Let« XVII.
V Celju, dne 11. decembra 1907.
Štev. 14"».
DOMOVINA
IrrdoUtvo
j* na SchlL-rjevi ccsti ft 3. — Dopise blagovolite fran-'irati. rokopisi se ne vraiajo.
trikrat na teden.
____________i. vsak pondel|ek, *r«*do in ptlek ter velja za
Avstrijo in N. mčijo 12 kron. [x!T lota kr»>n. 3 mewve krone Za Amerike« in dnjp» dežele toliko ve.\ kolikor zna-a poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta H kron 50 vin. Nan>čnina re pošilja uprmvnIMvu. pla. jje »e vnaprej.
Ia Initernte
*e plačuje od vsako petl»-vr«te po jo vinarjev za vsakokrat: za večje inserat* in mn«vkratz<> tn<«-nniLnje
Boj za šolo in Slovenci.
I«etoštiji katoliški shod se je vršil i.a Dana ju. potem ko se je I il Beck le podvrgel Luegerjevi stranki. l'dele-žili so se ga ne samo Netnri. ampak tndi klerikalci vseh drugih narodnosti v Avstriji, kateri so s to svojo udeležbo jasno izrekli, da pojdejo pod I.u-egerjevo zastavo in njegovim vodstvom v boj, kakor bi rekel .Slov. Gospodar" za našo .narodne iu verske svetinje". V tem boju za naše .narodne iu verske svetinje" bode določal taktično postopanje pa Nemec Lneger. .najboljši mož" v Avstriji. Kdo bi se čudil, da je vodjo kršč. socijalcev prevzel občutek zmagoslavja. da je videl pred seboj zbrane ne samo svoje zveste nemške somišljenike. ampak tudi svoje nenemške vazale, kateri mu prisegajo svojo brezpogojno vernost in pokornost v boju proti napredku in prosveti. V »vesti si svoje moči so voditelji kršč. socialcev proglasili svoj program: Lneger vlada Dunaj, princ Lichtenstein doljne avstrijski deželni zbor. \Veisskrchner je predsednik zbornice. Kbenhoch in Gess-inann sta ministra; Pinsverein organi-znje moči za povzdigo klerikalnega časopisja, Ilonifariusverein širi klerikalne misli v najširše vrste prebivalstva in katoliški Schulverein se pripravlja v prisotnosti članov vladarske hiše in zastopnikov vlade ter naprednega na-nčnega ministra na to, da razvname agitacijo za nvdno verske šole v Avstriji. Dr. Srhwarz (predsednik katol. Sehnlvereina) zahteva odstranitev ali premenitev državnega šolskega zakona, dr. Majer zahteva uvedbo Marijinih bratovščin za srednje šol in dr. Lmger poudarja potrebo pridobitve vseučilišč v Avstriji in upa, da se njegovi stranki to tadi posreči ter da je bode mogla zopet vrniti cerkvi, katera je te visoke šole baje osnovala.
Plod tega napornega dela klerikalcev jo bil do sedaj zelo uspešen. Posrečilo se jiin je z znano šolsko novelo od 1«88.1. ljudsko šolo podrediti eciavi in od te dobe napredujejo dosledno korak za korakom proti svojemn cilju, ki so imenuje konfesionalna šola. Lichtensteinov in Kbenhochov predlog o poklerikaleiiju šol sicer nista bila nzakonjena, a česar niso klerikalci dosegli potom zakonov, dosegli so v praksi potom uprr.vnih naredb. Z omenjeno novelo so zlomili načelo o šolski obveznost': n vedeli je bil poldlicvski pouk. ljudska šola šo vedno ni brezplačna, dogmatika upliva na didaktike in uphv cerkve na šolo postaja od dne do dne bolj odločilen. V uaučnem mimsterstvn sede na vplivnih mestih odločni klerikalci. v šolskih svetih vseh iu tudi najnaprednejših dežel sedi cela vrsta kan.mik <r in cerkvenih dostojanstvenikov, učiteljev bi pa tam zastonj iskali. 188S1. I. izdan je bil nov organizacijski
statut za učiteljišča, s katerim je bil znižan nivean učiteljske izobrazbe Pa tudi to klerikalcem še ni zadostovalo. Pozvan je bil v naučno ministerstvo znani klerikalec Iliru, katerega prizadevanja še bolj znižati izobrazbo na učiteljiščih je preprečila budnost češkega učiteljstva. V osnovnih šolskih zakonih se govori o vseučiliškem kurv.ii za učitelje, v noveli od 1883.1. je to odstranjeno.
Meščanska šola je životarila in životari še dandanes, za izobrazbo meščanskega učiteljstva se nikdo ue briga. Meščansko šolstvo, katero v tujini povsod prospeva. katero jc pravi blagoslov prebivalstvn za poljedelstvo, trgovino in obrt, ne stoji pri nas v Avstriji na višini naše dobe — in mi Slovenci spoh nimamo nobene meščanske šole. Knako zanemarjene so tn<!i nadaljevalne šole.
Da je temu tako. da se naše šolstvo ne samo ne razvija, ampak da naravnost nazaduje, pripisovati treba sistematičnemu, tajnemn delovanjn UI. rikalcev na odločilnih mestih v uradih in šolskih korporacijah. Sedaj pa se je čutil klerikalnem dovolj močnega, da javno nastopi in naskoči naše šolstvo, da si ga popolnoma podvrže. Predsednik katol. Schulvereina dr. Schwarz je priznal, da so potom npravne prakse pač mnogo dosegli, da jim pa to ne zadostuje več in da zahtevajo premeno osnovnega šolskega zakona. Premetijeu mora biti posebno paragraf, ki pravi, da naj bode pouk v posvetnih predmetih prost vsega verskega vpliva. Ce prav je to » duhu zakona izrečeno, moralo bi se po zahtevi dr. Schwarza kakor rak odstraniti in nadja se. da se najde razumen kirurg, ki bode ta ured izrezal.
Klerikalci pridno snujejo v zadnjem ča«-u gimnazije, vzgovališča in konvikte in čuvajo nad teiu, da vlada imenuje na vsa uplivnejša mesta v šolski upravi njih somišljeuike uii služabnike. Narodnostne prenire zvito izkoriščajo sebi v prid: vsi narodnostni, kulturni, socialni in gospodarski spori naganjajo vsled tega vodo ua njih mlin.
