bere »Izjavo« v »Zarji« in potem »Izjavo« v »Slovencu« ta bode takoj vedel, da sta bila oba lista prav pošteno potegnjena, ker znaša diferenca seje za celih 20 dni.
S tem ste nam pokazali, da ste tam pisali laž in ta laž se je vam že med potjo dokazala.
Dokazano pa Je tudi, da niste niti govorili o kaki ponudbi glede nove šole v Mostah.
S tem ste se hoteli Je samo izmazati — pa ni šlo. Kar niste govorili, tudi pisati ne morete. Tudi to ste sklenili enoglasno in sedaj niti ne veste, kaj ste sklenili. Tako se bo sklepalo na komando Oražma tudi vbodočc.
Vojna.
8. marca.
Vedno vznemirljivejše vesti prihajajo iz Carigrada. Vsa znamenja kažejo, da je nova revolucija pred durmi, kakor hitro se kabinet odloči za predajo Drinopolja. Brez tega pa ne sprejmejo niti velesile posredovanja, niti niso Zavezniki pripravljeni, da bi začeli s pogajanji. Tudi odgovor zaveznikov na velesile še ni izšel. Zavezniki čakajo, sprevidavajo da je prekmalu in nepravi čas, kajti vsa pogajanja lahko pokvari nova revolucija. Še enkrat si pa dobrovo-Ijno dati poslabšali položaj, do tega pa Zaveznikov ne oo nobeden pripravil. Še prvič je morrala priti kuga. Glede vojne odškodnine stoje Zavezniki še vedno na svojem stališču, Turki pa na svojem. Zbližanje nemogoče — zato tudi mir nemogoč.
KAKO JE PADLA JANINA.
Na temelju novih načrtov se je smatralo za umestno prestaviti čete proti levemu krilu, odkoder sc je imel izvršiti naskok. Da bi se pa to moglo zgoditi in da bi sovražnik tega ne zapazil, temveč mislil, da se bo izvršil naskok z desnega krila je prestolonaslednik odredil, da se ima začeti močna kanonada na sovražniške pozicije. Zato jc bil sovražnik celi dati
4.	t. m. obsipan z najljutejšim ognjem. Trdnjava Bizani v začetku ni od"" valjala, šele pozneje je pričela z t njem. Tekom dne je bilo izstreljeni! nad 30.000 projektilov, ki so trdnjavi Bizani povzročili veliko škodo, Sest baterij je moralo obmolkniti. Ko so na ta način Grki na desnem krilu obrnili pozornost Turkov na sebe je oddelek grške vojske prelezel na desno krilo ter zasedel višine Mondiassa. Kanonada je trajala celo noč, in 5. t. m. zjutraj se je nadaljevala z vso besnostjo, med tem ko so čete na levem krilu z vso odločnostjo napadale sovražnika. Turki so bili vsled tega napada presenečeni, zbali so se močnih čet in so začeli bežati. Topovi trdnjave Bizani so obmolknili. Ob 4. uri dopoldne nadaljujoč z svojim prodiranjem so zasedli višine in baterije sv. Nikolaja kjer je bilo vjetih 100 tur-
Moste in Oražem.
Po Zakotnikovi smrti je Oražem postal definitiven župan. Sklical je vse namestnike njegovega kalibra v odbor toda s temi svojimi podrepniki ni mogel delati, ali pa ni hotel; posredoval je pri deželnem odboru za razpust občinskega sveta in to je tudi dosegel.
Tako je postal gerent v Mostah in je vladal v Mostah, kakor kak
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani Ustanovljena leta 1881.
: obrestuje hranilne :	/j	31 01 brez odbitka rentnega
:	vloge po čistih :	JC |4 j0 •____________davka.______j
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
M
ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
•A kdo ste?« *
»Margentina sem; ali me ne poznate? Plavolasa Margentina!«
Manfred je zaprl oči in začel mr-miati nerazumljive besede.
Zopet se mu je začelo blesti.
nila.
Kokarder in Fanfar sta bila izgi-
Ali sta bila mrtva?
Ali samo ranjena?
Okrog gorišča se je zbirala množica, ki jo je bila zdaj minila groza, ter gledala z molčečo, željno radovednostjo ta kup pepela in oglja.
Vse, kar si videl zdaj še od Do-letovega telesa, je bilo par kosuc, drobečih se med ogljem.
Ura je bila okolo treh popoldne.
Grmado so bili zažgali ravno ob poluosniih.
Vse je bilo pogasnilo.
Koščice, ki so se videle zdaj razločneje, so se bile ohladile.
Menihi so bili še vedno tu.
Okrog tretje ure se je trla množica okoli menihov.
Zena iz preprostega naroda je zakričala;
»Vsai kosti bi vzeli in iili zako-
pali v krščanski zemlji, kakor se spodobi!«
Lojola je slišal te besede. Zdrznil se je, in zazdelo se je, da se drami iz nepremične brezbrižnosti, ki jo je kazal ves čas, odkar so bili za-palili grmado.
Slišal ni bil ničesar, niti ni opazil napada rokovnjačev.
Obraz mu je bledel pod kapuco; srepe, oči niso bile izgubile niti najmanjše podrobnosti obsojenčeve muke, a duh njegov je sanjal o še obširnejšem, še grozovitejšem trpinčenju bodočih žrtev.
Sočutni klic preproste žene ga je spomnil resničnosti.
Rekel je s krepkim glasom:
»Nič slabosti! Nobenega odpuščanja brezbožnemu krivovercu! Bratje, vzemite njegov pepel in vrzite ga proč, razsujte ga po pusti zemlji!«
Krvnik in njegova pomočnika sta vzela iz bližnjega voza zabojček in par lopat.
Dva meniha sta segla po lopatah.
Očividno poučena že prej, sta vrgla koščice v zabojček in ga odnesla.
»Takšen je konec sovražnikov Jezusovih!« je kriknil Lojola iznova.
In množica, ki je slišala njegov preteči glas, je vztrepetala ter sklonila glave.
»Amen!« je odgovoril ogromni zbor petih sto menihov.
XV.
Ciganka.
Ko se je poslovila od Monklar-ja in je odhajala s trga Mober, je krenila Ciganka naravnost proti Dvoru Čudežev.
Prišedša v ulic0 Movč-Garson, je zagledala pred seboj dva moška, ki sta nosila tretjega na improvizirani nosilnici.
Ob nosilnici sta korakali dve ženski, v katerih je spoznala takoj dve vlačugi. Stopila je bliže k nosilnici ter zagledala Manfreda, vsega bledega in z zaprtimi očmi.
»Ali je mrtev?« ie vprašala.
»Oh, ne samo v nezavesti je. Roka mu je strta,« je odgovorila ena izmed vlačug.
»Kam ga hočeta spraviti?«
»Bili sva namenjeni k vam, Ciganka !«
»K meni!« je rekla z glasom, ki je oblil vlačugi kakor led. »še nocoj ali jutri me ne bo več tam... In poleg tega mi lahko verjamete, da bi v Dvoru Čudežev ne bil varen ..«
Osuplo sta jo poslušali ženski, ne da bi jo razumeli.
Ciganka ie premišljala.
Kaj se je godilo v dnu njene temne vesti? In tisto, kar se je zasvetilo takrat v njenih divjih očeh
—	ali je bilo žarek usmiljenja?
»Spravita ga k Margentini!« je dejala zdajci.
»K tej blazni ženski!... Kaj pa mislite. Ciganka?«
»Verjemita mi, najboljše je, da
je pri Margentini... vidve ne vesta, zakaj, a jaz vem dobro!«
Vlačugi sta se spogledali, začudeni čim dalje bolj. Toda moralni vpliv, ki ga je uživala Ciganka, je bil tolikšen, in nje slava kot proro-kinja tako velika v vem naivnem in lehkovernem svetu, da ii nista več ugovarjali.
Moža sta zopet dvignila nosilnico, in Ciganka je videla, kako sta stopila v hišo,, kjer Je bivala blazna Margentina.
Nato se je vrnila naglo v Dvor Čudežev.
Dospevša v svoj bi log, se je spravila na pisanje m pisala dolgo časa. Kajti znala je čltati, pisati in računati — zmožnosti, ki jih je vedno skrbno skrivala pred svojo okolico.
Opravljala je to delo z dozdevno mirnostjo, ki bi bila presenetila vsakogar, kdor bi bil mogel citati njene misli.
Ko je nehala pisati, je zložila pergament, zapečatila ga in stekla k Margentini, kjer je nagledala Manfreda, ležečega na slamnici na umazanih tleli.
»Ali mu boš stregla?« je vprašala.
»Da, da,« je rekla Margentina. »Branil me jt nekega dne. ko so tekli dedci za mano ...«
»Dobro. Ali potrebuješ denarja?«
Ne da bi čakala njenega odgovora, je spustila v Margentinino roko par Srebrnjakov.
Nato ie povzela:
»In zdaj me poslušaj. Margentina; ako mu boš stregla dobro, ti pomore najti tvojo hčer.«
Margentina je skočila k vratom in jih zaslonila z železnim drogom.
»Naj se ga poizkusi kdo dotakniti!« je zarenčala.
»Poslušaj!« je nadaljevala Ciganka. »Ali vidiš tole?«
Pokazala ji je zapečateno pismo.
»Kadar bo zdrav — a ne prej,
dobro si zapomni...«
»Na prej! Razumem...«
»Takrat mu izročiš ta papir ...«
»Dobro! Dajte ga sem!«
Margentina je vzela papir in ga skrila v nekakšno luknjo, izdolbeno v zid, ki je služila blaznici za omaro, kamor je skrivala vse reči, ki jih je smatrala za dragocene.
»Zapomni si,« je ponovila Ciganka, »ne daj mu ga, dokler ni zdrav!«
»Ne dam mu ga!«
»Dobro!« je dejala Ciganka sama pri sebi. »S tem pridobim najmanj osem dni — to ie več časa, nego ga potrebujem.«
Pogledala je vročičnega Manfreda s poslednjim pogledom, v katerem je sijala skoraj da zarja človeške ganjenosti; nato je odšla.
(Dalje.)
