Poštnina plačana v gotovini. * IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. i/jj, Cena posamezni številki Din 150. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo In ofrrt. Haročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-68. Leto XV. V Ljubljani, v soboto, 16. julija 1932. štev. 80. Izvoz treba dvigniti Če bo lausanmski sporazum obveljal ali ne, še ni gotovo, prav gotovo pa je, da Nemčija ne bo več plačevala reparacij in v tem pogledu je samo pritrditi angleškemu državniku Churchillu, da treba poslati k zdravniku tistega, ki misli, da bo še kdaj stopil v veljavo Youngov repara-cijski načrt. Treba je torej računati s tem, da je reparacij konec in zato treba gledati na to, kako da najdemo nadomestilo za črtane reparacije. Nekateri predlagajo, da treba najti nadomestilo v velikem tujem posojilu. Nedvomno je, da bi naše gospodarstvo nujno potrebovalo posojilo in za poživljenje gospodarskega življenja bi bilo ugodno zunanje posojilo največje važnosti. Toda črtanje reparacij pomeni za nas trajno izgubo, trajne izgube pa ni mogoče nadomestiti le z enkratnim posojilom. Uvaže-yati pa je treba še to, da je naša država 2e itak dovolj obremenjena z obrestmi in amortizacijsko službo za dosedanja poso-Bla in da novega posojila že ne bi smeli skleniti brez nove ureditve svojih starih dolgov. Novo posojilo bi potrebovali prav prav v prvi vrsti za konverzijo starih dolgov in samo na ta način bi tudi dosegli s posojilom vsaj do gotove mere nadomestilo za reparacije. In v'tem pogledu je tudi moralna dolžnost velesil, da nam pomagajo ter nam z velikim konverzij-skim posojilom omogočijo, da zmanjšamo vsaj za tretjino obresti za naše dolgove. Pa tudi najbolj ugodna konverzija ne bi mogla plodonosno nadoknaditi izgube reparacij. Treba na vsak način še najti nove vire dohodkov in te nam jih more dati le na« izvoz. Samo izvoz prinaša devize v državo, a ves sedanji zastoj v gospodarstvu izvira le iz pomanjkanja deviz. Tu je osrednja točka vse naše gospodarske stiske in tu je treba tudi zagrabiti za delo. Izvoz moramo pospeševati z vsemi sred-. stvi in vsa naša tarifna, carinska in gospodarska politika bi morala biti v službi izvoza. Našim izvoznikom je na vse načine olajšati konkurenco s tujimi izvozniki, zlasti pa jim je treba čim bolj znižati vse stroške za izvoz blaga in jim s em dati vsaj nekaj nadomestila za nizke cene na svetovnih trgih. Kakor čujemo, pa namerava sedaj železniška uprava zvišati tovorne tarife za 10 do 15 odstotkov. Moramo priznati, da država nujno potrebuje novih dohodkov in da morajo zato biti vsi državljani pripravljeni, da čim bolj pomagajo državi, da °stane državno gospodarstvo v ravnovesju. Nikakor pa ne sme država iskati novih dohodkov tam, kjer so ti dosegljivi le na škodo gospodarstva. Kajti dejansko takšni dohodki niso nobeni dohodki, ker samo slabe gospodarsko silo države. Dokazali smo, da je edina dobra rešitev iz sedanje finančne stiske v povečanem izvozu. Če pa podražimo izvoz, če povečamo izvozne stroške, potem je neizogibno, da bo izvoz padel, ker je že pri sedanjih izvoz-nih stroških skoraj nemogoča konkurenca našega blaga na tujih trgih. Če že hoče železniška uprava dvigniti železniške tamle, potem je neobhodno, da to povišanje ne sme veljati za izvozno blago. Ne sme ena odredba pobijati druge