Pri sedanjem kur/.u šolske politike je postala Avstrija pravi eldorado samostanskih šol. dekliških licejev. učiteljišč in gimnazij. Država ni spolnjevala svojih dolžnosti, žen*.. redi so razumeli duh časa. 18K0.1. je .nlo v Avstriji še samo 7 samostanskih šol, večinoma učiteljišč. Od 18i»o do 1JHM) je Iolo osnovanih it novih in od llioo do danes zopet 14 novih, tako da imajo danes ženski redi nič manj uego 25 ženskih učiteljišč v svojih rokah »li skoraj toliko kot država in občiue skupaj!
Tak je položaj dandanes v * striji sploh, pri nas na Slovenskem t pa vse to še mnogo hujše
Kako je z našo ljudsko šolo nam bode jasno, ako pomislimo, da v deželnih šolskih svetih štajerskem in koroškem nimamo nič npliva. v tržaškem malo. ostaje nam torej ediui šolski svet kranjski — o tein si pa na prstih lahko seštejemo, kedaj bode popolnoma v klerikalnih rokah. Kaj bode potem, o tem nas poučujejo dr. Lampe. dr. Krek in ostali voditelji S. L S. na vseh shodih, na katerih z vso strastjo in gorečnostjo neizprosnih fanatikov vnema jo v nezavednem ljudstvu sovraštvo do sedanje ljudske šole in Se posebno do naprednega učiteljstva 7. nenavadno ognjevitostjo iti srditostjo napovedujejo boj iu maščevanje vsem onim učiteljem, kateri so na učiteljskem shodu v Radovljici zahtevali, naj ostane sedaj veljavni državni osnovni šolski zakon nespremenjen v veljavi. Da so klerikalci nedosežni mojstri maščevanja, preganjanja, tiranja in mučenja svojih političnih uasprotnikov. je znano. Zgodovina človeštva ne pozna krutejših in brezsrčnejših preganjalcev kakor so klerikalci: ko jim pade kranjski deželni šolski svet v roke, vrgli se bodo z vso svojo uakopičeno srditostjo na ljudsko šolo in z vso brezobzirno maščevalnostjo na napredno ačiteljstvo, katero jim bode izročeno na milost io nemilost.
In nčiteljstvo bo stalo v tem boju samo brez prave in zadostne opore v preprostem narod- in v vrstah razumni stva Začela se bode doba ovajanj, spletkarenja in hinavskega klečeplaztva — iu ljudska šola. ki naj bi nam od-gajala mladino nam jo bode zastrupljala v večjo čast in slavo sloven škili luegerjancev ali S. L S.
Na vsem Slovenskem imamo eno samo višjo dekliško šolo v Ljubljani, katero vzdržuje ljubljanska občina, I zato pa imamo na svojih tleh dolgo vrsto nemškntarskih in italjanskih samostanskih dekliških šol. Kaj čuda torej, da je naie žeustvo še tako narodno nezavedno iu — ne pobožno, to bi ne bilo nič slabega ampak ter-cijalsko! Če je klerikalcem res kaj do slovenske narodnosti, zakaj ne poslovenijo te samostanske šole! Zakaj s tako skrbnostjo negujejo nemškntarstvo v našem žeustvu? In slovensku javnost, ki tako vzdihuje, da nimamo zavednega, v resnici izobražcuega ženstva. zakaj se prav nič ne bavi s tem vprašanjem, zakaj molči in t< o čini. tuesto da bi dan na dan kazala na ta ognjišča nemškntarskega terci-jalstva m nazadujaštva? Ce nam je kaj potre no. so nam potrebne dobre posvetne dekliške meščanske šole. na katerih bi se naše hčere odgajale v zdrave, pametne in zavedne slovenske žene. katere bi razumele svoj položaj v narodu in važnost izobraženega ženstva za zdrav razvoj vsakega, posebno pa majhnega in teptaucga naroda, ki
znaten popust
je oprt samo na se in ua svojo moč v trdem in mučnem boju /a svoj obstanek
Pa pojdimo dalje Na Slovenskem nimamo še nobene slovenske gimnazije, pač pa imamo eno škotovo na Kranjskem in druga se nam pripravlja v Gorici; nimamo nobenega posvetnega od-gojevališča. nobenega posvetnega zavoda za srednješolce, pač pa celo vrsto škofovskih zavodov, v katerih se odga-jajo slovenski gimnazijci v enostranskem, zagrizeno klerikalnem duhu Ti duhovski zavodi so popolnoma v du-hovskib rokah in duhovniki trde da so bili osnovani in da so vzdrževani z izključno dnhovskim denarjem. Mogoče je pač. da so duhovniki darovali za te zavode kaj več ko posvetnjaki. vsega pa gotovo niso dali in bi torej tudi ne imeli pravice zahtevati od svojih gojencev, da jim za ono hrano in stanovanje žrtvujejo svoj duševni razvoj. svoje mišljenje in svojo neodvisnost.
Slovenski narod pa svojega du-hovstva .dobrotljivost in skrb za mladino" drago plačuje s tem. da mu velik del njegovega dijaštva v najlepši dobi. ko mu dnh raste in raznin dozoreva, na teh duhovskih zavodih zakrneva in v jednostranosti in strankarstvu pro-pada Škodo, ki nam izvira iz te popolnoma napačne in kvarne vzgoje, vidimo v javnem življenjn. kjer nam tako primanjkuje vsestransko izobraženih. vseh predsodkov prostih inož. z velikim, širokim obzorjem. pro*tim poletom. mož zmožnih čiste požrtvovalnosti in činorodne ljubezni do svojega naroda.
In kako je na nemških gimnazijah za Slovence? Kak duh veje na teh učiliščih in varojališčih naše mladine ? Na vseh teh šolHh je po navadi glavna oseba katehet. ki tudi javno ali vsaj tajno ovlada nčiteljstvo in dijaštvo na svoji gimnaziji, ne po premoči svojega duha ampak po svojih zvezah, katere m u donašajo še toplo vsako besedo, ki jo izreče profesor na katedru, ali pa dijak v prijateljskem pogovoru Vse. kar se na naših gimnazijah govori, pride po zvezah v katehetovo cenzuro in ta daje potem vse. kar se ma zdi nevarnega, višjim oblastveni na znanje in v uradno porabo. V najnovejši dobi imajo kateheti v svojih mladih profesorskih somišljenikih v tem obziru izvrstno uporabne pomagače — in dnh ovadnštva in vohnn-'tva in nezaup-uosti cvete in raste na korist kleri-kalizma in na neprecenljivo škodo slovenskega uaroda.
