Glasilo »Samostojne kmetijske stranke ia SIovenllo «i Naročnina: sfololetno . . . . »inletno . . . . leta« . . . . intiM Številka •silile fjotrtle rmn Din 30-— Din 15-— Din 7-50 Din !•— Kmet pciinagal si sam, Sn stališče ¥ državi uravnal si sam! Inserati: mali oglasi do S petit vrst............k Din 1-01 večji inserati od 10 petit vrst naprej.......k Din 2*— noiice, izjave, poslano, reklame petit vrsta . . . . & Din S*— Uredništvo in upravniitvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši „£konoma". Naročajte »Kmetijski list" za leto 19251 Celoletna naročnina znaša 30 Din, pelletna 15 Din. Kdor želi biti deležen razpisanih nagrad, mora celoletno naročnino plačati najpozneje do 20. januarja 1925. Vsem krajevnim organizacijam! Ker se je pričelo nasilje od strani demokratsko-radikalne vlade nad bosanskim kmetom že izvajati, je pričakovati, da se bo tudi v Sloveniji postopalo nad našimi kmeti ravno tako in da bodo v to svrho najeli plačane falote. Opozarjamo vse krajevne organizacije, da se pripravijo povsod na te slučaje. Poziv delegatom Kmetijske družbe, Delegati podružnic »Kmetijske družbe« za občni zbor, ki b« dne 15. decembra dopoldan v Unionski dvorani, se pozivljejo. da se občnega zbora z vso gotovostjo udeleže. Pridite, da zadaste poslednji sunek nasilnemu nasprotniku in z zmago ovenčate svoj težki boj za Kmetijsko družbo«! Kmečkim fantom in dekletom! V nedeljo, 21. t. m. se bo vršil ob 11. uri dopoldne občni zbor Zveze društev kmečkih fantov in deklet« v Ljubljani v hotelu Llovd« na Sv. Petra cesti. Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora, 2. poročilo društev o dosedanjem delovanju, 3. osnove programa Zveze društev kmečkih fantov in deklet, 4. volitev odbora, 5. slučajnosti. Vsako društvo naj pošlje na ta občni zbor vsaj dva delegata. Želeti bi pa bilo, da se udeleži občnega zbora kar največje število kmečkih fantov in deklet. Zaprosili smo za polo- vično vožnjo in kakor hitro nam bo dovoljena, vas o tem obvestimo. Legitimacije vam zajedno tudi odpošljemo. Delegati društev si naj tudi pripravijo poročila o delu v društvu. Pridite polnoštevilno. Zborovanje v Mariboru, ki ga je sklical Dl Ifošrpk, V soboto dne 6. t. m. je sklical dr. Vošnjak zborovanje zaupnikov SKS za mariborsko oblast, katerega se je udeležilo 32 tovarišev. Tov. Lipov-ščak, preds. okrož. odbora, je ob pol 11. uri otvoril zborovanje. Pozval je Drofenika in Vošnjaka, da se naj pokoravata disciplini stranke in uklonita sklepom večine. Ostro je grajal nedisciplinirano postopanje g. Vošnjaka, ki je preko predsedstva okrožnega odbora in njegovega tajništva zahrbtno sklical današnje zborovanje. K besedi se oglasi g. Drofenik, ki ie duševni oče vseh intrig in razdiralnega dela med Štajerskimi kmeti. Drofenik je v svojem govoru na I dolgo razkladal, kake težkoče je imel : predno je bil lansko leto postavljen ! za nosilca liste. Iste težkoče se mu delajo tudi letos, ker so proti njego-j vi volji kmetje postavili tov. Puclja za nosilca. Ker on mora biti poslanec, je po njegovem mnenju izgled za to le v kompromisu z demokrati in radikali, ki mu dovolijo vezana okraja Celje in Šmarje, kar je po sklepih SKS izključeno, je on odločno za kompromis, pa če se tudi žrtvuje neodvisnost kmetijske stranke. Nato je prečital v tem smislu sestavljeno resolucijo. S pomilovanjem in s smehom so ga poslušali navzoči in njegovo neresno početje. Za njim je govoril tov. Mrmoija, ki je stvarno in z zgodovinskimi podatki dokazoval, da ni bil Drofenik nikdar odkritosrčen pristaš kmetskega pokreta in da je imel zato strašne težkoče predno se je vsilil za nosilca lansko leto. Zločinsko je delovanje za kompromis z demokrati in radikali, ki komaj čakajo, da bi uničili neodvisen kmetski pokret in da je že lansko leto Jutro-! pisalo, da mora SKS izginiti, ker radi nje ne morejo demokrati med kmete. Zločinsko je delo, da hočejo nekateri napraviti iz SKS kmečko zvezo- za demokrate. Ža- lostno je dovolj, da človek, ki se ne strinja z večino kmetov in ki se neče ukloniti in pokoriti sklepom te večine, da ne gre sam tja, kamor ga srce vleče. Nezdravo pa je tudi za stranko, da trpi še naprej takega človeka v svoji sredi. Kajti ne more biti govora o skupnosti z demokrati in radikali, ki so kot meščansko bankarske stranke ravno tako nasprotne kmetijskemu pokretu, kakor klerikalci. Navdušeno so nato govorili tovariši Žnidarič, Dobnik, Fluhar Šuman, Fras in drugi ter zahtevali takojšno j izključitev dr. Vošnjaka in Drofe-\ nika. j Ko sta Drofenik in Vošnjak uvidela j popolno osamljenost in polom, sta \ sramotno pobegnila od zborovanja, | ki je enodušno obsodilo njunino po-I čet je proti SKS v vlogi demokratskih ■ radikalnih agentov. IZKLJUČITEV DR. VOŠNJAKA IN DROFENIKA IZ SKS. Predlog zaupnikov se glasi: »Zaupniki SKS za Mariborsko oblast so na svojem zborovanju dne 6. decembra 1924 v Narodnem domu soglasno sklenili izključitev gg. Vošnjaka in Drofenika radi njujinega škodljivega in izdajalskega delova-' uja proti SKS. radi krčenja organizacijskega reda ter radi nepokoravauja sklepom večine okrožnega odbora SKS v Mariborski oblasti. Ta sklep se izroči načelstvn stranke, da postopa z njim po določilih organizacij-! skega reda SKS.« I | Ob 12. uri je bilo zborovanje zaključeno. Med tovariši je vladala navdušenost in zadovoljstvo, da .je stranka očiščena in da je kmetsko gibanje odstranilo zadnje ov ire na svojem zmagovitem pohodu. Omeniti moramo še, da je Drofenik že cele mesece na lastno pest delal dogovore z demokrati in radikali in da je bil dan pred zborovanjem celo popoldne v demokratskem tajništvu. V soboto je privlekel seboj ' na naše zborovanje demokratskega tajnika, ki se je pa moral na odločno j zahtevo naših tovarišev odstraniti. Nadalje omenjamo, da je dobil | Drofenik le pod tem pogojem kandidaturo v šmarskem okraju, da se podvrže sklepom zborovanja v sobo-| to, kar pa ni storil in je že s tem prelomil obljubo volilcem in se za-: vedno onemogočil med njimi. KDO JE PODPISAL DR0FENIK-V0ŠNJAKOVO IZJAVO. »Jutro« prinaša tele podpise na izjavi: Josip Mikuš, Donačka gora; Drago Lingelj v Rušah; Andrej Roš-kar, Muta-Cven; Fran Pavlica, ekonom v Tišini; Jakob Zemljič, Zgornja Radgona; Ivan Janžekovič, Lajterš-I>erg; Fran Čižek, Maribor; dr. Bo-gumil Vošnjak, bivši poslanik v Pragi: Franc Korošec, Zg. Radgona; Janko Žurman, Sv. Trojica pri Rog. Slatini; Jože Zabavnik, kletarski nadzornik v Mariboru; Vekoslav Šmid, Jurklošter; ing. Petkovšek, učitelj, Maribor; Tone Debeljak, Te-kačeli; Franc Feronc, Šmarje pri Jelšah; Anton Kamenšek, Sv. Katarina; Gregor Godec, Rdeči breg; Alfonz Pernat, Sv. Lovrenc na Pohorju; ing. Fran jo Pahernik, Vuhred; Josip Drofenik, Št. Jur ob j. ž.; Ivo Vernik. Meža; Jože Zdolšek-Kristan, Ponikva; Martin Ročnik, Zavodnja; Janko Pahernik, Vuhred; Franc Ku-kovič, Kalobje; Blaž Urleb, Sv. Jur ob j. ž,; Tomaž Mastnak, Dramlie; Ivan Lešnik, Nova cerkev; Anton Perkovič, Št. Florjan; Franc