in če hočemo Povečati izvoz, potem tudi ne smemo delati ovir izvozu. Je pa tudi sicer vprašanje, če je gospodarsko sploh dobro povišanje železniških tovornih tarif. Avtobusna konkurenca Je že itak močna in ne vemo, če ne bo Povo zvišanje železniških tovornih tarif to konkurenco nevarno poostrilo. Poleg tega zahteva redukcija plač pocenitev življe-nia in gospodarski položaj ljudi ni tako močan, da bi mogli pri izrazito deflacij-ski politiki plačevati večje pristojbine. Vlasti pa se ne bi smelo dogoditi, da bi se Vsled zvišanih tarif podražila živila in vsakomur neobhodno potrebni izdelki. Pri Rastočem številu brezposelnih je vsaka podražitev življenjskih potrebščin skrajno nevarna. Kaj drugega pa je seveda, če bi se vsled povišanja tarif podražili le luksuzni predmeti. Vsled njih podražitve ni nihče ogrožen v svoji eksistenci in tu ima zlasti v času splošne finančne stiske država priliko, da si najde novih dohodkov. Povišanje železniških tarifov je zelo nevaren korak in samo želeli bi, da se to vprašanje ne bi rešilo pred sklicanjem novega tarifnega odbora in pred sklicanjem Tekom meseca junija t. 1. je Narodna banka potom oirkulara obvestila denarne zavode, da morejo vse terjatve italijanskih državljanov v naši državi na začasno vezanih računih pretvoriti v svobodne terjatve. Zbog te odredbe je lesna izvozna trgovina v Sloveniji pri kritju uverenj za blago, izvoženo v Italijo, v težkem položaju. Italijanski kupci v posesti svobodnih dinarjev, izrabljajo dispariteto v kurzu dinarja med gotovino in nakazili in pri-liajajo v Slovenijo z gotovim novcem ali pa ga pošiljajo po pošti ter tako krijejo svoje obveznosti. Ne da se oporekati, da oni na ta način zadoščajo v polni meri svojim obveznostim napram prodajalcu ter je odklonitev takih plačil s pravnega pa tudi komercijelnega stališča nemogoča. S tem pa nastane za izvoznika, ki je podpisal uverenje, nevzdržen položaj, ker se taka plačila od strani Narodne banke in na podlagi rešenja g. ministra financ odklanjajo za kritje uverenj. Jasno je, da se napram temu kupcu, ki prinese gotovine, ne more nič ukreniti, kajti on se postavi upravičeno na stališče, da je svojim obveznostim v polni meri Med Avstrijo in Ogrsko grozi carinska vojska, če se v dvanajsti uri ne doseže sporazum. Avstrijci se pritožujejo, da Ogri svojo industrijo tako zelo protežirajo, ji hočejo žrtvovati celo svoje agrarne interese. Ogri ibodo med drugim zgradili novo papirnico in bodo svojo industrijo vobče ščitili z najstrožjo uporabo uvoznih prepovedi. Ogrska industrija kaže za avstrijske želje kaj malo zanimanja. Z e v zadnjih dveh letih je izvoz avstrijske industrije padel na minimum, ter bi avstrijska industrija deloma raje imela carinsko vojsko in bi pozneje dobila boljše izvozne možnosti kot pa da bi se počasi a sistematično dala izriniti z ogrskega trga. V slučaju brezpogodbenega stanja, pravijo Avstrijci, bodo ogrski eksporterji sadja, žita in zelenjave bolj trpeli kot avstrijski (papir, papirno blago, kovinsko blago, stroji, električni material, staro žetezo itd.). Avstrija pravi, da bi carinsko vojsko zelo Zveza industrijcev v Zagrebu je te dni proslavila 70-letnico svojega častnega predsednika g. Alexandra, veleindustrijal-ca v Zagrebu. G. Alexander je stal dolgo vrsto let na čelu Zveze industrijcev in se živo