škili vojakov in 4 častniki. Entusia-zem grških čet je bil velikanski. Zaplenjeno je bilo več topov in strojnih pušk. Desno krilo je držalo svoje pozicije, med tem ko je Metzovova divizija, naglo napredujoč, zavzela Drisko in Kotowrati. Od 3. ure popoldne je bil na levem krilu turški beg splošen. Sovražnik je na vsej črti bežal proti Janini. Med bežečimi četami je vladala strašna panika. Težka grška artiljerija je pri Aetovraki izstrelila 15 granat proti Janini. Projektili so padli pri Kastrici. Turška obramba je bila mala. Grške čete so napredovale do Daluti.
Janina je bila utrjena po načrtih Goltz paše, in sicer z osmimi forti: pri Mega Gardikon, Sandovici, samostanu Peristeras (17 topov), Biza-niju (36 topov), samostanu Gastrica (12 topov), otoku na janinskem jezeru (12 topov), vasi Perame (2 topova) in pri Sv. Nikolaju (6 topov).
Janinska posadka je zadnje čase večkrat izpadla. Boji so trajali osem dni in devet noči. Grški vojaki so štiri dni ostali brez kruha in prenočevali v blatu. Turški napadi so bili siloviti.
Napad generala Sapuncakisa dne 9. decembra se je bil popolnoma ponesrečil. Sapuncakis je šel v pokoj in poveljstvo armade, ki se je pomnožila, tako da je štela končno 70.000 mož, je prevzel prestolonaslednik. Grki so zlomili odpor vseh fortifika-cijskih črt. Izgube so velikanske. V enem tednu je n. pr. ena sama divizija izgubila 1200 mož. 200 vojakov je nekoč vzelo žalosten konec med žičnimi ograjami pred fortom Bizani.
ODGOVOR BALKANSKE ZVEZE
NA MEDIACIJO VELESIL.
Sofija, 8, marca. Službeno se javlja, da se bo posvetovanje med Zavezniki glede mediacije velesil nekaj časa trajalo in zato se tudi odgovora na mediatni predlog ne more preje pričakovati kot tekom treh ali štirih dni.
TURČIJA SE ZAHVALJUJE NEMČIJI.
Berlin 8. marca. Turški poslanik Osman Nizami paša je dobil od Por-te nalog, da izreče nemški vladi zahvalo za njene usluge, ki jih je izkazala Turčiji v tej vojni. Obenem pa naj poprosi Nemčijo, da naj deluje z drugima dvema velesilama na to, da Turčiji ne bo treba plačati vojne odškodnine.
JANINA IN ALBANIJA.
London, 8. marca. Albanec Mah-mud beg iz Romice, ki le že nckai tednov tukaj, izjavlja, da je vsled kapitulacije Janine albansko vprašanje pač komplicirano, da pa Albanci na noben način ne bodo priznali Janine Grkom. To mesto je baje ključ južne Albanije, in velesile »ne smejo dovoliti,« da bi si ga Grška pridržala. Če bi vendar privolila v to, bi bil to začetek plemenskih bojev na Balkanu, ki bi lahko imeli najusodnejše posledice. Toda Albanci zaupajo velesilam in se nadejajo, da bodo rešile albansko vprašanje na podlagi resnosti in pravičnosti.
Frankobrod, 8. marca. »Frank!. Ztg.« poroča Jz Carigrada: Častniški zbor izpred Čataldže je poslal velikemu vezirju ultimatum, s katerim zahteva, da naj odstopi, če se ob otvoritvi mirovnih pogajanj ne zagotovi da ostane Odrin Turčiji. Armada mora kategorično odklanjati, da bi služila kot orodje takega samomora. Pred kratkim v San Štefano koncentrirani polki, katere smatrajo, da so vladi brezpogojno vzesti, imajo svoj-čas zadržati pohod nezadovoljne armade izpred Čataldže proti Carigradu.
Loterija.
Sreča te išče, um ti je dan, našel jo	bodeš,
če nisi	zaspan.
V. Vodnik.
Loterija za slovenske umetnike. Nekaj novega v naši zgodovini. Vsi deklamiramo, da je umetnost cvet kulture, in	da	je.	le narod z	razvito
umetnostjo	na	višku	svojega življenja.
A vsi vemo tudi, da narod brez umetnosti nima nobenega ugleda in nobenega vpliva. Le narod s krepko živečo in plodovito kulturo, ki se izraža najlepše v delih poetov, slikarjev in kiparjev, le taki narodi imajo pravico do moči, svobode. Vse to vemo, vse to vidimo pri drugih narodih, vendar ne storimo ničesar za razvoj slovenske umetnosti. Naša umetnost je vzklila, rasla in vzcvetela brez naše pomoči in celo proti naši brezbrižnosti. Slovenski pesniki in pisatelji so pesnili in pisali od dobe V. Vodnika pa do ustanovitve Ljubljanskega Zvona brez plače in navadno celo brez priznanja; slovenski dramatiki in komponisti poznajo jedva deset let besedo »honorar«, ker prej so dobivali za svoje opere, operete in drame kvečjemu .le roganje in zairkacije. I Inndahliaioni umetniki na še dauda-
Slovenska zemlja.
Iz Škofje Loke.
Sv. Matija se je od zadnjega svojega godovanja našim kerikacem tako zameril, da ga nameravajo za drugo leto izbrisati iz »Družinske pratike«. Mislimo, da ga radi tega sv. Peter ne zapodi z nebes! Sicer je pa ono zlobno govoričenje o špitalskih zvonovih dokaj pojenjalo; le tupatam se čuje še hvalisanje posameznikov, ki so pomagali pri dekoraciji. kako lepe »bodhm* hna n. pr. No... Ta punca je namreč delala tako požrtvovalno pri kinčanju zvonov, da ni opazila, kako so si fantje krog nje namigavali. No, pa, saj to ni nič hudega, samo k zvonovom ni pasalo, kakor pravijo ljudje. Na prižnici je tudi pojenjalo grmeti. Mislimo, da je Šinkovcu zasmrdela past, v katero bi se bil že lahko parkrat vjel. Vprašamo ga edinole. Kje so tisti groši za očenaše, katete je pozabil pretečeno nedeljo zmoliti na leci. Sicer so ljudje pozabljivi za take malenkosti, a v drugič si bodo to pač zapomnili. Šinkovec ima sicer zadostno prepričanje, da sme delati z našim ljudstvom po svoji volji, ker mu leti, udarjeni po levem licu, nastavljajo k udarcu še desno, vendar pa upajmo, da pridejo enkrat k zavesti tudi ti nesrečneži. Da, imamo v naši sredini celo izobražene ljudi, ki se prištevajo »višjim« slojem, ki pa žalibog poleg raznih moralnih klofut, katere so padle nanje že nebrojkrat raz lece, ne reagirajo docela nič na zlobne napade, pač pa nasprotno; takoj drugo nedeljo že delajo štafažo Šinkovcu v »Katoliškem domu«. Molčati hočemo še nekaj časa o teh šviga-švaga značajih, ker imamo še upanje, da pride nazadnje med nje vendarle malo treznosti.
V	katoliškem domu se morajo goditi kaj čudne stvari. Že pretekla leta se je govorilo, da se navajajo tam otroci raznim igram na karte itd. Letos pa je nakrat prišel glas, da se zvečer sploh ne bodo več predstavljale razne igre. Res je že skrajni čas, da se ukrene kaj takega. Neka gospodinja se ni zastonj čudila, češ: »Nikdar še nista moja hlapca in dekla bila tako zaljubljena kot, odkar sta začela zahajati v »Katoliški dom«, — kjer so jima bržkone prebrali škofovo brošuro! Saj se razumemo, kaj ne!
Iz Maribora.
Pri nas straši vedno bolj. Klerikalci so, poročali smo o tem že tudi pred tedni — začeli z organiziranjem
»Strokovne zveze«. Takrat smo prišli s svarilom in pozvali naše kroge, da naj bodo pazni, če ne — se sami pokoljejo. Minili so tedni in čakanje je bilo popolnoma brezuspešno, kajti od »napredne« strani se ni zgodilo do danes še nič, dasi se bo potem o priliki govorilo vse mogoče. Že pred tedni smo pozvali narodno politično društvo »Maribor«, da naj bo pazno in si naj ne da podkopavati tal. Kot pa danes kaže situacija, vlada neka zaspanost, vsaj slišati ni nobene stvari. Gospoda, poživljamo Vas še enkrat: na dan, vsi skraja! Ali ste pozabili, kaj da ste na dan ustanovitve obljubili?! Ne velja pa ta poziv morda g. predsedniku! Nikakor ne. Radi izvzazemo1 par gospodov, ki so ž njim v odboru in o katerih vemo, da je nanje računati tu kot tam. Spominjamo se, da je nekdo od zborovalcev, ko smo se po zborovanju razšli, dejal: »Ti, v predsednikovem glasu je bilo nekaj proroškega.« In kaj je dejal? »Sprejmem častno mesto, ki mi bo tudi mesto dela. Iz srca pa si želim in Vas prosim: pomagajte
nes. v XX. stoletju, pojo (še rajši pa jokajo!) s Prešernom:
»Slep je, kdor se s kistom vkvarja, Kranjec moj mu osle kaže, slikarju se sreča laže, on živi, vmrje brez d’narja!«
Po ateljejih leže našim slikarjem celi kupi slik, neznanih, neprodanih; naši kiparji ustvarjajo modele, da se jim zapraše in razsuše, ker ni naročnika, da bi mogli svoje ideje vliti v bron ali Izklesati v mramor. Že celo vrsto umetniških razstav smo imeli, marsikater umotvor smo občudovali in hvalili, a koliko je bilo nakupljenih?