Konec, Konjice; Tvo Gregorc, Vratji vrh; inž. Ferdo Lubša, Mala Nedelja; Franc Skuhala, Križevci; Konrad Karst, Češnjovci; Ivo Borovič, Gor. Radgona; inž. Mikuš, Beltinci; Fran Mastnak, Št. Jurij ob j. ž,; Jože Na-raks, Ponikva pri Žalcu. Ker smo danes prejeli od tov. Čižek a izjavo, da je njegov podpis na izjavi falsificiran, prosimo vse, da se izjavijo, če so Vošnjak-Drofenikovo izjavo podpisali, ali so tudi njihovi podpisi ponarejeni. Te izjave so načelstvu potrebne, da ve kdo je pristaš SKS in kdo demokratov ali radikalov. Mi hočemo biti čisti, pol tič pol mišev ne maramo v svoji sredi. IZJAVA. Podpisani odločno protestiram proti temu, da se je postavilo moje ime v Jutro« pod izjavo izdajalcev in Herostratov kmetske misli. Izjavljam, da te izjave nisem podpisal in, če je na izjavi moj podpis, je to podla falzifikacija. Sem in ostanem zvest kmetski ideji in nočem, da se stavi moje ime med ta imena. Maribor, dne 7. decembra 1924. Čižek Frane. DEMOKRATSKE LIMANICE. Jutro« poroča že z dne 6. decembra. torej pred Drofenik-Vošnjakovim mariborskim nastopom, da je bil Žerjav pri kralju ter poročal o sklenje- I. Bunin. — Dr. N. Preobraženski: (Nadaljevanje.) Veselje Lukj&na Stepanova, njegovi v celi okolici sloveči črnopegasti bitjugi8, so stali v posebnem dvorišču, v konjušnicah, pokritih z deskami in prizidanih k novi hiši. Odprla sta ključavnice visokih lesenih vrat in stopila v prijazen četvero-kotnik konjušnic in šup s posebnimi vhodi in malimi železnimi durmi. »Glej, ko bom živel v novi hiši, lahko vstanem ponoči, pogledam, pa bom vse videl iz dvorane,« je rekel Lukjan Stepanov in pokazal na okence, ki je gledalo iz hiše na dvorišče. Si razumel? Ni to pametno napravljeno? Res, kakor Adam v raju živim! Res, knez knezov sem!« Začele so se mu svetiti oči. Konjušnice so tudi imele ključavnice. Odklepal jih je, odpiral na ste-žaj vrata, pogumno je stopil od zadaj h konju, ga pobožal in šel k glavi. »Ne stopaj noter, ne noter!« je kričal iz konjušnice. »Ostani na pragu. Ubil te bo! Edino mene pustijo blizu.« Strašni žalno-črni konji so drhteli po celi koži, Težki konji, ki se imenujejo po reki Bitjug. se bili v stran, hropeli in kosili z ognjenimi očmi. Grive so bile črne, goste, skoro do tal. Rejeni so bili čudovito in imeli so kar žlebe po hrbtih. A? Kaj? Kakšni so?« je zamolklo kričal Lukjan Stepanov iz teme. »Ali si videl? Kaj je tvoja Moskva? Ta pasma je več kot sto let v naši rodbini. Take barve nima nihče v celi guberniji. Ko bom umiral, bom ukazal kar trojko napreči v prvo telego, — na trojki bo dirjala moja krsta!« Potem se je nagnil in stopil čez prag konjušnice, kjer je stala lepa biserna kobilica: >A to je moja ljubljenka! Biserni konjiček se zove. U, mamica! Ljubiš? Ljubiš?... Ljubi, če se ji nosek češe, to zelo ljubi,<< je rekel z navdušenjem k obisku, ki se je dolgočasil. Ko je vse ogledal, zaprl in zaklenil, postal je najboljše volje, miren in prijazen. Čakaj no, bedaček, čakaj, še pravočasno prideš,« je govoril in hotel zadržati gosta. »Pojdiva čaj pit. No, če pa nočeš, bova kar tako malo sedela in pokramljala ...« Stopil je v izbo, prienesel klop in se vsedel; globoko in zadovoljno je vzdihal ter posadil Sevo poveg sebe. Ej, babica!« je zakričal čez celo dvorišče. »Starka!« Izza šotora se je prikazala debela, zgrbljena starka v volnenih nogavicah, z očali in pletenjem v rokah. Mojo kneginjo še nisi videl?« je vprašal Lukjan Stepšnov in z glavo kazal na starko. »Obenem še njo lahko pogledaš. Ta ima glavo! Ima tudi svoje opravilo. Za kočo sedi pa mak varuje.« Starka je pristopila in se nizko priklonila. No, kako je? je vprašal Lukjan Stepanov. Sediš? Ni nikogar videti? Dozdaj, hvala Bogu. ni nikogar. Saj tudi vedo, da je straža. Nekaj maka sem posejal za kratek čas,« je rekel Lukjan Stepanov gostu, ne da bi ženo poslušal do konca. Jaz ta mak in solnčnice prav nič ne cenim — malo tega vsejem le za kratek čas, samo da imajo otroci zadosti.* Dedi in pradedi so sejali ljubo rž, to je tudi nam Bog ukazal. Oni so poznali samo njo, našo mater, a zvijali so si cigarete iz zelenih bankovcev.10 Jaz, bratec moj, da veš...« Starka je stala in igle so se svetlikale pri pletenju. Poslušala je in temno gledala preko očal. Lukjan Stepanov se je nekoliko namrdnil. No, si že dosti slišala,« je rekel ženi in ji cmahnil z roko. Kaj ogleduješ? Saj nisem pijan. Le pojdi, pojdi odtod .. .<; -:--(Dalje sledi.) ' Ruski kmet grize solnčnice ob vsakem prazniku. Mak se porabi za preproste domače slaščice. 10 Carski trirubeljski bankovci so imeli zeleno barvo. nem sporazumu z SKS v mariborski oblasti. Bilo je torej že vse poprej dogovorjeno med Drofenikom in demokrati, seja 6. t. m. pa naj bi bila samo formalnega značaja. Nismo imeli demokrate za tako neumne, da bi mogli oni verjeti, da bodo s takimi sredstvi ubili naš kmetski pokret. Izgleda, da stojite na zelo slabih nogah, ker se poslužujete že tako malovrednih j sredstev. Obenem pa smo vam tudi hvaležni, ker ste nas pomagali osvoboditi se od Drofenika in Vošnjaka. sUUBUANSKA SKS DIKTATURA « Demokratje govore v izjavi, katero je Drofenik v Mariboru prečital, o nekaki »ljubljanski SKS diktaturi« in o Pucljevi diktaturi«. Odgovarjamo: Pri nas še nihče ni postal niti poslanec, niti minister brez sklepa po strankinih pravilih določenih organov, med tem ko se se pri demokratih take sivari baje že dogajale. Tam je postal brez vednosti zaupnikov minister celo tak človek, ki niti poslanec ni. LAŽI »JUTRA«. O Vošnjakovi in Drofenikovi polomiji v Mariboru je »Jutro« tako lažnivo poročalo, da ne zasluži drugega kot preziranje. Tovariši, verjemite »Jutru« toliko kot. »Slovencu«. LAŽI »SLOVENCA«. Slovenec« poroča, da je v Mariboru držal z Vošnjakom in Drofenikom tudi tov. Urek. Konstatiramo, da tov. Ureka v Mariboru ni bilo in da je vse kar o Mariboru in SKS »Slove-! necc piše, ogabna laž. intrigantstvo in mzm-čajoosl V vsako stranko se vrinejo včasih ljudje, ki prisegajo v prvem po-četku na strankin program, strankino disciplino, se navdušujejo za strankine ideale ter s svojo prefriga-nostjo premamijo marsikaterega strankinega pristaša, da jim verjame. Hlinijo se kot verni apostoli strankinih idej — pravi nositelj strankinega programa. V duši svoji so pa pokvarjeni elementi, ki ne iščejo v stranki nič drugega, nego samega sebe, ho-teč vporabljati stranko le v lastne egoistične svrhe. Hvala Bogu — v naš mladi stranki še ni takih mož — oziroma so le redki. V ostalih strankah kar mrgoli takih figa-mož in koritarjev, ki čakajo na razne materijalne ugodnosti in položaje. Taki ljudje ti menjajo večkrat stranko, enkrat so tukaj, drugič tam, kakor pač prilike nane-sejo in kakor boljše kaže. To opazujemo posebno v takoimenovanih naprednih strankah. Interesantno je to poglavje posebno pri naših demokratih in radikalih. Navdušen ti je danes demokrat, jutri pa že radikal, pojutrišnjem davidovičijanec, pa blo-kaš, pa spet radikal, da celo klerikalec