Navedel sem le nekoliko vsem znanih in neutajljivih dejstev, da se malo zamislijo tudi oni, kateri vedno trde. da naiu Slovencem klerikalizem ni nevaren. Kdor razmišlja o našem šolstvu in še vedno pravi, da nam klerikalizem ni nevaren, temu pač ni pomagati.
In kako je prišlo do tega. kodo je kriv. da jo duhovstvo dobilo našo mladino popolnoma p.»d svojo oblast, da je zavladal" nad šolami, zavetišči, in vzgojevališči ? Teinn je kriv baš oni stari in v večini natara | »os vet nega razumništva tako globoko ukoreninjeni verski in politični indiforentizein. katerega izraz je bilo naše slogaštvo in rodoljubje. l.i je bilo že popoluoma po-tolaženo. če ;nu je Kdo le namignil, da je siovener Te sorte rodoljubje in sloga št v o je krivo, da je duhovstvo zavladalo nad vsem. tudi nad onim. kar so posvetnjaki za posvet li jake vstvarili to je tudi krivo, da se o šolstvu, o deških in dekliških vzgoje-vaiiščih ne govori, da se niti ne sme govorit! iz strahu, da bi se duhov-ništvu zamerilo. Iz same strahopetno.«ti pr.-d t ••m stanom mn pladnje slovenski narod najhujši tribut. kakeršnega ni nikdar plačeval svojim najhujšim tla J čiteljem — prepuščajoč mu svojo uila- ' dino. da jo vzgaja v klerikalni zagri-zenosti. eiiostranosti in tanatizmu in jo s tem dela nespodobno za uspešni' konkurenco s svojimi prosto in brez predsodkov odgojenimi narodnimi nasprotniki Nemci in Italijani. Kdor ne vidi, da nas vede to po najkrajši poti v p-jguho. ta je slep. Za one pa. ki to vidijo in spoznajo, je zadnji čas. da se vzdramijo in da gredo na obrambo!
Politični pregled.
Domače dežele.
Baron Beck ima sedaj srečno dvotretjinsko večino, ki bo glasovala za nujnost razprave o nagodbi. pod streho: v pondeljkovi seji so izjavili govorniki kršč. socijalrev. soc. demokratov. Poljakov. novega češk. narodnega klnha in klerikalnih Slovencev, da glasujejo za nujnost tovorniki jngosl.>van<kega kluba dr Ivaniševič. dr. Tresič-Pavičič in Prodan so govorili zlasti proti dn-alizmu in izjavljali, da bodo glasovali proti nagodbi. pač pa da bodo glasovali za dalmatinsko železnico.
Prihodnji teden s«* vrše volitve v delegacije Za Štajersko bodeta letos izvoljen po jeden nemški kršč. socijalec in nemški naprednjak. katerega pa drugo leto zameni Slovenec.
Včeraj, v torek, se je izvršilo glasovanje za nujnost razprave o nagodbi. Nujnost se je priznalo z jo vseh glasov Proti so glasovali samo češki radikalci. dr. Masarjk, dr. Drtina. .Zveza južnih Slovanov" izjemši dr. Ivčeviča, kuteri se je odstranil in Iv Hribarja, kateii je glasoval za nujnost in 5 vlikoruskih Rusi nov. Beck je a tem zmagal.
Hrvaško - srbska koalicija vztraja v Budimpešti v boju proti nagodbi. Zdi se pa. da .»e pripravljajo v domovini ne le stari madžaroni ampak tndi privrženci Frankovi. da bi dali koaliciji smrten udarec in podprli Hakod-czaya Vsaj revolucijonaško časopisje piše popolnoma v tem smisla. — Jutri se otvori hrvaški sabor v Zagrebu. Vse je radovedno, hodi sabor vrgel Rakodczaja ali ne. Nad 40 madžarskih časnikarjev je došlo v Zagreb, da prisostvujejo saborovim razpravljanjem.
Proračunski odsek še zadeve o znižanju sladkornega davka ni doirnal do konca. Precej gotovo je. da se bo znižal davek za s K. Posl. Korošec je govoril, da slovenske pokrajine rabijo malo sladkorja in bi ne bilo nič čudnega, ako bi slov. duhovniški poslanci glasovali proti znižanju davka na sladkor. Konečno pa je vendar milostno izjavil, da bo glasoval v od-
seku za znižanje. Naši slov duhov- 1 niški poslanci nimajo vobče nobenega smisla za ublaievanic sedanje obče draginje živeta: sami so -iti vsak dan. i če so pa drugi tndi. jim je vse jedilo | Za te imajo -anio katolištvo in vero za se pa denar in polne trebuhe
Vnanje države.
Na Švedskem j«- umrl zadnj« ( nedeljo kralj Oskar II . star km lei Pokojni kralj je bil v državi splošno priljubljen, zato ju tudi žalost nad njegovo smrtjo splošna. V mlajših letih je mno-o pisateljeva I Najvažnejši dogodek njegove :•"» lvt!le vlade je ločitev Norv. ške od Švedske !».»■ je pokojnega kralju ta ločitev /<lo bol« la. j« vendar zahranil vojuo z Norveško. Novi kralj, njegov sin. Gustav V je rojen I. |s;ts. Izbral si je geslo -Z nnrodom za domovino!"
Slovenske novice.
Stajersk).
Iz Olja. Radi koncerta sester Cernecki se preloži občni zbor .Ce-ljskeg-i pevskega društva" tla soboto 21. decembra t. I
—	Koncert sester Cernecki v Celju. V malem pokrajinskem inestu. kakor je (Vije. imamo le malokdaj priliko slišati velike koncertujoče umetnike ali umetnice Zato je koncert Vere in Nadežde Cernecki pravi mu-zikalni dogodek za Celje. Sestri sta priredili izven Rusije sijajne koncerte na Dunaju, v Londonu pred kraljnm Kdvardoui VII.. v Parizu in vseh večjih mestih. Svetovni listi so pisali z navdušenjem o klavirni virtuozinji Veri Cernecki. katera dosega slavnega Rn-binsteina. o pevki Nadeždi Cernecki. katera razpolaga z močnim kontra-altom. pa. da je pravo odkritje za glasbeni svet. Minule dni ste sestri z velikanskim uspehom koncertirali v Trstu in Ljubljani, danes koncertnjeta v Gorici. kjer vse željno pričakuje velikih umetnic. Vstopnice ima v prod-prodaji gdč. Miklavčeva. tratikantinja v .Narodnem domu".
—	Celjska podružnica »Prosvete** jo ustanovila v Škofji vasi pri Celju svojo III. javno ljudsko knjižnico.