—	Naši upodabljajoči umetniki so želi veliko priznanje v Belemgradu, v Sofiji, na Dunaju, v Varšavi, celo v Londonu, — le domovina jim srca še doslej ni odprla ter pušča, da »žive in mrjo brez denarja...«
Edini ljubljanski občinski svet žrtvuje par let okoli 2000 K na leto za slovensko upodabljajočo umetnost, ker podpora deželnega odbora je usahnila že takoj pri svojem začetku. Vsi Slovenci skupaj pa — poleg ljubljanskega občinskega sveta — ne žrtvujejo za domačo upodabljajočo umetnost na leto niti 2000 K. Tako torej naj cvete in bujno raste naša slovenska umetnost z niti 4000 K na leto? S tem naj živi okoli 40 slovenskih umetnikov?
tudi Vi meni.« A imamo danes občutek, da je velika večina smatrala to kot običajno frazo in druzega prav nič. -- Sicer pa. tako ali tako: čas ca-ganja je minil in nu zahtevamo: delo, delo in še enkrat — delo! One pa, ki jim ni na predsednikovi prošnji, poživljamo: Obrnite nemudoma v stran cd dosedanje poti, če Vam je težko in naporno delo kaj mari! Ce Vam pa za to ni, pa povejte, da bomo vedeli že vendar enkrat pri čem da smo in, na koga smemo tačunati, na koga pa ne. Ne trpimo kratkomalo da bi se nam tu v Mariboru smelo očitati, da se samo takrat oglašamo, kadar je to »magari v največjo škodo narodne stvari«. Hočemo, da beseda »napredno« vsaj pri nas ni le fraza, ampak, da tudi pokažemo, kako umevamo izvajati posledice, ki nam jih leta nalaga. Če Vam pa to ne bi zadoščalo, pa se oglasimo še v kratkem. Pa drugače kot to pot... (Gospodu, ki mi je to poslal, se najiskreneje zahvaljujem. Seveda mu tudi prihodnjič rad ustrežem. Op. poroč.)
Iz Rogatca.
Zadnja Straža mi je dala povod, da nekoliko premišljujem o propadanju naše narodne morale tudi jaz. Nočem nikomur vsiljevati svojega mnenja, a vidi se mi, da v nekaterem pač treba podpisati vsebino njenega uvodnika. da je krivo temu naše neza-vedanje velikih, da ne rečem usode-polnih časov. To morda marsikomu ne bode prav, ker bode pač čutil v tem očitanje samemu sebi nasproti. Pa poglejmo — koliko pa se brigaino za narodno-politično življenje? Malo ne — nič! V zadnjem času prirejajo sicer nekateri naši Celjani shode po deželi, a vedno slišimo in beremo le jedna in ista imena. Vsi drugi pa? Ti drugi drže roke križem, kvečjemu, da še kdo v naprednih časopisih malo »pozmerja«. So gotovi kraji tu ob Savi, Savinji in Sotli, v katerih imamo včasih priliko slišati tudi kaj, kar ni samo v zvezi z »božjo« besedo in tudi ob Dravi —■ ce se ne motim — ste že imeli 2 (beri: dva)'shoda, pa še ta so vam priredili oni maloštevilni zavedni - Celjani. Ali pa je morda tudi pri teh glavni nagib — najbržja razpustitev dež. zbora? Vsi drugi pa so grozno mrtvi Ptuj, Ljutomer, Središče, Šoštanj... Kam jadramo? Očividno vsi, jednemu cilju nasproti: dnevu ko po naših trgih in mestih otrpnemo v — potujčevalnemu elementu. Z neko — Straža ima menda najbrže res prav, če trdi to — stojič-no hladnokrvnostjo, iz katere je le brati ponos da smo naprednjaki, sc
ne brigamo ne za to ne za ono. In res je tudi, da naš narodni element malo-kje narašča, marsikje pa počasi stopa v ozadje. Bože — če ne danes, pa jutri — to nam je nekakšna upravičba. Klerikalci pravijo zopet, da čaka naroda rešitev le nanje. No, menda je res tako, saj po našem in naših voditeljev (?) »delovanju« soditi. Če človek takole malce premišljuje, se mu dozdeva, da je v nas postal strašno razvit le jeden čut: Ošabnost. Ker vržemo vsak mesec za C. M. D., »Sokola« itd. par fickov (da bode vsem ustreženo, tudi: kronic) si mislimo, da smo postali že neskončno veliki narodni buditelji. Ne, ne zadošča samo, vsacega prvega porožljati s kroncami, dela je treba, dela! Res, da delati ni prijetno. Pa kako dolgo bo še trpelo, ko nas klerikalizem, strese iz tega otrplila, iz te ošabne nezavednosti? Ce se ne bo zgodilo preje, potem gotovo takrat, ko bo prepozno. Trgi in mesta slovenska, zdramite se in ne dajte, da Vas požre renegatstvo na sni, klerikalizem pa na drugi strani! Vi pa, ki hočete biti
To dejstvo je *a našo kulturo nad vse žalostno in za Slovence, ki hrepene po univerzi, pač tudi nad vse
nečastno!
Kakor na marsikaterem polju, pa so tudi zdaj naše rodoljubne dame započele večjo akcijo na korist slovenski upodabljajoči umetnosti. Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani se je lotilo težke m trudapolne naloge, da priredi prvo loterijo v pro-speh toli omalovaževane in bedno živeče domače umetnosti. Slovenski umetniki so sami radevolje podarili dvesto večjih in manjših oljnatih in akvarelnih slik, raznovrstnih risb ter velikih in majhnih kipov. 1 i podarjeni izvirni umotvori tvorijo dvesto dobitkov, ki so razdeljeni na 20.000 srečk po 1 K. Ker so cenjeni posamezni dobitki od 10 K do 1500 K, dasi imajo faktično večinoma večjo vrednost, so srečke izredno po ceni.
V	Jakopičevem paviljonu je večina dobitkov brezplačno razstavljena na ogled. Razstavljeni so le tisti dobitki, ki so v okvirjih. Tu so zastopani skoraj vsi naši slikarji in kiparji: Zajec, Dolinar, Stefic, Jakopič, Jama. Sternen, Kobilčeva, Saša in Henrika Santel, Iv. Vavpotič, Koželj, Franke, Magolič, Klemenčič, Žmitek, Pintarjeva, Zupančeva, Tratnik, Ger-bič. Rašica, Gašperin, Kleinova, Ropret, Kregar, Jakel, Kambič, Škof, Roičeva. Kopač. Anžik in Zorman. Tu
naši voditelji, pokažite se kmalu — če ne se pokažejo drugi. Takrat pa ne zmerjajte sveta z nepokornimi mladimi. Očitanje bo padlo nazaj na Vas.
Marezige v Istri.
Škandal. — Kakor znano je napravila toča lansko leto meseca maj-nika v več krajih v Istri — posebno v občinah Dekani, Marezige in Piran
— velikansko škodo, tako da še dve leti ni misliti na trgatev. Občine so naprosile vlado za državno podporo, da bi si oškodovani kmetje vsaj z delom pri popravi občinskih poti — skladovnih ali državnih tako nimajo
— kaj zaslužili. Naši poslanci v državnem zboru so stavili nujne predloge v gornjem smislu. Okrajno glavarstvo v Kopru, kakor se sliši je tudi predlagalo, naj se dovoli poškodovanim občinam rilevantna državna podpora, ali vbogi kmet čaka vže skoraj eno leto zastonj, se ozira in povprašuje če bo mogoče na ta račun kaj prislužiti in si opomoči iz velike bede — pravijo da ni denarja!? Tako torej, za vboge po toči oškodovane kmete, avstrijske davkoplačevalce nimajo denarja, zato pa imajo več denarja za »albanske pajacade« in obede arnavtskih komedijantov na naših tleh in na škodo davkoplačevalcev, tudi onih, ki so bili poškodovani po toči in trpijo pomanjkanja!! To so torej naši interesi na Balkanu: splošna beda, velikanska draginja, brez cest in mostov, neobdelano polje (najboljši delavci so na mejah), lačne žene in pol tucata otrok (možje varujejo meje), denarna kriza, kon-kurzi, itd. itd. in vrhu vsega tega še plačevati obede arnavtskim barbarom. Šandal. — Živela arnavtska komedija!	e*	K.
Dnevni pregled.
Jutri prinese »Dan« zopet ilustrirano kumoristično tedensko kroniko, na kar že danes opozarjamo.
Avstrijske pojedine bodo postale svetovno slavne. Pretekli teden srno v Trstu gostili Albance — jutri pa bo grof Berchtold gostil naše poslance. Celih 200 jih je povabil. Po dobri jedi in pijači se marsikomu jeza poleže. Tudi se dobi pri taki pojedini prilika za prijazno besedo. In po starem pregovoru — da lepa beseda lepo mesto najde — se potolaži marsikaka zamera. Tako bo torej grof Berchtold gostil poslance — da ne bodo mislili, da so zastopniki
avstrijskih narodov mani nego za-
stopniki Albancev. Mi seveda želimo vsem skupaj dober tek! Saj veste kako pravi pregovor:	Nobel
muss man zugrunde gehen. Najboljše bi sploh bilo. da se parlament spremeni v veliko obednico — tam naj vlada gosti ljudske poslance — poslanci naj jedo — vlada pa naj vlada. 'Pako pojde v državi vse lepo v redu naprej.
Rezervisti se še vedno ne vračajo vkljub vsem izjavam, da stojimo pred mirom. Le tu in tam se kdo vrne —- nadomesti ga najbrže kdo drugi. Ti rezervisti pa prinašajo domov vesti, ki kažejo kakšen je polžaj ob meji. Danes se seveda mnogo ne sme pisati o tem — take stvari se pišejo navadno čez petdeset let, kot spomini. Takrat bodo naši rezervisti vzeli pero v roke in svet se bo čudil kulturi, ki smo jo hoteli nesti barbarskim narodom na Balkan. Ako bodo takrat pisali, da je še 1. 1913. po Kr. rojstvu Avstro-Ogrska hotela na bosanskih železnicah vpeljati nemški uradni jezik, se bodo oni naši potomci smejali, da
so figuralne in krajinske slike in risbe, tihožitja, študije in skice, kipi celih figur in poprsja, simbolske sohe i. dr.