ali komunist in nasprotno. Ni to morebiti iz prepričanja, iz njegovega duševnega razvoja, kaj še, nego le iz ambicijoznosti, egoizma, koristar-stva. častihlepja — radi neznačaj-nosti. Še najmanj takih ljudi opazujemo pri klerikalcih, to pa ne morda radi tega, ker ni pri njih takih oseb, nego le radi tega, ker upajo, da jim bo stranka, kot danes najjačja v Sloveniji vendar le priborila prejali-slej korito in ker so prepričani, da bo njihova stranka, dokler bodo lahko izrabljali vero v svoje politične svrhe, vedno vladala v Sloveniji. Da, da, tudi tukaj je neznačajne-žev, hinavcev, ki se udinjajo klerikalni stranki samo radi korit. Vera — jim je deveta stvar. Saj jih ne vi- dis nikdar v cerkvi, saj gotovo ne vrše svojih verskih dolžnost — v svojem srcu so brezverci, saj taki so bili kct mladeniči, taki kot mladi možje. Klasičen slučaj sem opazoval ob priliki neke velikonočne procesije v Ljubljani. Koliko je inteligentov tukaj, ld pripadajo klerikalni stranki, da, koliko duševnih voditeljev — ali v vrstah procesije izven dveh, treh nisi opazil niti enega izmed teh — ostalo samo stare ženice in nekoliko starčkov delavskega stanu. Sram jih je, da bi se pokazali na ulici — hinavci so! To vam je krasen izgled verskega prepričanja in verske gorečnosti teh ljudi. Hvala Bogu! V naši stranki ni bilo do sedaj, kakor rečeno, takih neznačajnežev izven malih izjem. Vrinili so se sicer nekateri ali te smo kmalu razkrinkali. So tudi pri nas gotovi ljudje, ki iščejo le čast in lastno korist. Izrabljajo stranko v svoje posebne nameni1, raamijo naše pristaše za razne avanture, približavajo se jim — kot apostoli naše ideje, medtem pa jih hočejo pridobiti, da bi jim bili sobo-ritelji za njihov lastni žep, za njihovo častihlepnost, sopomagači za izvedbo njihovih vražjih osebnih načrtov. Večkrat seže takim ljudem kaka demokratska, radikalna ali blokaška zlata roka v roke, kar čuditi jim se moraš kako ti danes zagovarjajo napredni blok — jutri kompromis z radikali, pojutrišnjem pa že spet s samimi demokrati, kakor pač nanese, in kakor bi se najprej prišlo do za-željenega cilja. Stranka je takim ljudem le svrha, da dosežejo svoj cilj, da pridejo do časti, ki pa mora biti seveda združena z inaterijalno koristjo. Neznačajnežev, koritarjev, rušil-cev naše sloge ne rabimo. Kdor ni idealno naš, kdor ne dela iz prepričanja za našo- sveto stvar, kdor išče le samega sebe in lastne koristi v naši stranki, ta ne spada med nas, ta mora prostovoljno izstopiti iz nje, di-ugače se ga mora s silo nagnati in sicer čim prej tem boljše. Čuvajmo se ljulike! Izruvajmo jo pravočasno! Ne igrajte se i usodo ljudstva! Nahajamo se sredi najhujšega vd-liinega boja. Tretjikrat je že poklicano ljudstvo, da odloča o vodstvu svoje države ter ji določa smer njenega dela za bodoča leta. V šestih letih oostoja nove narodne države smo tretjič poklicani na volišče, tretjič obsojeni k nedelavnosti za javni dobrobit celokupnega ljudstva. To večno menjavanje in te večne volitve, ki pomenjajo vsakokrat popolen prevrat in popolen zastoj v javnem življenju, so dokaz popolne nesposobnosti ali pa zlobe onih, ki so bili poklicani voditi državno krmilo, ali pa so dokaz, da vodstvo države ni bilo izraz volje ljudstva, da so bile bodisi volitve izvršene nasilno ali da so bili poklicani na krmilo vlade ljudje, ki niso bili poklicani k temu od ljud stva. Ko stopamo sedaj tretjič v volilni boj. ki obeta biti eden najhujših, se nas vrže v boj z geslom »za državo ali proti državi . Po šestih letih obstoja države se napodi ljudstvo v volilni boj, češ država je v nevarnosti, gre se za njen obstoj in za našo narodno eksisenco. To je nečuveno igranje z usodo ubogega ljudstva! Ako obstoja danes nevarnost za obstoj naše narodne države, katero že šest let gradimo — kdo vraga je potem temu kriv? Ali ne zadene v prvi vrsti krivda one, ki so bili skozi leta poklicani krmilarji države? Ali ni to njihovo volilno geslo najboljši dokaz njihove popolne nezmožnosti in njihovega protidržavnega delovanja? »Primite tatu«.. Kričijo, ker hočejo zakriti svojo lastno krivdo. Po šestih letih obstoja lastne narodne države, po šestih letih lepega nacijonalnega razvoja stopamo v volilni boj ter moramo poslušati dan za dnevom neverjetno volilno geslo, da je v nevarnosti država in naš narod! Ali ne stisneš nehote pesti, da bi udaril?! To se pravi igrati se z usodo ubogega ljudstva! Strašne so bile posledice petletne vojne, ki je povzročila toliko gorja, da ga v desetletjih ne popravimo. Uničeni domovi, uničene rodbine, sirote, invalidi, polja, tovarne, obrt — vse je hrepenelo po zboljšanju razmer ter pričakovalo vsaj moralne podpore od tam, kjer je bila sveta dolžnost vračati vsaj deloma za ono življenje, ki je bilo izgubljeno zanj na bojnih poljanah. Mesto pomoči in mesto podpore je prišel med nas naj-ogabnejši politični boi, ki smo ga kedaj videli. Nastopili so časi neverjetne korupcije, državnega plačkanja na korist posameznih oseb. Med tem ko je kmet v znoju svojega obraza delal in se trudil, da izpolni svoje dolžnosti napram državi, je zavladal v naši politiki boj, ki je zašel po zaslugi nekmečkih poslancev na pota, ki morajo voditi vsako državo v propast. Med tem ko je kmet, delavec, obrtnik in uradnik ne-strpljivo čakal rešitev nešteto gospodarskih vprašanj, ki so ga mučile dan za dnevom, so vodili vladajoči poslanci najhujše boje za avtonomijo, federalizem, centralizem itd., poslušali smo dan za dnem vsemogoče razprave o sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev, o katerem pa nihče ni povedal, v čem da obstoja in kako si ga predstavlja, poslušali smo pripovedke o vsemogočem nacionalizmu, boljševizmu itd., itd. Za vse te najrazličnejše >izme<: se je vršil srdit boj, ki je povzročal krizo za krizo; enkrat je bil močnejši Davidovič s Koroščem, enkrat Pašič. Med tem pa je doživljal kmet in delavec, industrijec in obrtnik velika razočaranja. Neurejena uprava, brezbrižnost merodajnih taktorjev v gospodarskih zadevah, neverjeten hi-rokratizem v poslovanju, najhujši policijski sistem, podpiran od skrajnega militarizma, popolno nepoznavanje ljudskih potreb, ogromni davki, vse to j3 povzročalo, da je začelo ljudstvo omagovati. Na vasi je zapel boben, v trgovini so začeli konkurzi, industrija stoji in likvidira, kmet je brez vsake pomoči v popolnem obupu, brez sredstev, brez kredita in tudi brez veselja do dela. To so posledice šestletnega obstoja države, vla-dane po ljudeh, ki niso prišli k vladi po volji ljudstva. In če je danes država v nevarnosti, je to posledica teh razmer, vsled tesar je treba poiskati krivca in ga pognati. Ne igrajte se z usodo ljudstva, ker maščevanje bode kruto! Kmet, ti pa stori svojo dolžnost! Na lastni koži si občutil, kam te vodijo oni, ki ne izhajajo iz tvojega stanu, ki ne poznajo tvojih tožb in nepri-lik, zato stopaj le pod zastavo lastne kmečke stranke, ki se mora boriti za tvoje koristi. V boj za staro pravdo! Volilna