Iz Celja. .Delavsko podporno drnštvo v Celju" naznanja vsem svojim članom-pevcem. da so se pri sinočnji pevski vaji določile redne pevske vaje vsaki četrtek in soboto, točno ob h. uri zvečer. — Ker uamerava drnštvo v kratkem prirediti večjo pevsko veselico, vabimo torej vse gg. pevce, naj bi se pevskih vaj prav pridno udeleževali.
Odho-.
Slovensko zdravniško drnštvo
naznani, da je začelo Kranjsko zdravniško društvo akcijo, katera ima namen, vse slovenske zdravnike združiti v eno organizacijo. Ista bi potem pristopila splošni avstrijski. Se prosi, da bi člani, kateri še niso	ipevkov.
to nemudoma storili.
—	Čevljar Korošec v Celju, sin slovenskega hlapra in siromašne perice, je zvedel, da zahaja njegov vajenec v sokolsko telovadnico. Plauil je na vajenca in ga je oklofutal. Medtem so padale besede o .slovenskih hlapcih", slovenskih .cotlih". .bagaži" in tako naprej, katere so veljale celjskim sokolom. Sramota za človeka, ki pljnje v lastno skledo! Kadar pa ima opraviti s slovenskimi odjemalci z dežele, pa ima za njo vedno .zdravo", .srečno, oče" in tako naprej. Takrat se gre za .kšeft" in se ne sme tako psovati, kaj ne gospod .gemajnderat?" Vaš nastop proti vajencu ne kaže ravno, da vas je bogvekako obli/.ala nemšku-tarska kultura Pa saj od takih ljudi ni tudi ničesar drugega pričakovati!
Češki oddelek -Nar. godbe**
koncertnje. kakor smo že zadnjič omenili. v ......... .. dne I f.. t. m v
,.Skalni kleti". Kakor znano, postal j«* la oddelek vsled svoje dobre igre v najkrajšem easii jako priljubljen. Spored obsega same nove komade. — Vstopnina prosta. Začetek ob 4. uri popoldne.
I strelll se je "čerai ziutraj v tvljski infanterijski vojašnici prostak Janez Arčan. doma iz Ljubeč ne pri Celju. Iz častniških krogov se nam zatrjuje. da so vzrok samomora rodbinske razmere nesrečneža. — Od drugih strani pa krožijo vesti o šikaniranju nekega narednika.
—	Štajerski deželni zbor. Ako bo državni zbor končal Iti. decembra razpravo o nagodbi. bode sklicanih več deželnih zborov, med njimi tndi štajerski. da od 1«». do 22. decembra rešijo proračunski provizorij.
I z davčne službe. Imenovana sta gg. davčna oticijala Knd. Kovačič in Alojz Belš;tk davčnim upraviteljem (davkarjem.)
—	Poučno kmetijsko predavanje, ki ga je priredil v nedeljo, dne I. decembra gospod potovalni učitelj lioričan v svrho ustanovitve kmetijske podružnice s sedežem v VojniKU. je bilo za naše razmere naravnost lepo obiskano. G potovalni nčitelj je razpravljal o umnem sadjarstvu, o živinoreji. o umetnih gnojilih ter govoril obširneje o važnosti kmečke stanovske organizacije. — Izvolil se je pripravljalni odbor, ki je odposlal vlogo na kmetijsko družbo v Gradec, da se ustanovi za Vojnik in okoliš (Šmartno. Nova cerkev. Frankolovo) kmetijska podružnica.
Kmetijsko poučno predavanje na Frankolovcm. G. potovalni učitelj Fr. Goričan bo imel v nedeljo, dne 15. decembra po zgodnji maši v stari šoli poučen govor o sadjereji in o pomenu kmetijskih podružnic. Obenem bo razgovor o ustanovitvi kmetijske podružnice za Vojnik. Novo cerkev in Frankolovo. kar je silne važnosti, da bodo tndi Slovenci deležni koristi, ki jih daje c. kr. kmetijska družba svojim članom. Zato se v prav obilnem številu vdeležite tega shoda. Prilika je prav lepa za vse. ki pridejo od prve maše in za one. ki bodo prihajali k drugi maši.
škrlatica se že nad eden mesec ni več pojavila. Upati je, da je je vendar enkrat konec.
—	V vodstvo Zveze slov. štaj. učiteljstva so izvoljeni sledeči gospodje: F. Kocbek, predsednik, .1. Si-janec. J. Mešiček, J. Pušenjak. A. Pesek in A. Gnus. odborniki. Za odbornike štaj. .Lehrerbunda" so izvoljeni gospodje: Slane. Knapič in Gradišnik. Seje upravnega odbora, katera se je vršila zadnjo nedeljo v Olju. so se udeležili odposlanci UspodnjeStnjerskih učiteljskih društev.
—	I/. Višnje vasi pri Vojniku. Opozarjamo vse domačine, da se zanesljivo udeleže občinskih volitev, katere se vršo to soboto 14. decembra od 9. nre zjntraj naprej. Posebno opozarjamo Trnoveljčane. naj se tudi udeleže volitev. Nemškutarji nekaj vohajo okoli te dosedaj odlično narodne občine in love svoje kaline.
—	Zblaznel je neki čevljar od Nove cerke. p. d. Topovšek. V pondeljek so ga odpeljali v Gradec na opazovalnico.
i mrl je na Bizeljskem minnli torek 98 letni sodar Gašper Pinterič. Svojo obrt je izvrševal do lanskega leta. Bil je blaga in miroljubna duša. N. v m. p.!
Železniška nezgoda. Vsled deževja zadnjih dni preteklega tedna, je voda železniški nasip blizu Sv. Mihaela
na Zgornjem Štajerju tako izpod ;e<i|, da se je sesul in sta dva voza ntki-** tovornega vlaka zdrknila v Mnro.
Iz Kalobja. Pretečeni potek je pri podiranju dreves, bukev na Franceta Kopriva tako nesrečno padla, da je kmalu nato umrl Čudno pri tem j« to. da je tndi njegov oče tako tragične smrti umrl; padel je namreč pri pokrivanju ra/. kozolca in je bil pri priči mrtev. Tudi njegova mati. padši iz peči. se ie bila nbila.
t Id Sv. Antona na Poh. Zadnji pondeljek U. t m ponoči je umrl tu veleposestnik g. Kristjan Kovač. Bil je izobražen občan, spreten gospodar in vrl narodnjak. Zapušča mlado ženo z več tiedoletnimi otroki. N. v m. p.!