Prvi glavni dobitek, ki je cenjen le na 1500 K, tvorita celo dva umotvora: velika R. Jakopičeva jrokra-jinska oljnata slika »Vzhodu« ter velik Dolinarjev kip »Hrepenenje«. Drugi dobitek je velika oljnata pokrajinska slika M. Jame »Ob potoku« (cenjena 1000 K), tretji dobitek je M. Sternenova oljnata velika slika »Morska obal« (800 K). Nadaljnih deset glavnih dobitkov (cenjenih 300 do 600 K) tvorijo: velika kiparska skupina »Požar« Ivana Zajca, M. Jame slika »Diirnstein«, Jakopičeva »Pri klavirju«, Sternenova »Na polju ob kozolcih«, Kobilčeve slika »Tihožitje«, Magdičeva »Ob Gradaščici«,
S.	Šantlov »Starec ob oknu«, Fran-ketova »S Krasa«, Vavpotičeva krajina »Po dežju« in Gasperinova »Marina«. Glavnih dobitkov je skupaj trinajst.
Nadaljnih sedem dobitkov (200 do 100 K) so prispevali slikarji: Franke, Koželj, Jama, Strnen, Rajfica» Vavpotič in kipar Dolinar; nadaljnih dvajset dobitkov pa slikarji m shka-rice: Pintarjeva, Zupančeva, Klemenčič, Škof, H. Šantlova, Franke, Žmitek. Vavpotič, Sternen, Koželj, Jakel, Kambič in kipar Dolinar. Dobitke, ki so bili cenieni na 10 do 30 K.
bodo pokali, ali pa se bodo križali nad neumnostjo tedanjih diplomatov. Ako bodo pa čitali o tem, kar se godi sedaj na meji, bodo blagrovali svoj vek — ako bo namreč svet takrat kaj boli pameten, kakor je zdaj. Čitali bodo tudi vesti, ki jim bodo budile gnus nad dogodki pred 50 leti. ko bo prišel čas, bomo zbrali te novice in jih bomo podali svojim či-tateljem, da bodo vedeli, kako so se imeli rezervisti ob meji — in zakaj smo morali ob veliki draginji plačevati tako velike davke. Culi bomo o ležiščih na goli slami, o smrtnih strelih, o čudnih poskusih, o javnih hišah in še marsikaj, kar stane mnogo denarja.
Ces. Elizabete javna bolnišnica v Novem mestu je izdala svoje letno poročilo. Bolnišnica ima 80 postelj za odrastle ženske in 25 posteljic za otroke. Zavod je moderno urejen.
Nesreča. Dne 6. t. m. se je igral 91etni sin posestnice Neže Brezar v Starem trgu pri Trebnjem z več otroki na sosedovem podu. Pri tem je prišel tudi k slamoreznici, ki je tam stala. Eden izmed otrok je zavrtel kolo ravno v trenotku, ko je sin omenjene posestnice vtaknil desno roko v stroj. Kolo se je zavrtelo in je ubogemu otroku odrezalo tri prve prste in en del desne roke. Težko ranjenega dečka so takoj za silo obvezali in ga nato odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo pri Novem mestu.
Železniška nesreča. Na zapad-nem kolodvoru ua Dunaju je povozil včeraj dopoludne neki vlak, ki je prišel na postajo skladiščnega delavca Panholzerja. Ta je bil na mestu mrtev. Vlak ga je popolnoma razmrcvaril.
Aretacija šolskega nadzornika radi goljufij. Šolskega nadzornika dr. Falkie\vicza iz Rzeszo\va so včeraj aretirali. Proti nadzorniku se je podalo nešteto ovadb radi raznih goljufij.
Vlom v trgovino z zlatom. Preteklo noč so. neznani tatovi vlomili
v	neko trgovino z zlatom y Curihu, pri čemur so pokradli in odnesli kinč in druge dragocene stvari v vrednosti 60.000 frankov. Tatovi so tudi odnesli nekaj briljantov v skupni vrednosti 5000 frankov. Policija predrzne tatove pridno zasleduje.
Stražnikova zmota. Na postaji Karlsruhe je aretiral predvčerajšnjem neki stražnik ruskega konzula iz Mannheima, ki se je zdel stražniku silno sumljiv. Konzul je bil namreč povabljen k dinerju ruskega
ministerskega predsednika in je imel na sebi veliko rusko državno uniformo. Čez uniformo je imel ogrnjen črn površnik, da ne bi vzbudil preveč zvedavosti. To pa se je zdelo stražniku ravno sumljivo, vsled česar je konzula aretiral. Tega so izpustili šele čez nekaj ur na svobodo.
Velika tatvina v palači ruske velike knežnje. Vkljub temu, da si je policija na vso moč prizadevala, da bi očistila Petrograd pri priložnosti jubileja Romanovcev od zločinskih elementov, so vendar vlomili neznani storilci v palačo velike knežnje Marije Pavlovnc, ki se je nahajala blizo zimske palače. Tam so storilci izvršili velikansko tatvino. Vlomilci so najprej vdrli v stanovanje dvorne dame, gospodične Anneke, ki je bila oni čas v Biarici in od tam v sobe velike knežnje, katerih je petnajst. Tam so pobrali čisto mirno vse, kar je imelo vrednost. Ukradeni predmeti se cenijo na milijon kron.
pa so darovali slikarji: Žmitek, Vavpotič, Magolič, Zorman, Gerbič, Roj-čeva, Šaša in Henrika bantlova, Rašica, Kopač, Kambič, Gašperin, Sternen, Kleinova, Tratnik, Kregar, Podrekar, Anžik ter kiparji Dolinar, Ropret, štefic in Iv. Zajec. Skupaj 200 dobitkov.
Ali se bo našlo 20.000 zavednih Slovencev in Slovenk, da pokupijo
20.000	srečk, ki bi dale našim umetnikom 20.000 K? Splošno slovensko žensko društvo je razposlalo srečke na naslove vseh znanih rodoljubk in rodoljubov ter jih naprosilo, naj se spomnijo naših najpozabljenejših. dasi najodličnejših kulturonoscev. Na vse je že mislil naš narod, le umetnike je doslej pozabljal, dasi so naša prva čast in naš največji ponos. Storimo še za svoje umetnike vsaj malenkost, da se izognemo v bodoči zgodovini slovenski vsaj te sramote, da smo barbarski prepuščali svoje slikarje in kiparje brez najmanjše pomoči !
Slovenke! Slovenci! Agitirajte za prvo Loterijo na korist naše bedne umetnosti! Naj se prodajo do 15. aprila t. I. vse srečke, da se z lepim uspehom in častno izvrši tudi ta dobrodelna akcija naših požrtvovalnih slovenskih žen in deklet!	—e—
Priloga „Dneva“ št 432, dne 9. marca 1913.
Oče 33. otrok. Na Albeškem v Pozuanjskem je povila te dni žena I. Jeglinskega dvojčka, s katerima se je povišalo število otrok Jeglinskega na 33. S prvo ženo je imel Jeglinski 24 otrok. Nemški listi kar besnijo vsled plodovitosti poljskega življa.
Zakaj dekleta študirajo? Pri
maturi na učiteljski pripravnici v Arnsbergu (na Westfalskem) je napravilo izpit vseh 56 kandidatinj. Po izpitu sc je poslovil eksamina-tor od deklet s temi »nadepolnitni besedami: »Dobro ste se učile in dobro napravile izpit. Sedaj glejte, da se omožite, zakaj v doglednem času ni nade, da bi dobile kako službo!«
Parnik se potopil z vsemi potniki. Zadnji viharni dnevi na morji so bili vzrok marsikakih nesreč. Ladija »Calvados« se je potopila te dni v Marmorskcin morju. Vsi potniki so se potopili.
»Sokol« je znamka najboljšega kavnega pridatka: Kolinske kavne primesi. Pazite na to znamko, kadar kupujete kavni pridatek, kajti le Kolinska primes z znamko »Sokol« vas bo popolnoma zadovoljila. Ta kavni pridatek namreč napravi najboljšo kavo. ki ima dober okus. prijeten vonj in lepo barvo. Obenem ie pristno domače blago iz edine jugoslovanske tovarne kavnih primesi v 'Ljubljani. Omenjamo s poudarkom, da Kolinska tovarna vsako leto nakloni prav znatne vsote za slovenske narodne in kulturne namene, predvsem za našo »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Vsaka naša gospodinja naj kupuje torej izključno le Kolinsko kavno primes!
Ljubljana.
— Opozarjamo na naš današnji drugi listek. Kupujte srečke za umetniško loterijo.
— Razstava slik in kipov za umetniško loterijo je danes zadnji dan odprta. Oglejte si jo. Vstop prost.
— Srečke umetniške loterije posebno marljivo in uspešno razpečavajo naslednje dame: soproga c. kr. vladnega svetnika Ivana Šubica (400!), gdč. Antonija Kadivčeva, ga. skriptor Pintarjeva, ki tudi agilno pridobiva razprodajalke, ga. Mimi prof. Reisncrjeva, gdč. Hrovatinova, gdč. Mndičeva, ga. Pfeiferjeva, ga. Terškanova, vse v Ljubljani. Po lastnem nagibu se je prijavila gdč. Anica Petrovčeva v Jaršah, ki je v najkrajšem času razpečala večje število poslanih srečk. Pohvalno je omeniti g. pl. Kapusa v Celovcu in g. učitelja Dekvala z Dvora na Dolenjskem, ki sta tudi sama že dvakrat prostovoljno zahtevala srečke. Vobče se opaža, da se gospodične na deželi jako agilno iti z največjo vnemo žrtvujejo za uspeh umetniške loterije, medtem ko nekatere znane narodne dame v več-jiem spodnještajerskem mestu ne kažejo nobenega zanimanja. To je pač le obžalovati, ker gre za dobrodelno narodno podjetje na korist naši domači umetnosti. Z veseljem se kon-štatuje dejstvo, da se je.že več rodoljubov in rodoljubk prostovoljno priglasilo pri odboru za razpečavanje srečk. Prepotrebno je, da bi se našio še več enakih dobrodelnih prostovoljcev in prostovoljk!
— Polajnkovo potovanje nazaj v Evropo. Avstrijski konzul g. Orlando v Plymouthu na Angleškem je sporočil ljubljanski policiji, da je dvojica Polajnko včeraj dospela s parnikom »Finland« v Plymouth, kjer se pa ni izkrcala, marveč je morala s parnikom dalje do Antwerpna v Belgiji, kamor dospe danes in kjer ju bode tamošnja »nermandad« sprejela v svoje varstvo. Posredovanje tukajšnje oblasti, da se dvojica ne pusti na angleška tla, je, kakor se vidi, tedaj uspelo in jc sedaj zadeva rešena že v toliko, da ni \ eč pričakovati kakih zaprek a la »englisch Sunday«, marveč se bode sedaj zadeva razvila rednim potom. Upamo, da bodemo mogli že v kratkem času o celi zade-
vi	obširneje poročati.