zanimal za vsa aktualna gospodarska vprašanja, posebno v povojni dobi, ko so ga imeli priliko spoznati tudi predstavniki gospodarstva iz Dravske banovine. V vidiku je imel vedno celokupno gospodarstvo. S tega vidika je uravnaval svoja prizadevanja tudi v detajlnih vprašanjih, ki so se na videz tikala specialnih želj in teženj industrijske panoge. Sam mož najširšega obzorja je bil v svojem gospodarskem udejstvovanju do skrajnosti širokogruden in mnogostranski. Spoznali smo ga, ko je bil na vrhuncu svojega delovanja in občudovali smo ga kot prevdar-nega in spretnega taktika ter po svojih gospodarskega sveta, ki bo prav gotovo našel pota, da najde državi nove dohodke ne da bi bilo udarjeno narodno gospodarstvo. Z vsakim otežkočenjem izvoza pa je narodno gospodarstvo udarjeno in to bi se zgodilo, če bi zvišane železniške tovorne tarife le v najmanjši meri podražile naš izvoz. Izvoz treba dvigniti in to načelo mora biti uveljavljeno tudi v naši železniški tarifni politiki. zadostil. Če pa prodajalec odkloni gotovino, je to ne samo proti vsakemu trgovskemu principu, ker mora biti vesel, da v teh časih najhujšega pomanjkanja gotovine pride do denarja, ampak on riški ra, da potem sploh ne pride do denarja, ali pa če ga išče tožbenim potom pri italijanskih sodiščih, pa sploh ne more uspeti. Nujno je torej potrebno, da se to za prodajalca nemogoče stanje odpravi. Z nakupovanjem gotovega dinarja v inozemstvu se dinarju le koristi. Da se ne oškoduje dinarja in da se obenem omogoči našim lesnim izvoznikom trgovanje, je edini izhod ta, da prizna Narodna banka dinarje, ki so uvoženi v Jugoslavijo legalnim potom, bodisi glasom potrdila pristojnih carinarnic, bodisi glasom potrdila pristojne podružnice Narodne banke, ki uradno otvori denarna pisma za kritje uverenj. Na te težave opozarjamo merodajne faktorje, da naj, če so rekli A, rečejo še B in 'v posledici, da so začasno vezane račune Italijanov osvobodili, priznajo svobodne dinarje za sposobne, da se z njimi epravda uverenje o zavarovanju valute. Iz pisarne dr. B renče ta Ljudevita, advokata v Ljubljani. Kriza in davčne — utajbe Na prvi pogled se zdi, da je naslovna zveza nesmiselna: Če ni znatnih dohodkov, se tudi ne morejo predpisati znatni daviki; torej tudi ni povoda za znatne davčne utajbe. Vsakdanja izkušnja pa kaže, da temu ni tako. V časih težke gospodarske depresije se skuša človek omejevati v vseh izdatkih, naravno tudi v tem, kar je božje in cesarjevo. Naravno je tudi, do v takih časih vsaka davčna kazen desetkrat hujše zadene v živo. Zato tudi na tem polju nastaja nekak »circulus vitiosus«, ki zasluži pozornost pravnega in gospodarskega strokovnjaka. Davčne utajbe so se prvič pojavile menda takrat, ko se je v človeški zgodovini prvič predpisal davek; od tega časa spremljajo pobiranje davkov kakor senca luč v večjem ali manjšem obsegu, kakor se pač dviga ali pada državljanska zavest, moralni, kulturni in gospodarski nivo kake države. V tem pogledu je utajevanje davkov v czki zvezi s splošno kriminaliteto. Poleg materijalne in moralne škode, ki jo trpi država, ima to utajevanje še to žalostno posledico, da zavaja zakonodajalca v to, da predpisuje višje davčne izmere, ker vnaprej računa z nekim utajenim odstotkom. S tem pa krivično zadene ravno svoje najboljše državljane, ki vestno po resnici