Iz Zič. Zadnja trdnjava nem-čurstva je padla. Prodalo se je namreč posestvo prejšnjega krčmarja Jeriča, ki se je pred lotom dni zaradi nesreče v rodbini preselil v Ameriko. Kakor se pa sliši, je njen mož zopet na potn v domovino, da Se vendar nekaj reši pred zapravljivostjo svoje žene. Posestvo je knpil tukajšnji zelo priljubljeni oskrbuik posestev kneza \Vindisch-graetza. g. Slavoj Brgleii. Narodnjaki, posnemajte tak čin. n ne kavsajte se med seboj.
—	Čitalnica v Rajhenbnrgu priredi dne H. januarja 11H)h vojaški koncert in plesni venček. Svira vojaška godba iz Karlovca. Natančneje se priobči o pravem č..su. Opozarjamo pa že sedaj na to prireditev, ki vzbuja veliko zanimanje, kajti to bode prvi vojaški koncert v starodavnem trgu Rajhenburgu.
Iz Središča. V nedeljo, dne 15. decembra 1907 ob uri popoldne prireji Zgodovinsko društvo za Spodnji Štajer v prostorih narodne šole predavanje o rimski naselbini pri Središču.
V Mariboru je govoril zadnjo nedeljo v tamošnjem kazinu vsencmSki državni poslanec Malik proti nagodbi z Ogrsko.
.Mariborsko porotno sodišče je oprostilo bivšega »snjarja V. Starka, kateri je bil obtožen radi kride iu sleparij — Ključavničarski pomoč ^ki Petrovič. Cimcrlajt in Kikl. kateri so trgovcu Slaviču v Ptuju kradli razno blago, so bili obsojeni na 4. 2. oz. leta ječe
Štrajk ua mariborskem učiteljišču. Za uboge slušatelje tretjega in četrtega letnika se je nabralo v Mariboru »ion K.
—	Štrajk nn mariborskem učiteljišču. Kakor znano, je četrti letnik začasno zaprt; prišla je sedaj vrsta na tretji letnik, kateri se je Majcenu prvi uprl. da se kaznuje. Odvzeli so dijakom vse podpore, katere dobivajo od zavoda ter jim poslabšali red iz nravuosti za dve stopinji. Zdi se nam. da se bode moralo enkrat javuo potipati tudi g. ravnatelja Schreinerja. Vse. kar je prav! Njegovo drakonično postopanje proti dijakom. Majcenu na ljubo, vzbuja opravičeno nevoljo tudi v slovenskih krogih — kar pa Nemci o njem mislijo. to mn bo itak znano.
—	Klerikalni profesor dr. Karol Verstovšek vidi Turka pred vratmi ter si v svojem zaslepljenem fanatizmu in kot kolovodja klerikalne ljubljanske Zadružne zveze upa pisariti nesramne in brezobrazne dopise poštenim rodoljubom. ki delujejo v vrstah našega štajerskega starega zadružništva, ki noče kreuiti na politična pota. naj oni delujejo na to. da se zadruge odcepijo od svoje celjske Zadružne Zveze, ki jih je poklicala v življenje in ki jih ves čas spretno vodi ter nadzoruje in nnj pristopijo k ljubljanski zvezi. Tudi vzrok pove dr. Verstovšek; pravi namreč. '.treba delati dejanski". Da. da. gospodine profesor, delati je treba, delati, česar Vi dosedaj vsaj na za-
07337457
družnem polju niste znali in Ae dolgo ne bodete. Vaše delo pa obstoji sedaj v tem. da hočete rušiti, razdirati na stavbi, ki .ho jo naši pošteni rodoljubi z velikimi žrtvami v teku dolge vrste let zgladili! Mandat, mandat! Morda Vam ga naj preskrbijo klerikalne zadruge? Sram Vas bodi! Tako del«« j" herostratsko V prihodnji Številki Vam posvetimo Ae posebej.
Perlek.
6ola v Lajt* išbergu pri Maribor« — nemška f Zadnjo soboto je imel krajni Šolski svet Krčevina - Lei-teršberg sejo, v kateri je sklenil z vsemi proti glasoma nadočitelja gosp. Nerata in gosp. kateheta frančiškana o. K as jan a dop°daj dvojezično šolo pre-ustrojiti v popolnoma nemško. S tem bi padla zadnja slovenska šola v neposredni mariborski okolici. Ali se ne da ničesar ukreniti proti temn sklepu uemškuturškega krajnega šolsk. sveta?
—	Ustrelil se je v Gradcu zadnjo nedeljo vsled neozdravljive bolezni na srcu polkovnik Strandel.
—	Skupščina »Zveze slovenskih pevskih društev" se vrši. kakor je bilo že naznanjeno, v Ljubljani, v nedeljo, dne 2». t m. ob 10, n r i dopoldne v dvorani »Glasbene Matice". Slavna pevska društva se vljudno naprošajo, da dopošljejo vsaj do 18. t. m. z dopisom »Zveze" z dne 20. novembra t. 1. vposlane vpra-šalne pole in sploh ustrežejo zahtevam »pravnega odbora rZveze", ki so v imenovanem dopisu natančneje navedene. Slavna pevsk • društva še enkrat opozarjamo na koncert »Zveze moravskih nčiteljev" (50 čeških očiteljev-pevcev z Morav-skega). ki se vrši ta dan ob 5. uri popoldne. To bode izvanredna prilika, katero noben pevec ne bi smel zamuditi. »Zveza" bo imela za odposlance sknpščiuc in pevce sploh nekaj sedežev r e s e r v i r a n i h : oglasiti pa se je zanje v kratkem, ker se vstopnice prično že v pondeljek 9. t. m. prodajati. Upravni odbor »Zveze" je v svoji zadnji seji znižal ceno partiture Adamičeve skladbe .Notranjska" na 25 vin., ako se naroji več partitur. Onim pevskim drnštvom pa, ki si hočejo prirediti sama glasove, se dovoli prepis.
—	Izseljevanje Iz Amerike. Izseljevanj« iz Zjedinjenih držav v Sev. Ameriki ogromno narašča. Do 28. novembra t. I. je zapustilo ameriška tla 477.000 oseb; izseljevalni uradi sodijo, da še odpotuje v Evropo do 500.000 oseb. V jeklenih tovarnah odpuste vse italijanske in slovenske delavce ter jih nadomestijo z angleškimi. To. potem pomanjkanje denarja in omejitev dela v premogokopih je povzročilo ogromno izseljevanje. V avstrijskem državnem zboru se je «,e stavil predlog, naj bi se država na vrnivše delavce ozirala in jim dala dela pri svojih podjetjih.
Kranjsko.