— Jedel In pil, plačal pa nič. 22-letni monter Josip Veljak iz Trsta je bil v mesecu februarju p. 1. en teden vslužben v papirnici v Vevčah kot elektromonter. Med tem časom je napravil v neki tamošnji restavraciji dolga za devetnajst kron. Ko se mu j,e izplačala tedenska plača, ie skrivaj pustil službo in je neznano kam izginil. ne da bi plačal, kar je^v oni restavraciji napravil dolga. Veljaka zasleduje radi tatvine tudi okrajno sodišče v Gradcu.
— Nesreča. Predvčerajšnjem se je nenadoma zgrudil na Karlovški cesti 73Letni delavec Matija Kušar in je zadobil pri tem tako težke telesne poškodbe, da so ga morali z rešilnim vozom odpeljati v bolnišnico.
— Zapuščena rodbina. V petek Zvečer je prišla v mestno stražnico
rudarjeva žena Ana Gorenc iz Šetit Janža na Dolenjskem. S seboj je pripeljala pet otrok v starosti od dveh do petih let. Gorenčeva je prosila za podporo. Njen mož jo jc zapustil v Bischofshofenu. Ubogi rodbini se je dala denarna pomoč. Včeraj je bila z otroki vred instradirana v njen domači kraj.
— Pes ugriznil. Ko se je v petek peljal z becikelnom po A ha cel je vi cesti trgovec Viktor Nagy je priskočil neki pes in ga ugriznil v stegno leve noge. Lastnik psa je znan.
— Petkronski falziflkati krožijo te dni po Ljubljani. Kakor se misli, je število teh falzifikatov precejšnje število.
— Invalidna ustanova. Razpisana je podmaršala Karla pl. Tegett-hofa ustanova za invalide. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je javno nabit na mestnem magistratu.
Vojska na Balkanu. Ravnokar je izšel 11. in 12. sešitek, ki prinaša poleg slik z besedilom, tudi osem na fin papir tiskanih tabel, raznih vojnih prizorov. 13. sešitek izide v par dueli.
— ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Dne 5. marca t. 1. se je vršil XIII. redni občni zbor delničarjev pod predsedništvom gospoda Ivana Hribarja, na katerem so bili sprejeti predlogi upravnega sveta.
— Stanje bilance za leto 1912. je sledeče:	Aktiva: Blagajna kron 587.947 69 v, valute 71.734 K 87 v, menice in devize 6,305.871 K 09 v, predujmi na vrednostne papirje 3,493.522 K 04 v. vrednostni papirji 2,242.484 K 05 v, dolžniki 15,130.351 K 80 v, inventar 129.316 K 70 v. re-alitete 1,190.62 K 57 v, skupno vsega 29.51.390 K 81 v. — Pasiva: Delniška glavnica 8,000.000 K, rezervni in pokojninski zaklad 848.802 K 89 v, vloge 13,237.170 K 01 v, upniki 6,315.647 K 66 v, tranzitne obresti 84.316 K 01 v, nevzdignjena dividenda 978 K, dobiček 664.470 K 24 v, skupno 29.151.390 K Sl v. — Račun izgube in dobička: Izdatki: Obresti 1,326.000 K 01 v, upravni stroški 118.214 K 48 v, plače in stanarine 236.012 K 05 v, davki in pristojbine 95.181 K 29 v. odpis inventarja 14.215 K 69 v, čisti dobiček za leto 1912, inkl. prenos iz leta 1911. 664.476 K 24 v, skupno
2.454.099 K 76 v. Prejemki: Obresti 2,043.901 K 34 v. iznos bančnih poslov 328.821 K 18 v, iznos realitet 33.264 K 84 v, prenos dobička iz leta 1911.	48.112	K 40 v, skupno
2.454.099 K 76 v. — Od upravnega sveta predlagana 6% dividenda je bila sprejeta, ter se izplačuje za zapadli kupon št. 2 24 K začenši s 6. marcem t. 1. Iz čistega dobička je bilo dodeljeno: 30.818 K 19 v rednemu rezervnemu zakladu, 480.000 K kot 6'o dividenda, 18.554 K 56 v upravnemu svetu za 10% tantijemo.
10.000 K pokojninskemu zakladu,
100.000 K posebnemu rezervnemu fondu, 10.378 K 92 v rednemu rezervnemu fondu kot posebno dotacijo, in 14.724 K 57 v je bilo preneseno na novi račun, s čimer je ves čisti dobiček za leto 1912. v znesku 554.476 K 24 v porabljen. Rezervni in penzijski fondi znašajo k 31 decembra 1912 1,000.000 K, kar odgovarja 12 in pol % delniške glavnice.
— Odstopivši člani upravnega sveta gg. Ivan Hribar, Gabrijel Jelovšek, Fran Krasnv in dr. Ivan Tavčar, so bili vnovič izvoljeni. — Glej inserat.
— Ne kupujte srečk na obroke drugje kot samo pri Češki industrijski banki, kajti ta prvi in največji tovrstni slovanski zavod s svojo delniško glavnico 40 milijonov kron nudi v vsakem oziru absolutno varnost. Pozor na dne 1. aprila t. 1. vršeče se žrebanje turških srečk, pri katerem bo izžreban glavni dobitek 400.000 frankov. Več v današnjem oglasu.
— Ljubljanska okolica. V cenjenem Vašem listu od dne 22. februarja t. 1. čitamo opomin gostilničarjem v Ljubljanski okolici, ki v vsakem oziru odgovarja resnici. — So gostilničarji, ki takorekoč preže, kedaj jim pade meščan v roke, da ga z slabo pijačo in neokusnimi jedili pripravijo ob drage denarje. Kdor hoče sedaj, ko se bliža pomlad in probuja narava pohiteti iz mestnega zidovja, da se naužije svežega zraka vabim ga uliudno sem doli v Štefnnjovas. Sedaj v postu lahko obišče pri tej priliki cerkev Božjega groba, kamor
vsako leto v tem času prihaja veliko število meščanov. — Okrepčila potrebnim priporočam pa svojo gostilno. Našel bo tu vselej pošteno družbo; — pa okusno jed in naravno pijačo proti zmerni ceni jamčim pa sam. — Ivan Bricelj, posestnik in gostilničar v Štefanjivasi pri novem mostu.	%
— Kinematograf »Ideal«. Se danes in jutri se predvaja izborni spored z fino dramo »Trije prijatelji« z Psyandrom v glavni vlogi. Gaumon-tov tednik prinaša najnovejši ples pa-
riške družbe imenovan »Tongo«. Kdor sc želi iz srca nasmejati, se naj ne zamudi ogledati velikansko veseloigro »Brigaj se za Amclio«. V torek »Prvi sledovi starosti«.
Trst.
TRAGEDIJA LJUBEZNI.
Smrt dveh mladih bitij. Šofer Jožef de Domma, 34 let star, je imel pred kakimi petimi leti ljubezensko razmerje z lepim in mladim dekletom. Posledica ie bilo dete. Mlada, komaj osemnajstletna mati pa je zbolela in naposled jc tudi umrla v bolnišnici. De Domma je bridko žaloval po umrli ljubici; proti vsemu je bil apatičen. Živel je samo za svojega otroka, ki ga ie neizrečeno ljubil. Umrla ljubica pa je imela mlado prijateljico, in ta jo je hodila večkrat obiskovat. Tudi pozneje, ko je prijateljica umrla, ie prišla večkrat v stanovanje de Domme, ker se ji je smililo dete. Prinašala mu je igrač in sladkarij, zato se je je otrok tako privadil, da jo je klical za mamo. Cas je bežal in dete je rastlo. Jožefa Ricci, tako je bilo ime prijateljici umrle de Dommove ljubice, je še vedno prihajala k otroku, ne da bi imela kakega drugega namena. — De Domma jo ie cenil; saj je bila Ricci edina, ki je ljubila njegovega otroka. Toda prvotno prijateljstvo, ki ga je čutil do mlade Jožefe, se je polagoma izpremenilo v gorečo ljubezen. De Domma je tudi razkril to svojo ljubezen. V začektn sta bila precej intimna, pozneje pa je postala ona precej hladna. On pa se ni dal miru; skušal jo je pridobiti in dvoril ji je na vse mogoče načine. Ricciie-va pa je ostala hladna. To ga je grozno mučilo. Njegova misel, da bi jo mogel kdaj izgubiti, jc postajala od dne do dne hujša. Ricci, letos komaj 18 let stara, je bila krasno dekle. Svoje lepote se je pa tudi zavedala. Dobro se ji je zdelo, ako ji je kdo dvoril in se ii klanjal. Bila je sanjava, razposajena in ponosna Oboževateljev ji seveda ni manjkalo. De Dommi ni bilo to povolji. Prosil jo je, naj ga ne zapušča, naj se ga oklene. Ona pa se ni brigala zanj. Odgovarjala mu je, da je pač svobodna ženska in kot taka sme živeti po svoji volji. Ni je nehal ljubiti, marveč jc postal grozno ljubosumen. Slutil ie, da mora imeti njegova ljubica srce kje drugje in začel jo je zasledovati. Včasih ga je Opazila, in zato je moral postati previden. — Nekega dne ji je zopet neopaženo sl;dil. Pred kavarno »Chiozza se je sestala z priletnim gospodom in ga prijazno pozdravila. Stopila sta v tramvaj, ki vozi v Barkovlie. Tudi de Domma sc je splazil na voz in je napeto poslušal vsako njuno besedo.
