PPoolliittiiččnnii  oogglleedd..  Jngoslavija. Iitiata ji dožiTiU s stoji > -ItfkiK glasnim ultimatom pravzaprav veliko blaaai«. NaSa vlada je zabteve odklonila odločno in uljudno, todas tudi z ostro aafrkacijo. Amerika je odlofco iajaTila , da stoji z nami in ne odneba od one točk«, katero js postavila. Francija io Anglija sta sedaj t _*dr«gj , kajti proti svo]jm zaveznikom Ameriki is Srbiji •• moreta nastopiti. Pravita, naj se vrSe poga-j«»_a» 9a.U f», uspehov od novih pogajanj scveda zop»t m prižajbovati, vcndar so Italijani dožweli veltfco ¦Mtoiara«jt in ministrski predsednik Nitti je gOTOml ž« »ekoliko bolj spravljivo. Za Italijo je to neskoafa« »VTla ievanje miru z nafio dsiavo silno drago. kajti Tscdrževati mora nepresteno v«liko arnmdo, ham pT-gw|N silne stroiike, doma ga aaraMa. dragiaj* m ^pl«i_a n«cadovoljnq3t. X Bi(|i «8n so M nepMsehoa* r-Aln pogajanja za sestaro koalioijgkega ministHgtra, t. j. takega ministrstva, kjer bi Ml» aastopane m sb-aake. Wmtm j« poseg«l sans prnc ragent, toda p* Mjnovejših poročilih so se pogafjanja ra«bila. Straiike, ki s« adaj na krimlu, sahtevajo, da bi M dr-aT-t obor m6al aam« _ zunanjepoIitio&kB vpraftanjein ia a toIuo« (loatavo, puitil pa pri miru vse, kar je mod tem br«i •ržavnega abora ukrenila viada. kakor: «r*diteT valute, ustanovitev državne banke itd. Straimk«, ki M v nasprotjn, pa hocejo gOMoriti tudi odrugi- -adevaiE Naspaotje je tudi radi osebnosti. Gre za TpflBanja , k(k> bo ministrski predsednik, kdo ministai' m, «otr»Hje zadteve in kdo minister aa poljsko preos«OT». T« so važna mesta, dosedanja vlada jih ne aiar* dati ia rok, opozicijne stranke pa tudi ne marajo Tfltopiti y vlado, De da bi jdm bil aagotovijen zadoslaa «pl*r. P i n a n i d i m i n i g t e p je odredil, d» se ^ izmenjtiva kron _a »pre krousko-dinarsk* ^a»k»oyea aažela dn« 15. t. m. p oeli Jugoslaviji. ItaliJ». V z b • r a i e i j» prišlo do yeMkaBakik agre -  doy. N!tti je hotel ubrati nekoliko milejše strtin* i«  govoril je t»di o sporu z aašo državo ajjkolLko botj  pomirljivo. Nasadli so ga nacijonalisttčJD bi^^ači , zlasti razupiti Zid pisatelj Sem Benelli, ki s« }te poatavil za šela generalnega štaba v Reki, i_ yoditel.j nacijonalistov Federzoni. Potera je govoril Bastopnik katoličanov in napadli so ga ljuto socijalisti. Zastopnik socijalistov se je na podlagi samoodločb« ¦arodov.  potegoval za samostojnost Crnogorcev! Ni pa omenil  Trsta in Gorice. Slednjic so se med sabo stfepli vse vprek. Zadovoljili sc niso s psovkami, pušcali so si  tudi nekoliko krvi. Hoteli so tako pokazati STPje .ju naštvo, s katerim so niso mogli hvaliti m»d yojsko. Nemčija. Intinta je poslala Nemci-ji zabUro, ehi ]t mora na podlagi mirovne pogodbe izročiti može, lci so obdolženi, da so zakrivil posebno težke zločine zopeE mednarodno pravo. Lista obsega okrog 860 oseb. med  njimi cesarja in njegove tri sine, nekaj najslavnejših'  generalov, kakor Hindenburg, Ludendorff,. Linsingen,  Mackensen, Kluck; predsfavitelje nemških vladars  klh rorlbln: bavarske, virtemberško in drugih. Na Nemškem je radi tega strašno razburjenje. Pravijo, da te sramote ne morejo narediti, da 151 sami z last nimi orožniki polovili svoje najslavnejše može ter jiH kot zlodince i/.rocili sovražniku. A kaj storiti. Strti sso pojiokioma. Francozi Iabko vsak trenutek zusedejo r\jiliovQ premogovnike, pa so zlomljeni. Torej se bodo m&rali udati tndi v to sramoto. \ Poljska. Jz strahu pred napadom riiskib bo^gevikov. so PoViaki proglasili mobiliz.icijo do 42. leta. A kljutf temu j^veliko vprašanje, čc sc bodo raogli ustavljati.- V felezi,pi se mora vršiti Jjudsko glasovanje, co ima tse dežela pVipasti Neraftiji ali Poljski. Glasovanje bi sa moralo vfeiti pod francosko zasedbo. Sedaj so prigli francoski Vojaki v Slezijo, Poljaki so jih aprejeli _ godb« i» cvetjem, Nemci 90 jik pa _ap*Hli s — ka - men)«M. ATgtrija.. Meboae izpremembe. Lakota narašča red_» b»lj ia če ne pride pomoči, se da izracunati že dan, k§ bo Dunaj cisto brez hrane. OSi Dunaja se obrašajo t Ameriko, a zastonj ne da tudi Amerika, plaeati pa ni s 6im. Načelnik republike dr. Renner je gel milo prosit entento v Pariz, da bi vsaj dvignila sekrrestfjr od nekaterih davfinib virov, kakor je n. pr. monopol za tobak, da bi te vire zastavili za hrano . Vrnil sa je na Dunaj z velikim upanjera, pomoG pa ni prišla. Sedaj je odšel beračit dr. Pteisch, iinancni minkster. ATStrijska krona pada vedno bolj in je že skoraj iisto brez vredflosti. Madžitrska. Na Madžarskein so zmagale stranke, ki bi »ade obnovile kraljestvo. Bilo so tajne spletke, da bi zopat aden Habsburžanov zasedel prestol. Iz Pa riza je pa takoj prišel mrzel curek. Ententarski gospodje so namreč rekli, da ne bodo nikdar dovolili, da Habsboržani zopet pridejo kjo do veljave. Madžari so se »orali potuhniti in opustiti take sanjarije. Bolgarlja. Strašen nered vlada ua Bolgarskem. Po žela_ai«ah se neprestanb stavka, vsa dežela vre v revoluaijM« in boljševiškem gibanju. Vlada vzdržuje red Sft-M ša s pomocjo vojaške strogosti. Rasiia. • B • 1 j š e v i k i so zasadli r vzhodnji Aziji Vlairrostok, zadnja točka ob morju nasproti Japonski. S tcn 3» cela ruska Azija v njihovib rokah. V južni Rx»iji so zasedli Odeso, veliko trgovsko mesto ob Crnea* norju in s tem je padel v njihove roke zadnji košftek jHžne Rusije. Tako je sedaj vse, kar je bilo nekoi p«d žazlom carja, t cblasti boljševikov, izvzem9i Poljske, Finsko in takozvanih baltiških deželic. V S^ziji gr« pa njihor upliv celo dalec cez nekdanj« ru ska Mai«. Sedaj zbirajo ob poljski in rumunski meji yalika.-skf armade in t krogih entente vlada velik strak^ 4*. Bodo napadli ti dve državi. Rumunci so zejkj ngžrešaa narod. Zasedli so Besarabijo, kjer je pa prebiTalatTO po vefiini rusko, od prejšnje Avstrije so ai prilastili celo Bukovino, kjer jo igtotako ve,5ina prebivalstra ruske narodnosti. Poljaki drže vzbodno GaMcijo, kjw žiri Sez 40 milijonov Rusov in široke ruske kraj« an, severu ob poljsko-ruski meji. Tem deželam sa »»T»da tudi ruski boljšeriki n« morojo mirno cdr«ffi.