—	»Slovenec* še zmiraj pogumno zagovarja »nad vse časten" nspeh klerikalne stranke na Kranjskem glede gimnazijskega vprašanja Ta »nad vse časten" uspeh smo že osvetlili dovolj. Isti list priobčnje tudi z vidnim zadovoljstvom poklone ljublj. Nemcev kranjskim klerikalcem. Nemci že vedo, zakaj delajo te poklone!
—	Sin zabodel očeta. V Ratečah pri Skofji Loki je zabodel zadnjo nedeljo 18 let stari Jože Kunstel svojega očeta v prepiru v levo stran pn»i in ga smrtno nevarno rauil. Oče bo najbrž umrl.
V župnlšče na Ornem Vrhu ao vlomili tatovi in odnesli za 20.000 K obligacij.
—	V kočah »Slov. plan. društva" ■a Kranjskem je bilo letos sledečo
število turistov: v triglavski koči ."»50 (lani 361), v Orožno v i koči 438 (295). v Kadilnikovi koči H7« in v Aljaževem domu na Vratih 704 (324).
—	Mlin je pogorel posestniku Mihaelu Strletu v Iški pri Igu. Ogenj je nastal vsled vuetja osi.
—	Umrl je v novomeški bolnišnici na vnetjn pljuč nadučitelj Štefan Primožič. Bil je odbornik zuane »Slomškove zveze".
Primorsko.
—	Ravnatelj goriške realke Gassner, na kateri so se uprli dijaki proti neusmiljenemu postopanju nekega nemškega profesorja, je šel na dopust, s katerega so menda več ne povrne.
—	Stavka tržaških pristaniških delavce*. Zadnjo soboto se je vršil v Teatro Fenice v Trstu velik shod pristaniških delavcev. Ker se delodajalci niso ozirali na želje delavstva, se je sklenilo stopiti v štrajk, kateri se je v ponedeljek pričel. Namestnik princ Ilohenlohe je skušal s posredovanjem preprečiti stavko, kar se mu pa ni posrečilo, ker delodajalci nočejo popustiti. V trgovskih krogih sodijo, da bo stavke trajala delj časa in da bo z ozirom na bližnje praznike zelo oškodovala trgovino. Slovensko delavstvo. katero je organizirano v »Nar. del. orgunizacijo" ni začelo šttajkati, ker baje sedaj ni ugodčn čas za štrajk. Delajo tudi še drugi delavci, tako da v prosti luki ni vstavljeno delo.
Gospodarstvo.
Tržne cene na svetovnem trgu.
Pšenica tisska 79—82 kg K 1351 du 13*65, slovaška nova 12*45 do 12 95, rž slovaška 72—75 kg 1240 do 12.60 K. ječmen moravski K10 — do 10*70, oves ogrski arednji K 8*65. do 8*n0, koruza ogrska K 8' 15 do 8.30. Sladkor češki K 20 55 do 22*05. Sladkor tržaški pilč K 27 V« do 88V4. Špirit (s krompirja) v Pragi K 58 — do 59'—, nekontigent. K 38*50 do 39*—.
Mast (svinjska) v Budimpešti K 146 —
namizna slanina K 114"—. Kava Hambnrg. rio K 31*25 do 31*50, v zabojih k 1440 komadov
posvetljenih K 89, sortiranih K 90 nesortiranih K 88. I bolgarska K 94 II bolgarska K 86, gališka K 86 do 88 ruska K 87 do 92, ruska srednja K 82 rnska mala 74 K.
Setev zelenjadnih semen v poznejši jeseni.
Mnogim posestnikom zelenjadnih vrtov, ki si sami zase zelenjavo pridelujejo, je mogoče še neznano da se nekatera zelenjadna semena lahko že
v jeseni posejejo.
V časih se zima dolgo npira nastopajoči pomladi in takrat se nektera dela na vrtu ne dajo pri najboljši volj! pravočasno opravljati in nestrpljivost prijateljev sveže zelenjave je potem vedno večja.
Kdor v svojem vrtu mišim in krtom po življenju streže, sme svoje grede, dokler vreme to dovoljuje, popolnoma po spomladanski navadi posejati.
Špinačo in repincl sejemo navadno že v jeseni koncem septembra ali začetkoma oktobra, ako se hoče že v spomladi imeti kako korist od teh; če se pa želi že jeseni a|i čez zimo to zelenjavo rabiti, tedaj se čez grede postavijo prazne omarice ali škatle gnojnih gred. in se pokrijejo kakor hitro je bolj mrzlo z okni in spleteno slamo.
Zeleiijadni vrtuar pa mora na to misliti, da ni dovolj, samo lepo zelenjavo odjemalcem pridelati in ponuditi temveč mora s tem po mogočuosti zgodaj post reči ter znati višje cene doseči; v ta namen priredi gnojne grede. A naprava takih pa še posebno po mestih je precej dragocena. Zato se vse rajše na proste grede v sad i, seje in
zasaja v spomladi, kakor hitro vremenske razmere dopuščajo, čeravno je nevarnost. da tnintam nastopajoči mraz mnogo dela vniči.
K veliki sreči pa imamo mnogoštevilne zelenjadne vrste, kterim slana in še celo občutni mraz malo ali celo nič ne škodujeta in kojih semena se še pred nastopom zime zemlji izročajo, ali pa kakor hitro več ne zmrzuje. Ako pa jih je možno vsejati jeseni, je še veliko boljše.
In k tem spadajo, peteržilj. korenje. grah. pesa. pastinak. črni koren, karote. Tudi so nektere vrste glavatih solat, ki na prostem prezimnjejo in so že glavate takrat, ko se sadike v spomladi nasejaue še le razsajajo. Take zgodnje glavne solate se posejajo me-eptembra: kakor hitro so sadike dovolj močne, se na dobro pognojene gredice, nekoliko vglobočene jamice posadijo, da se pred suho zimo lahko zavarujejo.
Razun teh je še nekaj vrst zgod-nega zelja, ki se v septembru razseje in dovolj močno sadike razsadijo; te so ravno tako pred zimskim mrazom neobčutne in prirode že v zgodnjem poletju sveže zelje.
Mnogo se najde še takih kmetovalcev, ki ne marajo v jeseni travnega iu deteljnega semena sejati. Ravno fciko so vrtnarji - strokovnjaki tega mnenja, da se naj seine nekterih lepti-tičnih trav že v dragi polovici avgusta posejo, da se mlade ocimljene travice še pred zimo toliko vrastejo. da se lahko pred zimskem mrazom obvarujejo. To je pa djansko napačno mnenje. Detelje in trave so v najnežnejši mladosti dovolj krepke in močne, da so proti mrazu in zitui neobčutljive; ako se jih zaseje v drugi polovici septembra prav dobro prezimi in se prihodnje spomladi lepo ozelenijo, med tem ko v istem časn z vlago prenasičena zemlja tega dela še ne pripušča.