V	Barkovljah sta izstopila in se nato izprehajala ob morju zamišljena v razgovor. Po izprehodu sta odšla v neko restavracijo. Ves žalosten se je vrnil de Domma v mesto in bil je prepričan, da občuje njegova ljubica z onim gospodom. Postal je grozno ljubosumen nanj in sklenil je na vsak način izvedeti kaj je in kdo je. To se mu ie tudi posrečilo, zakaj kmalu za tern ju je videl stopiti v neko hišo. Pri vratarju je izvedel, da je prileten gospod premožen, da jc dober slikar in da večkrat išče modele za svoje slike. — Tisti dan je odšel domov iri jc premišljeval, kaj naj stori. Naslednij dan ju je zopet opazil na ulici: zopet je šla k njemu starcu. Zavrelo je v njem; kakor brez upa je begal in slednjič je bežal na policijo, kjer je zahteval naj ga spremi inšpektor z dvema agentoma, zakaj njegova žena, tako je dejal, ga vara in je odšla s starcem. Inšpektor in agenta sta mu sledila; peljal ju je na slikarjevo stanovanje. Vežna vrata so bila zaprta. Policijski organi so začeli razbijati in zahtevati v imenu postave, naj odpreta. Ko se je to zgodilo, so stopili v sobo in zagledali slikarja in Ricci-jevo, ki sta bila le napol oblečena. Oba sta se morala opraviti in organi so ju odpeljali na policijo. Tam se je izkazalo, da Riccijeva ni de Dom-mova žena; intimno občevanje ni zadostovalo, da jo jc smel tako imenovati do Domma Zato^ sta bila oba aretiranca takoj odpuščena, ker po postavi jima ni smel nihče kratiti svobode. De Domma pa je bil vzet na zapisnik, ker je zlorabil javno oblast! — Potrt je šel domov, in delal je načrte, krvave načrte. Toda njegova ljubezen je bila močna; šel je in je poiskal Riccijevo in povedal ji je, da ji vse odpušča in zopet io je prosil, naj ga ne zapusti in naj krene na drugo pot. Ona pa ga ni marala poslušati. Najbrže zato, da bi se ga iznebila je odšla iz Trsta ju se je nastanila v Kopru. Tudi tam jo je izsledil; hodil jo je večkrat obiskovat in moledovat. Riccijeva se je naveličala. Povedala mu je, da
ga ne ljubi in da želi biti prosta, neodvisna. Ker ni nič pomagalo, je zapustila Koper in prišla pretečeno nedeljo zopet v Trst, v nedeljo kjer se je pripravljala, da odpotuje v Italijo. Začasno se je nastanila pri znani rodbini v ulici Riborgo 14. — Takoj tisti popoldne jo je že izsledil de Domma in jo je prišel posetit s svojim sinčkom, ki je prinesel lep šop cvetlic svoji »mamici«. De Domina jo je prosil, naj ne hodi nikamor, nai ostane pri njem, ki jo vroče ljubi. Zaman. V četrtek že na vse zgodaj sc je podal zopet k njej, toda družina, kjer je stanovala mu je povedala, da še spi Prišel je zopet okoli 11. ure, sam, brez otroka. Riccijeva je bila ravno pripravljena za odhod; na mizi je bila prtljaga in razni zavitki. Milo jo je prosil, naj ostane. Bil je ves razburjen; ona je ponavljala o svoji svobodi in naposled mu je rekla:	»Vse	zastonj!
Ne maram te.« Ta razgovor so slišali tudi gospodinja in njen sin, in ker je bil razgovor tako kočljiv, sta se oba, mati in sin, odstranila. De Domma iu Riccijeva sta ostala sama v sobi. V sosednjo sobo je bilo slišati nervozen dialog, nato strel. Prihiteli so ljudje in v sobi zagledali grozen prizor. Riccijeva je ležala na tleli, prestreljena skozi glavo. Kri je lila iz rane, ona pa se ni premaknila. Zraven nje pa je klečal de Domma in z ustnicami je šepetal, kakor da bi prosil in molil. Potem je vstal in odštl iz sobe na stopnjice. Tam so ostali tisti, ki so prihiteli na strel, in začeli so mu vpiti in pred-bacivati. On pa sc je povrnil zopet mirno v sobo, se približal mrtvi ljubici iu si izstrelil dve ki ogli v sence. — Prišel ie zdravnik. Ona je bila hladna, mrtva, on je še dihal. Njo so odpeljali v mrtvašnico, njega v bolnišnico, kjer je izdihnil. — Tako je končala ta žalostna zgodba.
Velikanska tatvina. Tatovi odnesli 90 kg obdelanega zlata v vrednosti 30.000 K. G Rudolfu Dusiču, ki ima veliko delavnico dragocenih izdelkov. so odnesli tatovi včeraj po-polnoči razne zlate izdelke v vrednosti 30.600 K. Prišli so z ponarejenimi ključi v delavnico, ki se nahaja v ulici Acciuedotto 62. Z raznim orodjem in s pomočjo 10 kg težkega železnega klinastega droga so odprli dve blagajni iz katere so odnesli vse najdražje dragocenosti. Srebro sc jim je zdelo premajhne vrednosti; razmetali sc ga po tleh. 90 kg zlata pa so spravili v kočijo in odrdrali bogvekam. Ropotanje in razbijanje je sicer slišal čuvaj,, ki je spal v 3. nadstropju nad delavnico, toda mislil je, da popravljajo neke stroje v sosedni hiši, ker je slišal tudi prejšnji dan slične udarce, ki so prihajali od tam. Še-le drugi dan, ko so opazili tatvino, je spoznal, da se je varal. Tatvino je naznanila oblast vsem zlatarjem in brzojavila je tudi tia meje, da bi enventualno prijeli begune. — Najboljši policijski agentje so šli na delo za lopovi. — Gospod Dusič ie postal kar čez noč siromak. Hudo mora biti človeku, če ga doleti kaj sličnega.
Za podržavljenje Clril-Mstodo-ve šole v Trstu prosimo že leta in leta brezuspešo. Kdo ve, koliko let so prosili Albanci našo vlado za tistih 50.000 K za kongres, oziroma za protislovansko komedijo? — Menda jim jih je sama ponudila, ker je bila režiserka te komedije. Za Albance ima naša država denar, prav pošteno jih nasiti in napoji, kadar pridejo na kongres v Trst; a za slovenske šole ni nič. Lumparija! Kaj nismo potemtakem pravcati hlapci v naši monarhiji? Človeku vreje kri v žilah, ko razmišljuje o vsem tem. Purit!
Roparski napad na Občinah pri Trstu. V Trstu, kakor v vsakem velikem mestu, se večkrat izvršijo roparski napadi in tatvine; kjer je mnogo bogastva in nepoštenja, je pač tudi mnogo revščine in nepoštenja. Pri nas v Trstu imajo lopovi posebno »piko« na tujce, zakaj domačini znajo biti previdni. — Da se godijo v tržaški okolici roparski napadi, čujemo le redkokedaj. — Pred par dnevi je prišel v naše mesto Poljak Mieczislaw Chodzynski iz Grodna (na ruskem Poljskem). Z njim je prišla tudi njegova sestra. Nastanila sta se v hotelu »Excelsior« iu podnevu sta delala izlete v okolico. V četrtek sta se podala na Občine s tramvajem. Ko sta se pripeljala na vrh. sta ogledovala nekaj časa na mesto in tržaški zaliv, ki ga vidi človek skoro pod seboj. (Cesta na Občine je silno strma; Občine leže 300 m nad morjem). Tujca sta se naslajala oL krasnem razgledu, slednjič pa sta se odpravila po kolovozni^ cesti, ki pelje skozi borov gozd. Šla sta na razgledni stolp, ki se nahaja kakih 20 minut od Občin. Ko sta se vračala po isti poti nazaj, je stopil iz gozjja močan mož, s
črno krinko na obrazu. 1’ /bližal sc je Poljaku in zahteval: »Geld«. Poljak je mislil, da je morda treba plačati kako odškodnino za vstop na razgledni stolp. Vzel je denarnico iz žepa in povprašal moža, ki ga jo smatral za čuvaja, koliko zahteva. Mož s krinko pa mu je iztrgal iz rok denarnico iij začel brskati po njej. Ki; pa je videl, da je v denarnici samo 12 K in nekaj tujega denarja, se mu je zdelo premalo. — »Alles ae-rans — Geld und Gold«, je zavf/ nad začudenim Poljakom, ki se še-Ic začel zavedati, da ima lopova pred seboj. Mož s krinko pa ni čakal dolgo. Potegnil je iz žepa samokres, ga nastavil Poljaku pred obraz iu mu začel odpenjati suknjo. Iz notranjega žepa mu je potegnil nekai papirjev in začel je vleči naposled tudi za listnico. V tem hipu pa se zasliši v bližini šum. Lopov se prestraši pusti listnico v žepu in od-beži v temen borov gozd. — \ ist-nici je imel Poljak 2000 K v bankovcih. Ko ga je zapustil strah, se je poda! s svojo sestro v mesto. Na policiji je javil ves dogodek. Takoj so bile obveščene vse stražnice v okolici Občin o dogodku. Iz mesta pa je takoj odjahala četa stražarjev na konjih. Prebredli so ves gozd, a o lopovu ni bilo sluha. — Poljak se ima zahvaliti železnici, ki se je bližala in s svojim šumom odpodila roparja.
Dru«*vg.
Podružnica sv. Ciril in Metoda v Spodnji Šiški priredi danes zabavni večer pri Kankertu ob polu 8. uri zvečer. — Zabavni program obeta animiran večer in zato: vsi na podružnično prireditev! — Sodeluje pevski in tamburaški zbor »Čitalnice« iti uprizori se burka »Buček v strahu«. Rado Muntikova enodejanka, polna drastičnih dovtipov iti komičnih zapletljajev.
Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Postojni priredi dne 6. u-prila t. 1. veliko veselico z najrazno-vrstnejšim vsporedom; sodelovala bodo vsa narodna društva v Postojni. V programu pomiadnjih izletov na Notranjskem naj bi bila letos skupna točka: dne 6. aprila izlet na veliko veselico v Postojni!!
Odbor N. S. Z. ima v sredo dne 12, t. m. ob 8. uri zvečer svojo redno seio. Nadzorstveni svet ima isti dan svojo sejo točno ob polu 8. uri. Vabimo vse tovariše^ odbornike, da se seje sigurno udeleže!