gesla. Razne politične stranke, ki ne izhajajo iz pravih ljudskih potreb, morajo si od volitev do volitev izmišljati gesla, s katerimi bi volilce pritegnile k sebi. Tako so lani klerikalci zbrali par šlagerjev, ki so vlekli: Avtonomija, znižanje davkov in slovenske vojake iz Maeedonije. Klerikalcem je neprijetno, ker nobene od teh obljub niso izpolnili in vidijo, kako je ljudstvo radi tega nezadovoljno in se tudi v klerikalni stranki sami pojavljajo nergači , kar je Domoljuba v sveti jezi in v preveliki blebetavosti izdal. Štirje tigri so bili ministri in vendar ni klerikalna stranka ljudstvu prinesla niti najmanjše koristi, niti ene od lanskih volilnih obljub ni izpolnila. Ta silen neuspeh povzroča velike skrbi, zato iščejo nova volilna gesla. Z lanskimi obljubami si ne upajo več slepariti, pač pa so si izmislili nov šlager: Slovenstvo je v nevarnosti! Včasih je bila vera v nevarnosti. To ne vleče več. Zato so lani privlekli avtonomijo, davke in Maeedonijo. S temi so jo polomili in sedaj naj pomaga »slovenstvo v nevarnosti:. To je eno geslo. Drugi prihajajo z drugimi gesli. Eni govore o republiki, drugi o »naciji«, češ edinstvo naroda je v nevarnosti. Spet drugi govore, da gre pri prihodnjih volitvah za kralja itd. Torej sama volilna gesla, s katerimi se lahko otepa po zraku, ki pa ne nudijo ljudstvu tega, česar ljudstvo najbolj potrebuje, t. j. kruh. Gospodarska vprašanja postorite v ospredje, pa ne bo treba v naši nac.ijonalni državi otepati po zraku s slovenstvom, z nacijo, z republikan-stvom in monarhijo! Nobena stvar v naši državi ni tako zafurana, kakor je gospodarstvo, toda politične stranke baš o tem vedo najmanje povedati, za to so nam razna volilna gesla naj-bolji dokaz. Pa bodo radi tega pri volitvah tudi dobile zasluženo brco. Mi smo gospodarska stranka podeželskega ljudstva. Vemo, da je ljudstvu treba v prvi vrsti zagotoviti kruha in omogočiti mu lepo gospodarsko življenje. To je danes najnujnejša potreba. Zato smo se borili in se bomo še vnaprej borili proti onim, ki ljudstvu govore o slovenstvu, republiki, monarhiji, itd., a kruha ne nudijo, pač pa pod firmo teh lažnjivih gesel ljudstvo gospodarsko izkorišča- jo ter ustvarjajo razmere, kakršne poznamo iz zgodovine, 11. pr. pred izbruhom velike francoske revolucije ali ruske revolucije ali raznih kmečkih puntov. Zavedamo se, da s svojo gospodarsko politiko, usmerjeno na korist širokih plasti kmečkega ljudstva, narodu in domovini bolje koristimo, kakor vsi napihnjeni patentirani »nacionalni« in »državotvorni« elementi skupaj! ^——11 ........m KhIMil JIBIT1 "uti " » Kako ie minister Kulovec bike in žrebce litentiral. Kakor vsako leto, tako so tudi letos licencovalne komisije licencirale bike in žrebce. Pri licenciranju žrebcev se je dogodilo, da je licencovalna komisija odbila marsikaterega žrebca, ki ni odgovarjal stavljenim pogojem. Med temi odbitnimi žrebci je bil tudi bik nekega klerikalnega podrepnika iz Iga. Kakor smo zvedeli iz poročila konjerejskega odseka, se je klerikalec radi tega pritožil na oddelek za kmetijstvo ter prosil za revizijo pregleda. Oddelek za kmetijstvo je baje določil protizakonito drugo komisijo, ki si ie tudi žrebca ogledala in istega kot nesposobnega zavrnila. Medtem je stopil na krmilo našega ministrstva za kmetijstvo kurat dr. Kulovec in moj dragi Švigelj ne bodi len — hitro s prošnjo na g. ministra: »Meni in mojemu žrebcu (oba sta že precej priletna) se je zgodila krivica, licenci rajte vsaj vi mojega žrebca!« Ljudje božji! Mislite li, da je g. minister Kulovec morebiti odredil ponovni pregled žrebca! Kaj še! Vzlic temu, da žrebca ni videl, licenciral ga jo sam ter sporna I za službo sposobnega. Glavni razlog je pač bil, da je žrebcev gospodar klerikalen priga-njač. To je že višek pristranosti! Doma — dokler niso na vladi v Beogradu — kriče proti centralizmu, čim so pa enkrat na vladi, pa centralizirajo najmanjšo zadevo — celo licenciranje klerikalnih bikov in žrebcev. — Le čudno je — imeli so najbrže premalo časa, da niso vseh svojih backov povabili v Beograd, da jih tam licenci-rajo. To je korupcija, to partizanstvo! Škandal! M ne politične vesti, 44 MILIJONOV K!?ON je vlada Pe-Pe-tov dovolila za »volilne namene«. Ako je 440 tisoč volilcev in dajo vsakemu po 200 Din, potem bi to bilo ravno 44 milijonov. Toda vsakemu ne bodo dali! Razen teh novih 44 milijonov, se bodo tekom treh mesecev porabili tudi vsi dispozicijski fondi in še marsikaj drugega. Oni, ki trdijo, da bodo te volitve nas davkoplačevalce stale najmanje pol milijarde, imajo prav! HINAVsdNA BREZ PRIMERE. »Slovenec« je vplel v poročilo o bodočem občnem zboru »Kmet. družbe« sledeči fa možni stavek: »...občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo za poslovno leto 1923, ki se vsled la-raoznega protizakonitega vmešavanja politične oblasti v avtonomno korpo-racijo vrši... itd. Navajeni smo Slovenčevih« lumparij in hinavščine že od rojstva ali tako velike pa tudi 011 rodi le o posebnih prilikah ter le za prav velike praznike. Kaj bo neki rekel k tej lumpariji bivši notranji minister g. Vujičič, pri katerem so tigri dosegli »protizakonito vmešavanje« z lažjo o poneverbi nekih sto miljuna«, še bolj pa z obljubo, da bodo vstopili v njihovo vlado in na račun uslug, ki so sledile radikalom od strani naših vrlih tigrov po Markovem protokolu. »Famozno protizakonito vmešavanje v avtonomno korporaeijo« so dosegli tigri sami po hudi in dolgotrajni lažnjivi in hinavski borbi in so bili na ta uspeh celo ponosni. Izme-tali so na ta način težke milijone denarja za nove člane, zdaj pa, ko smo tigrom polomili požrešne zobe, »Kmetijsko družbo« iztrgali iz goltanca, otepljajo s takimi otrobi. Ali ni tako pisarenje natančno podobno tistemu lisjaku, ki ni mogel do grozdja, pa je rekel, da je prekislo!? NASILJA PROTI ZEMLJORADNI-KOM. Kakor po celi Vojvodini, tako so zemljoradniki posebno močni tudi v Somboru. V tamkajšnji cerkveni občini so že dvakrat zmagali pri volitvah odbora, dasiravno so radikali napeli vse sile za zmago. Razume se, da se boje zemljoradnikov tudi za skupščinske volitve, zato so policijo vpregli, da onemogoči zborovanje zaupnikov v katerikoli gostilni v Somboru. Zbor se je vkljub temu vršil in sicer v privatnem stanovanju. Pe-Pe-tom vsa nasilja nič ne pomagajo, .0 tem bodo 8. februarja temeljito poučeni. ATA »NAROD« so začeli hvaliti drja. šušteršiča. Beležimo samo z vprašanjefn: Kolikokrat so ata samo od 1. 