Svetovne vesti.
—	Velika nesreča se je prigodila v fairmontskem rudniku v Ameriki. Ponesrečilo se je pri eksploziji jamskih plinov 580 rudarjev. Trupla, katera so spravili na dan, so tako ožgana, da jih ni možno več spoznati.
—	Gibanje med poštnimi uradniki. V ljudski dvorani mestne hiše na Duuaju se je vršil velik shod poštnih uradnikov iz cele države. Udeležence cenijo na 4000. Ker so se delili med udeležniki listki za pasivno rezistenco. sta svarila predsednik shoda Hiendler in soc. dem. drž. poslanec Resel pred pasivno rezistenco. Shod je sprejel resolucijo, v kateri izkaže upanje, da st spolnijo zahteve poštnih uradnikov in apelira na državni zbor za krepko posredovanje.
--■ Sneg je močno zapadel zadnjo soboto po Zgor. Štajerskem. Vlaki so imeli zamude. Časniki javljajo, da je tudi v Zg. Šlcziji padlo toliko snega, da so pretrgane brzojavne in telefonske zveze.
—	Stavka. Na Dunajn stavkajo delavci za nakladanje premoga na Severnem kolodvoru. Zahtevajo boljšo plačo in krajši delavnik.
—	Lokomotiva se je razpočila na kolodvoru v Bertrjrju na Fraucoskem. Strojevodji in kurjač sta mrtva, vlako-vodja ranjen.
—	Kjornstjerne Rjomson, slavni norveški pisatelj in neustrašeni zaščitnik vseh tlačenih narodov, je slavil due 8. t. m. svojo 75 letnico. Bjttrnson je kot pesnik slaven po vsem svetu, njegove pesmi in drame so preložene na vse svetovne jezike. Pa ne samo kot pesuik, tudi kot mislec in politik se je BjOrnson proslavil. Njegovi spisi o razmerju med obema spoloma so vzludili živo diskusijo po celem svetu. BjOrnson je z vso odločnostjo proglasil, da ni dvoje morale na svetu, ena za moške, druga za ženske ter zahteva čisto življenje od ženskih in moških. Kot politik je krepko posegel v življenje svojega naroda in se boril neustrašeno za državno samostojnost
Norvežkega iu za neodvisnost Šved" skega. V raznih evropskih listih se je BjOrnson moško potegnil tudi za Čehe v njih boju proti Nemcem iu posebno za Slovake proti Madžarom Tega mu ne sme noben Slovan pozabiti BjOrnson je dviicuil svoj mogočni glas iu pred vsem kulturnim svetom odkril Madžare kot najgrje in najostudnejše hinavce in barbarske tlačitelje nema-džarskih narodov in še posebno Slovakov. Bjornsonu in Tolstemu se imamo zahvaliti zn to. da sta strgala tem hinavskim barb;.r«»m masko civilizacije z rumenega obraza ter je postavila pod kulturuo kontrolo cele Kvrope, kateri delajo s svojim azijatskim barbarizmom sramoto. Zato proslavljamo slavnega Norvežana tudi mi ir želimo, da še dolgo služi pravi prosveti in brani slabe pred kulturnimi mogotci
—	Zaloga orožja ruskih revolu cijonarjev je našla berlinska policila
V	afero so tudi zapleteni nekateri be-rolinski socijalni demokratje. ki so revolucionarje podpirali.
—	Nova bojna luka v Dal mar ij i. Začetkom leta 1908 se opusti bojna luka v Kotoru. ker so utrdbe.ia dela v Tivatu toliko napredovala, da bo Tivat povzdignjen v bojno luko.
—	Vino vojakom. Francoska državni zbor je dovolil 1 milijon kron. da se da vojakom vsak dan četrt litra vina.
—	Narodna šola. V Puntigamu pri Gradcu je spodmaknil znanec svojemu že malo veselemu prijatelju stoj. ko je hotel zopet sesti k mizi. Ta le padel na tla in ni mogel več vstati. Morali so poklicati rešilni voz. da so ga odpeljali v Gradec. Dobil je težke notranje poškodbe.
—	Razstava avtomobilov s« je otvorila zadnji četrtek v Berolinu.
—	Vinske tropine polagajo tnintam goveji živini in konjem. Na Francoske^ jih posušijo in zmeljejo; potem so iste redilne vrednosti kakor oves.
—	V Solkanu se bodo vršile 10., 11. in 12. dec. občinsko volitve.
—	Zagreb brei tenora! Na dnevnem redu zagrebškega dež. gledališča je sedaj opereta »Čar valčka" (znani »Walzertraum"). Že več dni pred predstavo ni bilo mogoče dobiti vstopnic — sedaj pa naenkrat zgine tenorist Krampera kar čez noč! Zagrebško občinstvo je sev«1 silno razočarano, še bolj pa gledališčna uprava, ki bo tožila nezvestega tenorista.
—	Škandalozna afera v Rimu.
V	Rimu se prične te dni obravnava proti neki mednarodni posredovalni za protinaravna spolna nagnjenja, katera je obstala tam kot umetniški fotografski zavod že več let. V zadevi je vpletenih triuogo odličnih Nemcev, Angležev. Francozov in Rusov. Iz zap!e-njenih pisem se vidi, da je tržila ta posredovalnica z moškimi prostitutkami po vsem svetu.
—	Najstarejši župan v Avstriji je grof Nikolaj Strassoldo. župan dvojne občine Mnscolo-Strassoldo pri Červinjanu (Goriško). Županoval je nepretrgano celih 33 let. Pred kratkim je pa zaradi slabega zdravja odstopil.
—	Otroke kradejo neznani lopovi v glavnem mestu Meksiko v Ameriki.
V	dveh mesecih je bilo ukradenih :t7 otrok, med njimi 22 dečkov. U tatovih ni nobenega sledu.
—	350 letnlro svojega obstanka bo slavilo vseučilišče v .leni avgusta 1908. Takrat bo otvorjeno tudi novo vsenčiliščno poslopje. Vseučilišče je v zadnjem času postalo znamenit- radi Krnesta Haeckla.
Listnica uredništva.