Narodna soc. Zvsza v Ljubljani ie razposlala nekaterim somišljenikom in zaupnikom po deželi, dopise radi ustanovitve podružnic in prosimo vse one somišljenike, ki so dopise prejeli naj blagovolijo vse potrebno ukreniti, ter čim preje odboru N. S. Z. pismeno javiti v nadaljno ravnanje. Apeliramo tudi na somišljenike ki dopisov niso prejeli in se zanimajo za gibanje N. S. Z., da se javijo odboru in odbor je z natančnimi podatki vsak hip na razpolago. Isto velja tudi za Štajersko in Koroško. Vse tiste somišljenike, ki so pa že teren pripravili, prosimo, da to nemudoma naznanijo, da se čim preje skliče prvi shod. Somišljeniki neustrašeno na delo. ker v delu in zopet v delu je naša rešitev!
Člane N. S. Z. kateri so z članarino zaostali tem potom v njih lastno korist opozarjamo, da pravočasno poravnajo zaostale zneske. Dokler je svota mala se lahko poravna, a kasneje je to že nekoliko težje, ter bi bilo pač škoda, da bi za vse dosbj vplačane prispevke ne imet nikakih koristi, posebno se bode to občutilo nad leto dni članstva, ki bi isti potreboval podporo. Opozarjamo tudi člane na to, da tisti, ki ne misli vplačevati redno in storiti svoje dolžnosti napram N. S. Z., da je bolje da javi svoj izstop, ker je N. S. Z. ležeče na tem, da ima le redno plačujoče člane. Opozarjamo tudi vse ostalo narodno delavstvo, da se včlani v N. S. Z. ker to je v vsakem oziru najboljša strokovna organizacija, ter poleg tega še na zdravi in narodni podlagi.
Narodna Čitalnica v Kamniku priredi danes gledališko predstavo. Igra se »Sin«. Začetek ob 8. uri. Čisti dohodek je namenjen za sklad, da se napelje v društvene prostore elektrika.
Vabilo k koncertu, ki ga priredita v torek, dne 11. sušca 1913 v sokolski dvorani v Kranju Anton Trost (pianist) prof. na »Glasbeni Matici« v Ljubljani in .{osip Rijavec (tenorist) gojenec na dunajskem konservatoriju, s sodelovanjem moškega zbora »Narodne čitalnice v, Kranju«. — Začetek točno ob 8. liri zvečer. Vstopnina: Sedeži prvih 3. vrst po 2 K, drugi sedeži po 1 K, stojišča 60 vin., za dijake 30 vin. --Vstopnice se dobijo y predprodaji
v trgovini sr. Ferd. Sajovica v Kranju. Ker je čisti dohodek namenjen trem slovensk. konservatoristom v srvlio nadaljevanja študij, se preplačila hvale/no sprejemajo.
Sijajen uspeh slovenske telovadbe na Dunaju. Znano je, da je 6. t. m. priredilo slovensko dijaštvo javno telovadbo. Ali, da bo prireditev uspela vsestransko tako sijajno, je bilo nad vse pričakovanje, ako se pomisli, da se ima boriti dijaštvo v tujem mestu ob vsakem koraku z ogromnimi zaprekami. Ali ramo ob rami skupno z drugimi Slovani, so slovenski dijaki podrli vse zapreke in pokazali žilavost in vztrajnost našega naroda. Za še sijajnejši uspeh se je pač zahvaliti bratski pomoči Cehov, pravi sokolski požrtvovalnosti sester čeških »Sokolic« in ostalih Slovanov. Takih užitkapolnih večerov beležijo Slovenci v tujini malo, da ne nič. Tu je triumfirala ideja, ki je spas našemu narodu. Naprej! »Mi vstajamo...«
Defravdant Kuss in 18000 kron.
(Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.)
Evgen Kuss je 22 let star in je doma iz Radgone.	Po poklicu je
knjigovodja. Kot tak je hodil iz kraja v kraj, dokler ni priromal pred ljubljansko poroto. V ljudsko šolo je hodi! v Celju, v gimnazijo v Ptuju in v Mariboru. Ker pa mu ni posebno dišala grščina in latinščina, je rekel gimnaziji adijo in sc je posvetil trgovini. Zato je šel študirat v Gradec v neko trgovsko šolo in je izvršil tudi bančni kurz, kjer je bil šest mesecev. Kar se tiče njegove službe in kraja njegovega službovanja, moramo omeniti Ptuj, Brežice in Ljubljano. V Ptuju je služboval pri firmi Lepoša, v Brežicah pri Mateisu, v Ljubljani pa pri Kastnerju, pri Kreditni banki, pri Tschinklu in slednjič pri kemični tovarni v Mostah. Ker je bil Kuss precej uporaben človek, je užival pri tvrdki veliko zaupanje. Večkrat so ga poslali v Kreditno banko, da je dvignil za tvrdko večje svote denarja. Tudi dne 2. novembra ga je poslala tvrdka v Kreditno banko, da bi dvignil zanjo 18.000 kron, katere bi moral odrajtati na ljubljanskem južnem kolodvoru pri blagajni za vozno blago. Tvrdka pa je zastonj čakala svojega Kussa — od nikoder ga ni bilo. To je bilo zelo sumljivo in telefonirali so Kreditni banki, če je tam Kuss dvignil na ček svoto 18.000 K. Banka je odgovorila, da je dvignil. Nato so telefonirali na južni kolodvor in vprašali, ali je Kuss oddal pri blagajni za vozno blago 18.000 K. Z južnega kolodvora pa so odgovorili, da ni bilo Kussa in tudi onih 18.000 kron ne. Kje je bil torej nesrečni Kuss. Nazaj v tovarno ga ni bilo — kje je torej? Bomo precej povedali in razodeli.
Kuss je lepo prišel v Kreditno banko in je dvignil onih 18.000 K. Nato jo je mahnil proti južnemu kolodvoru. Ko je prišel tja, se mu je nenadoma posvetilo nekaj v glavi. »Kaj bi nosil te lepe denarce blagajni za vozno blago, ko jih pa lahko sam obdržim?!« je pomislil in od veselja se mu je nabral obraz v silno zadovoljne gube. »Ta denar je lep, veliko ga je in svet je velik in prostran. In jaz sem si ga še tako malo ogledal! Ta denar bom lepo spravil v žep, pa hajd z njim po svetu! Tvrdka ima takointako denarja preveč in jaz ga imam premalo. Kaj je to? Ali je to pravica? Egalite, ljubi Evgen, pa četudi v denarju!! Tako je premišljeval modri Evgen Kuss in jc krenil namesto k blagajni za vozno blago, k blagajni za vozne listke. Tam je
Kupil vozni listek za gorenjsko plat. Sel je hitro na peron, pa vlak mu io jc popihal ravno pred nosom. Nato se ic peljal na državni kolodvor v Šiški in je vstopit v voz 111. razreda, ki ga je odpeljal do Lesec. Tam je izstopil in se peljal v družbi dr. Hočevarja na Bled. Dr. Hočevarju sc je sam pridružil in mu povedal, da je bančni uradnik Kuss iz Ljubljane. Dr. Hočevar je šel nato na svoj dom, naš Kuss pa je krenil v hotel »Triglav«, kjer je obedoval. Tam si je vstvaril načrt, kam se bo vse peljal s temi lepimi denarci. Kam se je peljal?
Najprej v Gorico. Ker pa ga je pekla vest, da ni napravil prav, ker jo je odkuril s tujim denarjem, je sklenil, da bo najbolje, ako se čim preje izgubi iz Alb — ne, iz Avstrije. >Kaj, ko bi jo mahnil malo na jug?« je pomislil. »Ni ga lepšega neba, kakor je na Laškem in tudi lepa mesta so tam, očesu v zabavo in telesu. Ej, Italijanke! Črne oči, črne oči!« kakor bi vstrelil, je bil Kuss na gori-škem kolodvoru, kjer si jc kupil vozni listek II. razreda za Benetke.
Tako je prišel Kuss v Benetke, ko si je v treh dneh dobro ogleda! Benetke in Benečanke, mu je nenadoma prišlo na misel, da je tudi Milan lepo mesto in da ne bi bilo prav nič napak, če bi si ga ogledal. Se isti dan se ie odpeljal kakor bur-ja v Milan. Tam je bil nekaj časa, pa mu ni bogvekako ugajalo. »Lepa je sicer Italija, lepe so Italijanke, ampak tudi Švica je lepa in njene gore!« Komaj je Kuss spregovoril v mislih te besede, že ie drvil na milanski kolodvor in je s solznimi očmi zadnjikrat pozdravil lepo Italijo in lepe njene hčere.
Dne 9. novembra p. I. je prijadral^ v Ženevo v Švico. »O Švica, pa Švica! Tukaj bom pa ostal dalj časa. Sicer pa. kam se mi mudi?! Ljudje so nerodni in ne vedo, kam sem jo popihal. In Kuss je ostal v Ženevi. Tam je živel silno brezskrbno življenje. Kaj ga ne bi! V žepu so bili denarci! Kaj za to, če so bili tuji! Kuss je zbral okrog sebe prijatelje in prijateljice in je z njimi razsipaval denar, da je bilo kar strah. Ampak dolgo časa se Kuss ni veselil. Listo pozabil je namreč, da je na svetu brzojav. Nič ni pomagalo, dne 12. novembra jc položil policist roko na Kussovo ramo in mu razodel, da ie aretiran. Nato smo Kussa pri-lifrali v Ljubljano. Na svojem potovanju pa ni bil Kuss samo Kuss. Bil je tudi Reimann, Oskutaczy in Rti-der. Ni\ svojem potovaniu ie Kuss zapravil od onih 18000 K celih 3280 K Za deset dni 3280 K! To smo živeli kajneda Kuss! In zdaj moraš, revež, sedeti pred ljubljansko poroto. Sedaj si kakor personifirana »Ujetega tiča tožba.« Saj tič si. Bomo precej povedali zakaj. Saj si vendar doma iz slovenskih krajev in bogve, če ni bil nekoč Kuss-kus-kos. Pa kaj bi. Kuss je bolj »nobel«, zalo si se tudi zagovarjal pred poroto nemško, čeprav znaš slovensko!