1919. naprej že menjali farbo? KLERIKALNA ROPOTIJA. Pod dehelotiskanim naslovom »Štajerska SKS v Žerjavovi družbi« prinaša »Slovenec« v svoji nedeljski številki docela lažnjivo poročilo o našem zboru v Mariboru, v katerem trdi, da se je med drugimi potegoval za pristop k Žerjavu tudi naš marljivi in odločni predsednik okrožnega odbora v Ivi ari boru Lipovšek. Da je to gola laž, se bo »Slovenec« kmalu prepričal. Druga debela laž je, da je naša SKS dobila od svoje »srbske matice« zemljoradniške stranke v Beogradu, navodilo, da naj nastopa v volilnem boju skupno s komunisti. Mi vemo predobro, da so slov. komunisti zvezani s škofom Jegličem in s klerikalno stranko. Kako naj zapu-ste sedaj slov. komunisti škofa Jegliča in vse slov. duhovnike, ki so,pri zadnjih obč. volitvah, glasovali za komuniste, vzlic temu, da ie večina komunistov brezverska. Dopisi. KRANJSKO. Iz Polhovega gradca. Tudi pri nas se giblje, tudi mi napredujemo. Celo klerikalci so začeli spregledovati, odpirajo jim se oci. Dovelj so nas far-bali tigri. Kdo se še ne spominja ogromne katastrofe, ki nas je letos zadela, ogromne povodnji, ki je marsikaterega spravila na beraško palico. Deset- in desetmilijonska je škoda, ki jo je pretrpelo naše ubogo kmetsko ljudstvo. Kar mu ni pobrala toča, je pa odnesla povodenj. Kako je pa skrbela tigrovska vlada za nas siromake?! Petstotisoč dinarčkov so vo-tirali za vse poškodovance v ljubljanskem in kranjskem okraju. Ne — še nekaj: nekoliko stotov koruze — komaj za golobe — so nam vrgli po vrhu. Razne prošnje so bile vložene, bodisi naravnost ali pa potom tigrov na razna ministrstva. Tako je tudi naša kmetijska podružnica vložila prošnjo za denarno podporo, da si izpopolni svoj pokvarjeni inventar, da nakupi potrebno kmetijsko orodje za svoje člane, katerim je povodenj vse odnesla. Mislite, da so rešili našo prošnjo, da so nam kaj dali? Kaj še! Ouje-rao, da so raznim klerikalnim zadrugam, kmetijskim podružnicam, raznim klerikalnim priganjačem delili mastne podpore — v naše kraje pa ni prišel niti ficek v to svrho vzlic temu, da smo ostali brez kmetijskega orodja, brez semena, brez hlevov in gnojnih jam. Lasje se nam ježe od groze in žalosti, ko čitamo v Vašem listu, da je klerikalni ministey dr. Kulovec nakazal neki klerikalni zadrugi v Straži na Dolenjskem ogromno podporo vzlic temu, da je imela v lanskem letu nič manj nego nad 300.000 kron čistega dobička. To je škandal, ki mu ni para! S temi tigri hočemo tudi mi pri prihodnjih volitvah obračunati. Iz Žužemberka. Še žrtve klerikalnih ministrov. V vasici Dvor pri Žužemberku imajo lepo šolsko poslopje s krasnim šolskim vrtom. Popotnik se ustavi pri šoli ter krene svoj pogled na ta res lepo urejen šolski vrt, ki je nizko obzidan v betonu in ki ima lepo žično ograjo. V vrtu vidiš še danes ostanke vzorne drevesnice, vidiš lepe zelenjadne poskusne gredice, temelje za čebelnjak in lep kos na novo pre-rigolane zemlje. Kdo pa učiteljuje tukaj? vprašam vaščana, ki je stal v bližini vrta, kdo je vse to tako lepo uredil? Eh, gospod, učitelja, ki je vse to tako lepo uredil, ki je sam rigolal, ki nas je v marsičem poučil, ni več tukaj. Vzlic temu, da ni sam prosil za premestitev, vzlic temu, da je cela vas prosila, da ga puste tukaj — vsi smo se podpisali, moral je v Ambrus, in sicer samo radi tega, ker je bil naš mož. Klerikalni učitelj iz Arnbrusa pa je moral semkaj tudi vzlic temu, da je cela vas prosila, da se ga pusti na njegovem mestu. Vidite, gospod, mi je rekel možak, to je delo našega dekana Gnidovca iz Žužemberka. Samo radi njega je klerikalni minister premestil dva dobra učitelja in s tem zadal obema težki udarec. Na tak način so delali klerikalni ministri ter trošili državni denar po nepotrebnem za razne premestitve. Iz Št. Vida nad Cerknico. Prepelu-hova republika je pri nas že propadla, ker ne pusti ljudstvu republikanskega samoodločanja, temveč samovoljno prav po generalsko oastav-lja kandidate in postavlja svoje bae-ke, ki so pripravljeni prodati Slovenijo Hrvatom. G. Prepeluh, nikari nas ne hodite več slepariti, ker smo vas spoznali. Kot poverjenik ste nas prodali Beogradskemu centralizmu, kot republikanski poslanec pa nas ne boste prodali hrvaškim Židom. — Volilci, ki so Vas spregledali! Kranj. Korošec-Brodarjev shod dne 2. t. m. v Kranju je izpadel prav suhoparno, brez vsakega navdušenja. Obisk bi bil prav pičel; če bi radovednost ne bila prignala veliko število nepristašev na shod in če bi n« bila pripravljena telesna straža patentiranih polimancev, bi bil aplava izostal. Tu sta lahko uvidela tigrovska poslanca sama, da so volilci razočaranj njihove za ljudstvo uničujoč« politike že siti. Korošec kakor Brodar nista več kazala iste tigrovske narave, kakor jo je kazal Brodar na shodih pred volitvami 1. 1923. — Neki klerikalni bacek je pa vendar na medklic nekega nezadovoljneža pokazal tigroy-sko naravo z besedami: »Ven gn vrzite in s kolom po njem!« Ker se je nezadovoljnež sam odstranil, se jo do-magoška hrana nezavednežem brez nadaljnjega incidenta lahko serviraia z novim volilnim geslom, da se volilce m nasmetiio oči, da bi ne spregledali, kako so se tigri borili, ne aa ljudske ali državne koristi, ampak le za korita. Iz lastnega Koroščevega priznanja, ko je na shodu rekel: smo grešili!«, je potrjena eselesar&ka politika. Svojemu priznanju bi Korošec samo to še moral pristaviti: Srečna Šiška! Polhov gradeč. Naša občina je bila od 3. na 4. t. m. zopet vsa poplavljena. Gradaščica je izredno narastla in preplavila vse naše polje. Škoda je zopet občutna. Komaj smo od zadnjega strašnega neurja kar je bilo mogoče očistili njive blata in gramoza za silo, da smo vsaj nekoliko mogli posejati jesenske posevke, in že je zopet vse uničeno, zemlja je razkopana in z gramozom posuta. Pevel Božnar ima zopet veliko škodo. Voda je odnesla ali pokvarila zopet več mostov. Kr-šinski, sredenjski in sovov, komaj dovršeni, so znova žrtev poplave. Dvorski je za vsaki promet pepora-ben, isto babenski in hrastenski. Pri reševanju babenskega mostu sta utonila dva delavca Jakop Lenassi in Anton Vasle. Ponesrečenca smo mrtva potegnili iz vode in prepeljali v mrtvašnico v Dvor. Najbolj so trpele zopet vasi Hrastenec, Log, Belca, Dvor, Dolenja vas, Srednja vas, Pri-stova, Mučkov in Petačev graben. Po Božji ceste in grabni raztrgani, vsak promet nemogoče. Ljudje so čisto ! obupani, ker od nikoder nimajo je- j mati sredstev za preživljenje. Zato j apeliramo na merodajne oblasti: j Dajte nam! Prosimo, pomagati in i usmilite se nas siromakov, da ne po- i ginemo, saj smo davkoplačevalci in ! smo državljani SHS. Ježiea pri Ljubljani. Na praznik, dne 8. t. m., je bila na Ježici volitev novega župana. Prejšnji župan je bil po odredbi velikega župana dr. Bal-tiča odstavljen, ker ni uvedel v volilni imenik nekaterih volilcev kljub temu, da je bil še za časa reklamacij-skega roka na to opozorjen. V prisotnosti okrajnega glavarja je bil nato izvoljen za novega župana klerikalec Sever, kmet na Ježici. Glasovali so zanj vsi klerikalci (15). En glas je bil oddan za socialdemokrata Černe-ta, ostale glasovnice so bile prazne. Novi župan je obljubil, da bo delal tako, »da bo za vse prav.