VuhreJ: 1'ritrOna hvala! Ako pogledal .D." od poudeljka. vidi*, da !<• imamo om>'-ujeno noti. o od druge »trani. Zadnji krat ni»m» porabili onih informacij o U. ker so naa drugi listi prahiteli. Ostani nam te inst'
III. izkaz
darovalce« ia »Sokola" v it. Jarja ob Ja*. tel.
Vrta jr<w|>ica Mat« Neadl-aova nabrala ..b ra z-nib prilikah >1 .ma v g<*tilni 20 kron ••! vin ti««p Krma Vaea prnuMbik in go»tilaifmr na tirobeluem i krone. g Krmne 1'rauuaei« nI. putoMiiik in trgovor v Šentjurja 2 krotil |» Kr Zapauli? uadufltelj v št. Itupertu nad l.aikem 5 kron. gospiru Autalija Škot uiMteljicm v Sent .Inr ju J k runi. g dr. Juro llra>»vrr. od-»etnik in deielai poslam-o * Olju 10 kroo. g dr Mak- 1'rrgl. Vuzeaira 2 kr-tii. narndui nlad.-ui.' Krma I rrlef v šiU-niku nabral » v.li druži t v gostilni Itosmlije Koznaa. >v Jakob 4 kr.»ae 4 via.. vtla go.pira Terozika tiober t ZavKah Sv Vid) darovala po g Zdrav kotu Torino tajnika I kn.no. nabiralnik v gu*tilni t- N.-adlna nabrala 3 krone .»2 vin nabiralnik v gostilni g iVrnovšiU 2 kroni 54 vin. itabi ralaik v R..<tilnl g. It l«obovi»eka w je aa bral« 15 kron 7.» vin. nabiralnik g. l-r \ uga na tirobelnetr I krono jo vin., vrli mladem.' t Šibeneku. Kram Korlei .Zbornik I" kron* Skupaj wk treh izkazov m a-a znesek .>»2 K •in v stroški pa 1*» kr-n za papir in znamke g tajnika Tatinu za razpošiljanje vabil ra podporo. !•» kron pa ra štiri nabiralnike, «kupaj »troikov 32 k on. fi«t«V!» kapiUla je tedaj ;i50 kr-n vin ki je naloien v kmetski hranilni.*! in nosojilnici Vsem blagim dobrotnikom damvmteljen »e odbor Bajprt»rfaejšo zahvalo]«* in »i še želi mnog.. posnomalref
iirom domovine. Srn zdar' »p. Josip Ipavic Vekaala* fteccli
predseinik
blagajnik
«31 .! 3
HISA
ležeta ob mostni moji. donašajoča lepo najemnino so za primerno ceno proda. Ugodni plačilni pogoji. Natančnejše pove upravništvo .Domovine".
Notarski kandidat
izve/.ban v vseh notarskih opravilih sprejme s«' v notarski pisarni v Šoštanju. Ponudite z 'ohroiioatni iu Ziihtevkam tliroklno.

V življenju nikdar več
600 komadov samo gld. 1*65
I kra-no pozlafena pn*< i/ ura a vorilico k 3 letnim jam-tvom I mod. rn.i »t ilena kravata za gospode. 2 litiu žepna rolna. I |>r*tan za gospode z imit. biserom. I >1.-.intiia l>r»ša (novost) 1 par gumbov j imit briljanti. I žepno zrcalo. I denarnica. I par maiišetnih gumbov. 3 naprsni gumbi. t*c double zlato * patentirano zapoao. I ali.um 10 ii.ijlrp.ih slik svetm. 3 šaljivi predmoii. \olika vi » lo»t za -Uirc in mlado. I nikelnm»ti tintnik. '.ti vmžnih dopiso-valnih predmetov in šo 5oo raznih predmetov za dom neobhodno potrebnih Vv sku.aj z aro. ki je umi vredna toga denarja, velju samo gld. 1*95. Pošilja proti povzetja, ali fe se denar naprej pošlje.	(Ml 2—2
Dnca. nuiiioliiM, F. kisi. tatu 31
Kar ne agaja. se zamenja
Steekenpferd lilijino milo
V) - 37 od Itergmann A dr., (tratdmni in I'efin nm Lm h i (Češko) 97 je in ostane p" priznanjih, katera dobivamo dan za dnevom, najboljše zdravilno milo proti pegam na lica in v dosego nožne, nehke kote in zdrave barve na obraza.
Komid po 80 r je dobili po ?seb lektrub, drogerljali. trgovlnaH i dlUvaml In milom ter pri brjjtto.
I*} Posojilnica
g	na
jj* Vranskem
j rog. zadruga z neom. zavezo
Obrestuje Hranilne vloge po
7-
brez odbitka, rentnega davka, im ,_..	Načelstvo.
Nova vinska postava
v obliki dobiva se
Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarje«, po poiti 70 vinarjev. Zneaek ae poftlje po nakaznici ali v znamkah.

ISmImŠmm prave ruske, s znamko ..ZVEZDA n
UalOSne, PROVODNIK" priporoča	m- r«
5B5H5g535g5H5HSag
v Celju. \i
iE£E52saSEiSS2SESESasaSES2S2SSSaSaSaS2SESESSSHSEE2SESESS£EsaSES2SES2SSSESES2S2SHSaS2SaSESaSSSESESESESE5HSESHSPSE£a
00000O0000000®
Za Božič!
Svilnati papir I..-H in liarvani. Barvani papir na <-■>•> .Iran Barvani papir na t.lte strani. Zlati in arebrnl papir, gladek. Zlati in srebrni papir, pre.šan. Zlata pena mali in veliki zavitki. Podobice za jaalice.
Soiične jaalice "id najpriprostejše dn najfinejše izpeljave, lica za cvetlice v vseli delni,.»tih. Cvetje v raznih barvah Sumeče zlato (llausehK,.ld). Srebrne in zlate zvite strnne < It-niilon). Hiti arenrne zlate, bakrene in aortirane. Barva za mak. Božične dopisnice.
Razpoalljatev na debelo in drobno

OKRASKI za božično drevo. Knjižica a podobami za otroke.
!■■:" ■ V.,".'i •.'-•.-•.** .' ... .....• Vi ' '• '
Za božična in
novoletna darila.
Albumi za slike in poezije. Pismeni papir« v kasetah
.hI najpriprnstejše do najfinejše vrste. Velika izbera tintnikov iz kovine, pisalnih map, ikatljic z barvami molitvenikov itd. Albumi za dopisnice.
Družinske pratike za 1908. Blazni, kove pratike male in velike jh> originalnih cenah.
Novoletne dopian !ce.
trgovina v Celju.