Resnično. Kuss se je zagovarjal pred ljubljanskih porotnim sodiščem v nemškem jeziku, kar pa je predsednika sodnega senata, nadsvetnika Vedernjaka, ki je zaveden Slovenec, kar kaže že njegovo ime, tako razjezilo, da se je po vsej pravici obregnil nad dvema porotnikoma, ki sta se izjavila, da je med porotniki tudi nekaj takih, ki ne razumejo nemškega jezika in ki sta zahtevala, da se govori tudi slovensko, če se govori že nemško. Dobri mož si je mislil: »Kaj mi to pripovedujete saj vendar veste, da je ljubljansko sodišče slovensko! Čemu to pov-darjati, ko smo Slovenci in ne kaki nemčurji!«
Porotniki so krivdorek glede Kussovc poneverbe potrdili na kar je sodišče Kussa obsodilo na 18 mese-
cev težke ječe, katero bo Kuss odsedel v Mariboru.
Senat:	predsednik	nadsvetnik
Vedernjak; votanta:	svetnika Po-
trato in Persche; državni pravnik: pl. Luscban, obtoženčev zagovornik dr. Ambrožič.
Svoji ženi zažgal hišo.
(Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.)
Janez Brvar je kajžar in nič vreden človek. Doma je iz Pretrža pri Moravčah. Včeraj je stal pred ljubljanskim porotnim sodiščem, kjer se jc moral zagovarjati radi hudodelstva požiga.
Janez Brvar je bil že neštetokrat kaznovan radi tatvine, goljufije, radi razžaljenja časti in leta 1902. tudi radi ropa. Ta zadnja kazen jc trpela deset let v zaporih Gradiške. Dne 2. junija preteklega leta jc kazen prestal, na kar so ga poslali v bolnišnico v Gorico, ker so ga noge bolele in ni mogel hoditi. Ko ic prišel z bolnišnice, jo je mahnil v svoj domači kraj v Topole.
Tam živi njegova žena, ki pa ni bila bogve kako vesela prihoda svojega moža, ker ga je dobro poznala, da jc jako delonnžen človek in silno vdan pijači. _ Zena Brvarjeva ima hišo v Pretržu. Ta hiša je njena, ker se je Brvar priženil k nji. Stoji na holmu pod gozdom in je čisto na samem.
Ko je prišel Brvar iz Gorice domov, je bil skraja precej priden in je pomagal svoji ženi pri delu. Kmalu pa ga je nekaj prijelo, pustil je delo in je začel hoditi svoja stara pota — začel je namreč zopet popivati in popival je cele dneve, ne da bi kaj pomagal pri delu. Ne, delo se je Brvarju gabilo in nekoč se je proti nekemu človeku tudi izrazil, da bi šel najrajši zopet nazaj v kaznilnico, kjer bi se imel veliko bolje nego doma. S svojo ženo je živel v prepiru, kar ni prav nič čudnega. Kdo pa bo imel rad pijanca in pohajača!
Janez Brvar je imel svoj dom na podu svoje žene. kjer je tudi spal. Ker ga žena ni posebno lepo gledala, se je grozno razjezil in je sklenil, nekaj, kar je veliko hudodelstvo. Sklenil ie namreč, da se bo maščeval nad svojo ženo s tem, da ji bo zažgal hišo. Kar je sklenil, to ie tudi storil.
Dne 21. novembra p. I. je prišel ponoči d< mov iz Litije, ki je poldrugo uro odaaliena od nieRovega doma. Sel Je naravnost na pod. kjer
s j je nahajala mrva in slama in kjer je bilo tudi njegovo ležišče, kakor smo že povedali. Vzel je iz žepa vžigalice, uprasnil jih je in je v silni jezi na svojo ženo zanetil, slamo. Naenkrat je začel pod goreti in v par trenotkih je bil ves v plamenih. Ker se je nahajal pod v bližini s slamo krite hiše in lesenega svinjaka, se je ogenj razširil tudi na hišo in na svinjak. Pogorelo je vse do tal, ničesar ni ostalo. Samo štiri zidane stene hiše so molele v zrak. Žalostno je bilo pogorišče. Škode jc bilo 18.000 kron.
Ko je Brvar videl in spoznal, kaj je napravil, ga je zapekla vest in se je šel sam naznanit oblasti, ki so ga seveda dale pod ključ.
Obtoženec se je včeraj zagovarjal silno čudno in popolnoma drugače. kakor je povedal pred preiskovalnim sodnikom, kjer je celo svoje dejanje priznal. Včeraj pa se jc nenadoma izjavil, da on ni prav nič kriv in da je nastal ogenj le po nesrečnem naključju. Pravi, da ie bil pijan, da je imel v svoji pijanosti v ustih smodko, s katero je šel potem na pod spat. Tam je nenadoma zaspal, smodka mu je padla iz ust in — začelo ie goreti. To je bil pač
jalov in obenem tudi smešen izgovor. Brvar ni bi! prav nič pijan in njegova izpovedba pred preiskovalnim sodnikom jc bila resnična.
K sreči ie bila Brvarjeva žena Marija zavarovana na hišo za H)00 kron. Tako je pokrila vsaj en del škode.
Porotnikom se je stavilo vprašanje glede Brvarjcve krivde radi požiga. Porotniki so vprašanje glede krivde požiga potrdili in sicer enoglasno, na kar je sodišCc Janeza Brvarja obsodilo na deset let težke ječe, poostrene s i ostom in s trdim ležiščem.
Senat: predsednik dvorni svetnik Pajk; votanta: nadsvetnika dr. Prcsker in svetnik Milčinski; državni pravdnik: pl. Luschan; obtoženca je zagovarjal dr. Zupanc.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
NASLEDNIK GENERALA ŽtVKO-VICA.
Belgrad, S. marca. Namesto generala Zivkoviča, ki jc. kakor znano, žc dalj časa bolan, je imenovan za poveljnika četrte srbske armade ge-neralštabni polkovnik Miljutin Mari-novič, ki je bil dosedaj mestni poveljnik v Skoplju.
SRBSKI KONZULAT V CARIGRADU.
Carigrad, 8. marca. Turške oblasti so vdrle v zaprti srbski konzulat in izvršile tam hišno preiskavo. Ruski veleposlanik, pod katerega zaščito ie srbski konzulat, je protestiral proti takemu nasilju.
BILANCA ALBANSKEGA KONGRESA.
Trst, 8. marca. V »Triester Tag-blattu« priobčuje Faik beg Konica poročilo o dohodkih albanskega kongresa, ki izkazujejo 2711 K 25 v. Med prispevalci so omenjeni Albanci in en albanski prijatelj s 1000 K. Poročilo pravi, da se je za kongres porabilo samo 1132 K 78 v. Ostalo se razdeli med uboge Albance. Avstrijska vlada baje ni ničesar prispevala.
STRAŠNA EKSPLOZIJA
Ne\v York, 8. marca. Pri eksploziji dinamita v baltimorski luki je bilo ubitih 50 oseb, dva parnika, »Atlantic« m »Jason« sta uničena. Visoke hiše so se pii eksploziji majale, na tisoče šip jc pobitih.
OKOLU ODRINA.
Belgrad, 8. marca. Okolu Odri-na trajajo snežni metež,i še dalje, vendar se opaža, da zima nekoliko I popušča. Srbska armada je zimo do-I bro prestala. Turki so pa silno zmr-| zevali na stražah, mnogi so bili am-I putirani. Na srbski strani zadnji čas ni bilo nobenih žrtev. Vojaki na predstražah se hitro izmenjavajo, dobivajo čaj in suhih drv, kar se pošilja iz Srbije. V Kadikčju, kjer je prej umrlo 10 do 18 obolelih, že mesec dni ni nihče umrl. Obolele vojake takoj oddajo v bolnišnice in če niso težko bolni, jih takoj odpošljejo v Srbijo. Srbska armada se hrani z mesom, ki ga ji pošiljajo iz Srbije, kruh pa se peče na bojišču.
Rim, 8. marca. Grško poslani-što je dobilo iz Aten to-le obvestilo: Zapisnik o predaji Janine grški armadi obsega sledeče točke: 1. Me-
sto Janina in vse utrdbe se predado grški armadi. 2. Vsa vojska, ki ss nahaja v trdnjavi, so vojni ujetniki. 3. Vojni niaterijal, orožje, zastave, konji in vojaški arhivi turške armade se izroče grški vojni upravi. 4. Častniki in vojaki, ranjeni in oboleli. so podvrženi vojnemu zakonu. —- Severno od mesta so Grki opazili močne turške vojc. Na poziv, da naj pojasni, kaj pomenjajo oni voji, jc Esad paša odgovoril, da dotični voji niso pod njegovim poveljstvom, marveč da jim poveljujej Ali Riza bcj.
Odgovorni urednik Radivoi Korene, l.ast in tisk »Učiteljske tiskarne«,
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zu* nanji Inscrcnti v znamkah. Zaključek mulili oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-GIInce 92.
Malo stanovanje se odda s I. majem. Poizve se: Poljanska cesta št. 6. ga. Kozem.
Nov brak in en voz ima na prodaj po nizki ceni Anton Ogrizek, Razdrto št. 61.	169—J
Dobro ohranjeno kolo se kupi.
Vprašati pri portirju v hotelu >IIirja v.
167—-3
Kupim okoli 20 stolov in štiri sta-rere mize. Ponudbe pod V. E. »Prva
anončna pisarna«.
168—1
KORESPONDENCA.
Soliden novodošlec želi kogarkoli ljubeznive, nesebične družbe »Gemiitsmensch« poštnoležeče Ljubljana.	155—3
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina* 1
Kdor hoče imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino izdelane ✓ vrrižlce, prstane /
I. t. if. naj ne	*\
prezre	/	,
tvrdke
Ljubljana, sv.Petra c. 44
FR. P. ZAJEC
LjiibljttKa, Stari trg št. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konccsijonirani optik in strokovnjak svo,
Ojptičiti aavod.^pi
Daljnogledc, toplomere, it zra^omere vseh vrst. Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
1
t)
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija.	Cene	najnižje!	«•••	Notni	stavek.
-A.9
L
I
i