« Bomo videli! BOHINJSKI KOT. j Sestanek krajevne organizacije SKS v Bistrici se vrši v nedeljo 14. decembra po prvi maši pri tov. Mar-keš-Mencingerju na Bistrici. Ker so na dnevnem redu važna vprašanja, vsi prijatelj kmetskega pokreta dobrodošli! Na sestanku poroča govornik iz Ljubljane. Sestanek krajevne organizacije SKS za srednjevaško občino se vrši v nedeljo 14. decembra po deseti maši pri tov. Bercetu v Srednji vasi. Tovariši, pridite polnoštevilno! Poročevalec iz Ljubljane. Paša in planšarstvo po eraričnem svetu. Dnevniki poročajo, da je novi minister za šume i rude odredil, naj se sestavi posebna komisija, ki naj uredi pravno razmerje glede pašnih pravic na eraričnem svetu v kranjskem in radovljiškem okraju. To vprašanje in njega pravična ureditev je za celi Bohinj neprecenljive važnosti. Zato, poklicane zadruge, gospodarski odseki in druge korporacije, i pozor, da se zopet kaj ne zamudi! | Pripravljajte že sedaj potrebno gra-i divo! Vzdrževanje cerkve in občinske i doklade. Ker je soglasni sklep občin-j skega odbora, da se imajo njemu i predložiti tudi računi, kako so se ! vporabile občinske doklade občanov-i faranev pri vzdrževanju cerkve, j vzbudil pri nekaterih precej strahu i in je radi tega celo prižnica prav po nepotrebnem trpela, ugotavljamo enkrat za vselej na kratko stališče, ki ga zavzemajo glede tega vprašanja pristaši SKS in ki se glasi: Čisti računi in dobri prijatelji ostanemo. V kolikor so popravila za vzdrževanje ce; ' .-e res potrebna in jih cerkev iz lastnega premoženja ali prostovoljnih prispevkov ne more kriti, naj vsak občan-faran še v sorazmerju z njegovo davčno močjo prispeva k vzdrževanju. Da pa se izključi vsaka zloraba s tako nastalimi dohodki v katerikoli druge namene, imej vsak davkoplačevalec po svojih izvoljenih zastopnikih natančni vpogled v točne račune. Časi slepomišenja so minuli. Nesrečni bistriški vodovod, ki ima za seboj že celo zgodovino, je zopet za eno nesrečo bogatejši. Zadnje deževje je med zgornjim in spodnjim rezervarjem na razdaljo kakih 25 m povzročilo posredno usedo zemlje, ki je potegnila s seboj tudi vodovodne cevi ter ter jih pretrgala, tako da je vas Bistrica zopet za par tednov ob dobro pitno vodo. Neposredni vzrok te usede pa je najbrže to, da so bile cevi že prej počene in vsled tega izpirale zemljo ter temelj. Da je dober vodovod iz zdravstvenih in varnostnih ozirov za Bistrico življen-ske važnosti, ni treba posebej nagla-šati. Zato je po naših nazorih prokleta dolžnost vodovodnega odseka, da s pritegnitvijo prizadetih javnih čini-teliev vodovod vendar že enkrat uredi tako, da bomo imeli vodo ob času suše in da jo ne bo manjkalo celo še takrat, kadar drugim deževnica uhaja v kleti. Miklavževanje. Sv. Miklavž je bil v bistriški občini letos kaj priden. Zašel je med sokolsko deco, šolsko mladino je obdarjeval v orlovskem »Prosvetnem domu«, svoj čas po italijanskem vojaštvu oškodovane pa je že par dni prej posetil v avtomobilu na Nemškem Rovtu in jim obljubil, da jim še ta mesec izplača, oziroma pusti izplačati odškodnino. Vseh prizadetih pa se baje ne bo od-škodovalo, zlasti ne škode na Ravenski planini, ki je bila že 1. 1919. po našem vojaštvu ocenjena in po predpisanem vojaškem potu predložena dravski divizijski oblasti s prošnjo, da jo po priporočilu odstopi merodaj-nernu mestu v rešitev. Ali je ta vloga zgrešila svoj cilj? To je bilo treba ugotoviti, ker v tem slučaju krivda ni na strani oškodovanih. ŠTAJERSKO. St. Jakob v Slov. gor. Naš dični dušni pastir je velik idealist za Tre-zike. Že v času pastirovanja pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je bil njegov ideal Trezika, a še tudi danes pri nas je istega idealnega sočutja s Trezi-kam. Saj je Kristus učil: Ljubite svojega bližnjega! Mislimo, da so tudi Trezke bljižnjice, pa se radi tega gospod trdno drži Kristovega nauka. Spet boste rohneli, da Vam ni mar, kar pišejo brezverski časopisi o Vas. Brezverske časopise mislite gospodi-ne najbrž »Slov. Gospodarja« in njegovo sestro »Stražo« in strica »Domoljuba«, ker to so najbolj izvrstni časopisi, kar se tiče obrekovanja in laži, ki nam jih prinašajo. Živite, kakor se spodobi, učite Kristusove nauke, v cerkvi in izven iste, ne izrabljajte cerkve in vere v umazane politične namene, popravite, kar je Vaš prednik zakrivil, in videli boste, da bo vseh napadov konec ter se bo povrnil v naše lepe Slov. gorice res mir in blagoslov, božji, katerega si mi in Vi skupno želimo. — Napredni far-mani. Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo pripravlja za Štefanovo zabavno prireditev, združeno z bogatim srečolovom. Vprizori se Spicarjev igrokaz »Na poljani«. Sodeluje tudi pevski zbor in godba na pihala. Že sedaj opozarjamo staro in mlado, da se v obilnem številu udeležuje prireditve na Štefanovo popoldne v društvenem domu pri Mali Nedelji. Šmarjeta ob Pesnici. Panonija, naša gospodarsko-kmetska zadruga v Mariboru, je med drugim dala svojim udom na razpolago petrolej po lastni ceni. Te ugodnosti smo se po-služili tudi mi ter sta razdelitev na drobno prevzela med dragim tudi tov. Schicker in tov. Šuman. Po požrtvovalnosti navedenih je možno, da naši udje dobivajo prvovrstni petrolej po znatno znižani ceni. To pošteno konkurenco je opazil tukajšnji Hans Baumgartner ter vložil tozadevno pritožbo pri srezkem poglavarstvu v Mariboru. Povedati Vam moramo, g. Baumgartner, da nam je bliže, ustreči občinstvu, nuditi mu z raznim cenejšim, gospodarstvu važno potrebnim blagom, dano na razpolago od družbe »Panonije«, kakor Vi z Vašim pretiranim zaslužkom. Opozorili bi tudi Vašo okolico, ker bi sicer bili primorani priti z dejstvi in z imeni. Ponovno pa razglašamo, da dobi premog vsak, kdor ga želi, petrolej pa udje Panonije. Prosimo, da se udeležite v velikem številu dane ugodnosti ter pristopajte k naši zadrugi, katera se krasno razvija in katera nam je edini pripomoček izogniti se gotovim tukajšnjim izkoriščevalcem. Laško. Na volilnem sestanku okrajne organizacije SKS, kateri se je vršil v soboto, 6. decembra, so udeleženci soglasno pritrdili in se pridružili sklepom obeh okrožnih zborov, da se gre v volitve popolnoma samostojno, da se nikdar in z nikomer ne dela kompromisov. S tem je zopet dokaz, da kmetsko ljudstvo dobro pojmuje čistost kmetskega programa ter potrebo, da se isti tudi naprej ohrani neoskrunjen. V dopisu- iz Sromelj v zadnji številki našega lista je tiskarski škrat iz imena gdč. Marica Sevnikova napravil ime Sernik, kar s tem popravljamo. r. z. z o. z. LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8 ■ ■ ■ sprejema ■ N hranilne vloge po | 8°/» do 120/„. | Jamstvo ze vloge čez Din 1,000.000—. POPOLNOMA VARNO NA- j LOŽEN DENAR 1 Edino najboljši štalni stroji in kolesa so JOSIP PETELINC-a UUBUANA (blizu Pcešsrr.sga spomenika ob Ljubljanici) znamke GRITZNER in fiDLER za rodbinsko, obrtno in indu- strijsko rabo * vseh opremah, najnižja cena, 10 letna garancija. ^ouk v vezanju, krpanju parita In nogavic ciobc kupci strojev brez-plaino. istotam igle, olja, posamezni del! za stroje In kolesa. Sprejemamo tudi popravila. Razno. Seja okrajnega odbora SKS v Cerknici pri Kopitarju se vrši v nedeljo dne 14. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne. Pridite vsi krajevni zaupniki, ker je dnevni red zelo važen. Udeleži se je delegat vodstva SKS iz Ljubljane. Naši shodi in sestanki. V nedeljo in v ponedeljek je bilo na Kranjskem 23 shodov in sestankov naše stranke. Povsod je veliko navdušenje in velik napredek SKS je zasiguran. »Kmetijski koledar« s prvovrstno vsebino se dobi pri »Kmet. tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. Naročajte! Mf Umrl je t Vidmu ob Savi tov. Vekoslav Župevc. N. v m. p.! Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Za občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo za poslovno leto 1923, ki se vrši dne 15. decembra t. 1. v Ljubljani, so se že razposlale gg. delegatom, izvoljenim za leto 1923, poverilnice in glasovnice potom pošte priporočeno. Če bi ta ali oni izmed gg. delegatov ne dobil poverilnice in glasovnice, naj takoj to naznani Kmetijski družbi radi pravočasne reklamacije. Prodaja železniških tovornih listov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani opozarja na razglas št. B II 9/70-1924, ki izide te dni v Uradnem listu in po katerem bodo prodajali odslej železniške tovorne liste in njih priloge za tuzemski in inozemski promet tudi prodajalci drugih taksnih vrednotnic (trafike). Pri Vel. Nedelji so roparji napadli trgovino g. Mediha in odnesli blaga za deset tisoč dinarjev. POROTE. Celje, 2. dec. Rudar Ludvik Zupan je bil radi posilstva llletne deklice obsojen na poldrugo leto težke ječe. Novo mesto, 2. dec. 21 letni brezposelni Ivan Andrejčič je drzen tat in vlomilec. Je predkaznovan. Lani je vlomil v hišo posestnika M. Strojina v Malem Lipavcu ter ga okradel. Isto je ponovil pozneje v zidanici A. Glo-belnika na Trški gori. 2. februarja letos je kradel pri Josipu Žarnu v Kalcih in pri A. Hrvatu v Vel. Pud-lovu, nekaj dni pozneje pa v Račjem selu pri A. Potokarju, J. Rakarju v Cviblu ter Katarini Perperjevi. Nadalje je vlomil in kradel pri Fr. Žu-gicu v Lokah, pri Martinu Puclju v Udji vasi, pri A. Kambiču v Prapre-čah, pri J. Fabjančiču v Selih in drugod. Dobil je tri in pol leta težke ječe, na to gre v prisilno delavnico. Ljubljana, 3. dec. St. Trifkovič iz Srbije se je izdajal za dohtorja prava in za sorodnika ministra Trifkoviča. Dobri ljudje so mu verovali in mu dajali denar. Od pos. Iv. Turka iz Preske je izvabil celo tridesettisoč dinarjev. Dobil je 2 leti težke ječe. Ljubljana, 3. dec. Mihael Luck-mann, ki živi v Avstriji, je kot zastopnik raznih avstrijskih zavarovalnih družb le-te ogoljufal na Koroškem za 10 milijonov avstr. kron. Obsojen je na 1 leto težke ječe. Novo mesto, 3. dec. 231etnega delavca Franca Žingerja iz Kandije so porotniki že pri zadnjem zasedanju spoznali za krivega uboja. Sodišče je sodbo porotnikov razveljavilo in razpisalo novo razpravo. Na podlagi zasliševanj, izpovedb prič in ogleda na mestu so porotniki zopet spoznali, da je Žinger 16. junija 1.1. ubil in oropal Janeza Rajerja, na kar je bil obsojen na smrt. Celje, 3. dec. 231etni Alojzij Požun z Drenovca se je 28. septembra pri Sv. Roku stepel s fanti ter z nožem tako zabodel Jakoba Jazbeca, da je le-ta po nekaj dneh umrl. Požun je dobil 3 leta težke ječe. Za njim sta bila obsojena na pet let težke ječe Henrik Hajnšek iz Rog. Slatine in na dve leti težke ječe Josip Hajnšek, radi tatvine. Kradla sta po raznih krajih. Ljubljana, 4. dec. 401etni delavec Štefan Skrt iz Kala pri Kanalu je dalmatinskemu krošnjarju vkradel celo krošnjo. Izvršil je tudi še razne druge tatvine. Dobi! je tri in pol leta težke ječe. 41 letni knjigovodja Milan Mulev, snežniške graščine je pone-veril razne denarje. Obsojen je na 8 mesecev težke ječe. Novo mesto, 4. dec. Obč. tajnik v Dolenji vasi pri Ribnici je poneveril večje zneske. Bil je oproščen vkljub dokazanemu dejanju z ozirom na malenkostno plačo, ki jo prejema kot tajnik. Kradel je v največji šili. Ljuoljana, 5. dec. 291etna služkinja M. Blatnik je 1. 1921. porodila v Novem mestu dete, katero je z robcem zadavila in truplo položila pod neko smreko v bližini novomeškega kolodvora. Bila je obsojena. L. 1923. je v drugič porodila in dete zopet zadušila ter truplo položila pod neki kozolec na Grosupljem. Obsojena je na ; smrt. j Novo mesto, 5. dec. Ign. Kralj, de-I lavec v Tanči gori pri Črnomlju, se ' je 6. julija 1922 pogodil z Vinkom j Strmljanom za vožnjo iz Litije v Ra-i dohovovas. Med vožnjo je Kralj voz-nika s sekiro vdaril po glavi. Voznik ■ se je onesvestil in obležal ob cesti, i med tem ko je Kralj konja in voz od-I gnal in prodal. Obsojen je na 3 leta : težke ječe. > Celje, 5. dec. 341etni brezposelni i Viljem Kranjc in 261etni brezposelni "i Anton Keršič iz Loke pri Mariboru | sta izvršila razne tatvine. Kranjc je \ obsojen na šest, Keršič na štiri leta , težke ječe. \ Ljubljana, 6. dec. Radi tatvine ob-| sojen Ivan Vukaj iz Banjeluke na eno ' leto ječe, 261etni že večkrat kaznova-{ ni ključavničar Alojzij Gradišek pa • na tri leta težke ječe. i * ± Si ! Opozorilo mlekaricam ljubljanske okolice. Mlekarsko društvo za Ljubljansko okolico je v svoji odborovi se-: ji dne 7. t. m. sklenilo opozoriti vse j donašalce mleka, ki dostavljajo mleko v Ljubljano, da je cena svežemu in pristnem mleku še vedno času primerna 15 K za 1 1. Zato naj se nilekarice v lastnem interesu do na-daljnega te priznane cene drže. Kadar bodo splošne gospodarske razmere zahtevale spremembo cene, bo Mlekarsko društvo pravočasno obvestilo. — Mlekarsko društvo. i Obnovitev tkanja domačega platna. . Ponekod je domače platnarstvo popol- > noma ponehalo, v škodo hišnega gospodarstva. Izdelovanje domačega platna ni tako težavno, kakor si mogoče kdo misli. V Beli Krajini se tke v vsaki hiši in to delajo tam žene in dekleta. Tkanju se je mogoče priučiti v dobrem mesecu. Nekaj belokranjskih deklet bi bilo pripravljenih iti poučevat drugam v tej stroki, če bi se zanimali kje za to. Odsek za likvidacijo Kranjske deželne imovine je pripravljen dati statve za tečaje na razpolago proti malenkostni odškodnini. Mogoče bi se zgenila županstva, , da bi se zavzela za to stvar. Tozadevna pojasnila daje Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljub-ljani, Turjaški trg št. 6/II. _ Dovršeno sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Pred letom dni otvoril je biološko-bakterijološki laboratorij dr. Rahlej, iznajditelj leka Radio-Balsamica proti revmatizmu. To je danes najboljše sredstvo proti vsem vrstam revmatiz-ma. Zdravilo dr. Rahleja je priznano ne samo v naši državi, nego tudi v inozemstvu kot najhitrejše in najra-dikalnejše sredstvo proti revmatizmu, o čemur pričajo priznanja zdravnikov in zahvalna pisma tisočev ozdravljenih bolnikov, Lek Radio-Balsamica osnovljen je na popolnoma novih principih ter je popolnoma neškodljiv srcu in ne zapušča nika-kih sledi ne na koži ne v organizmu. Bolniki, kateri so se leta zdravili po raznih kopališčih, so se izlečili z dvema do tremi stekleničkami tega čudotvernega zdravila. Izdeluje in dobiva se v laboratoriju dr. Rahleja v Beogradu, Kosovska ulica 43. Kmetje in kmetice: =: Kupujte in podpirajte samo one trgovce ki v našem listu inserirajo: Kdor nas podpira, podpirajmo mi njega 1 >SALONIT< se izdeluje t vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Palma kaučuk pete in podplati i i LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o. z. V NOVOPREUREJENIH PROSTORIH | MESTNI TRG št 6 \j LJUBLJANI MESTNI TRG št. 6 obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po S 7. Dolgoletne Jamstvo jami! sa taborno kakovost, »SALONIT« Je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. ™ Proračune, kataloge, cenike ln navodila po-iflja brezplačno: »Split« d. d. za cement Portiand, Ljubljana. ^ »talne vloge c odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. P®aoifla daje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu ln proti natavL omogoč ;jo elastični, tihi hod, štedijo Vaše noge in Vašo obutev ter so trpežnejši nego usnje. Izšla je Blasnif:ova H Velika Pratika za navadno leto 1925, ki irna 365 dni. Velika Pratika je najstarejši slovenski kmetijski koledar, kojl je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. - Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. - Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. Blasnlka naslednikih tiskarna in lltografični zavod LJubljana, Breg štev. 12. n Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „ V RT", Džamonja ln drugovl, družba z orne j. zav., Maribor. Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi eepe in podloge istih. Seme zelenjave, evetja in gospodarskih rastlin. Cvetje t loncih in razno okrasno grmovje in drevje imamo Zahtevajte cenikel eelo leto. Zahtevajte cenike! ii H ii ii E ii Najcenejše strešno kritje! Združene opekarne d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. preje VSDIC-HHEZ tovarne na Ib in Irfi nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! j1 meter domačega platna! da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje, za 2 kg prediva ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega lanišča. EKONOM osrednja gospodarska asa-druga v Ljubljani nudi po sledečih cenah neobvezno franko Ljubljana to-le: Moko ADA, najfinejša vrsta, št. 0 .... Din 6-4o Moko ADA, najfinejša vrsta, št. 2 .... Din 5-80 Moko ADA, najfinejša vrsta, št. 5 .... Din 5 35 Moko ADA, najfinejša vrsta, št. 6 .... Din 4-80 Pšenični zdrob...........Din 6-50 Otrobe debele ...........Din '2-55 Otrobe drobne (v vrečah po 50 kg) .... Din 2-35 Krmilno moko št. 8..........Din 2-75 Koruzo, novo, času primemo suho, pri vagon- skeiVt odjemu...........Din 2-30 Koruzo novo, času primerno suho .... Din 2-50 Koruzo staro............Din 3-40 Koruzo umetno sušeno........[)in 2-85 Oves, srbski............Din 3 40 Oves banaški stari..........Din 3-90 Oves banaški novi..........Din 3-70 Koruzni zdrob...........Din 4-25 Koruzno moko...........Din 3-25 Sladkor v kockah v zabojih po 50 kg . . . Din 16-50 Sladkor v sipi...........Din 14-50 Mast amerikansko v sodih.......Din 31-50 Milo »Slone prvovrstno........Din 15-50 Milo >Srna«............Din 16-_ Milo italijansko »Marmorato« in »Verdet . Din 12-50 Riž »Splendor« ...........Din 8-50 Riž 5/A..............Din 8-50 Riž »Bassein«............Din 7-50 Sol drobno, v vrečah po 50 kg . . . . Din 8-15 Sol debelo, v vrečah po 50 kg.....Din 2 90 Ješprenjček, v vrečah po 50 kg.....Din 9 — Drnge špecerijske predmete po dnevnih (tenah VELIKA ZAI/M3A UMETNIH GNOJIL V zalogi imamo: Tomaževo žlindro 17—18%.......Din 135— Kajnit 15%.............Din 1C0-— Apneni dušik 19%..........Din 320-— Rudninski superfosfat.........Din 120-— Kostno moko............pia lgtf-— Kostni superfosfat..........T)in 190 — Mavec ali gips (najcenejše sredstvo) . . Din 50--f Priporočamo tudi modro galico, garantirano 98/9»%, za dobavo v januarju po neobvezni ceni Din 8.25 franko Ljubljana v vrečah po 1$G kg brutto za netto. Priporočamo se Vam za obilen nakup. EKONOM Ljubljana, Kolodvorska ulioa 7. Posluje po celi Jugroslavljl Ustanov. 1.1913. — Del. glavnica znaša 3,000.00tfDin v zlatu. ))UGOS LAVI] A( splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. žlvljenska zavarovanja, 5. nezgodna in Jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled latinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proli škodam vsled razbitja stekla. — Največji tu delujoči zavod. Družba le prevzela od „Craške vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalnih družb „Fenlks" (požarni oddelek) In ,.Franko-Hongroise" ves njihov kupčtjskt obstoj v naši državi. — Najnižje iarife. Takošnja plačila škod. — Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe ,JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike. Pisarna: Dunajska cesta 15. Telefon 57. Dioničko društvo v preje: Skodini zavodi v PJznu Zagreb Z Martičeva ulica 15/!IX. aceton štev. 20- 50. Uofeavlja: separatorjs za mleko ,Libel!a' 45—400 lilrov, ročni in strojni pogon; kan te za odpremo mleka, vsakovrstne in v vsaki veličini; parne avtomobile (Skoda Sentinei). Promptia odprema iz skladišča v Zagrebu, iščejo se zastopniki za separatorje in kante. Ponudbe in prospekte pošiljamo na zahtevo brezplačno. JSEžasfon-j iščete drugod boljših izdelkov kot so Alfa Separatorji in brzoparilni kotli! Prepričajte se in zahtevajte prospekti Alfa Sepa-rator d. d. Zastopstvo za mariborsko oblast, Rogaška Slatina. Nc I 716/24-4. Prostovoljna javna dražba. Dne 15. in 16. decembra 192-4 vsaki dan z začetkom ob 8. uri se bo vršila na licu mesta v Krškem in okolici prostovoljna javna nadrobna draiba dveh hiš v Krškem, gospodarskih poslopij ter več vrtnih in gozdnih parceU njiv, travnikov in vinogradov. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, soba št. 2, in na dan dražbe pred začetkom dražbe. Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 29. novembra 1924. I Kje se najbolje kupi božična darila, je breg dvoma znano. „Pri nizki ceni" |gfl. Zgfgj »Pri nizki ceni" LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA štev. 3. uudi cenjenim odjemalcem veliko izbiro raznega perila in rokavic, nogavic, dalje veliko izbiro damskih, moških in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jnmperjev, otroških obleke. SVILENE IN PLETENE SAM0VEZNICE itd., itd. -»c Velika izbira za krojače in šivilje. 1 i JUGOMETflLIJA", Ljubljana izdeluje use vrste Bakrenih iottov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska in vodovodno-inštalacijska dela. Znižane cene. Točna in solidna postrežba. Kolodvorska ul. 13. se dobi r vseh speeerijskih prodajalnah. PORTLAND-cement iz »Splita« najboljše kakovosti in po najnižji ceni VSKA BANKA D. D PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica Brzojavi: Dunajska cesta št. 4 (v lastni stavbi). Temeni trgovska. Kapital in rezerve Din 19,000.000 -. 139 146>458 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.