napovedujejo svoje dohodke. Zaradi tega skuša država od pamtiveka zatirati utajevanje davkov z občutnimi kaznimi. Neizbežno je, da nastajajo v tem kazenskem zasledovanju težave, dvomi in trdote, da celo krivice, ki čestokrat ogrožajo ali uničujejo gospodarski obstanek obdolžencev. To velja zlasti za naše čase, ko novi zakon o neposrednih davkih še ni zadostno prodrl v pravno zavest in gospodarsko kalkulacijo širših slojev našega naroda. Težave se ne tičejo toliko ugotovitve objektivne strani davčnega prestopka. Ta stran je po navadi enostavna: davčni zavezanec ni napovedal davčnemu oiblastvu kakega vira svojih dohodkov. Seveda je tudi tu treba natančnega dognanja objektivnih dejstev, kar se vselej ne posreči, ker finančni upravi ni na razpolago preiskovalni aparat, kakor ga ima n. pr. redno kazensko sodišče. Še bolj težavna pa je subjektivna plat prestopka, to je vprašanje osebne krivde. Od tatu, ki svojega plena seveda ne napove davkariji, preko brezvestnega špekulanta in oderuha, ki nalaga svoj »plen« v inozemstvu, do srednjega trgovca, neveščega zakonskih detajlov, preko podjetnika-samouka do neukega kmetiča — je glede subjektivne krivde toliko razlik in nija-ns, dia ni zameriti, ako maloštevilno, z delom preobloženo uradni-štvo včasih ne zadene pravega jedra. O težavah in dvomljivih vprašanjih do-hodarstvenega kazenskega postopanja bi se torej lahko napisala debela knjiga; v tej črtici pa hočem pokazati samo na enem vprašanju, kako zamotana in dvomljiva je ta kazenska materija. Gre za obdolženčevo prošnjo, naj se opusti -redno kazensko postopanje proti -temu, da se zaveže, da plača utajeni davek in dvakratni oziroma trikratni iznos davka kot kazen. Ta pripomoček je pri na« prevzela iz bivšega avstrijskega dohodar-stvenega kazenskega zakonika uredba o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj z dne 5. XII. 1928 Sl. Nov. br. 304. Stranki nudi taka opustitev razne ugodnosti, ki so med drugim v tem, da se mučno dolgotrajno postopanje ukine, da je v opus-titve-nem postopanju predvidena kazen nižja od kazni, ki bi se morda naložila po končanem rednem kazenskem, postopanju, da se opustitve ne more smatrati za predkazen, kar pride v poštev pri odmeri kazni v poznejših kazenskih slučajih itd. V praksi Dravske banovine se vrši po- Spor med Avstrijo ter Ogrsko in Jugoslavija Ob 70-letnici S. D. Alexandra Naročajte in sirite »Trgovski list”! obžalovala, ker se je trgovski premet z Ogrsko v zadnjih mesecih posebno močno izgradil, a da zaenkrat ni drugega izhoda. Če bi res prišlo do carinske vojske, bi imele Jugoslavija, 'Romunija in Poljska mnogo i zgledov za izvoz onega blaga v Avstrijo, ki ga sicer dobavlja Ogrska, to je žita, živine, sadja in zelenjave. Zlasti Romunija bi se rada znebila svojega pre-viška v živini. O Jugoslaviji posebej beremo: »Kako bi se v slučaju carinske vojske med Ogrsko in Avstrijo oblikovalo stališče Jugoslavije? Znano je, da je carinska vojska med Ogrsko in Češkoslovaško jugoslovanskemu izvozu žita, živine in živalskih produikov zelo prav prišla. Ce Avstrija ustavi svoje nabave iz Ogrske, ima Jugoslavija kot njena sosedna dežela posebno dobre izglede za ‘izvoz živine, živalskih produktov ter žita v Avstrijo, posebno še, ker je v razliki s Poljsko in Ru-munijo neposredna soseda Avstrije. praktičnih izkušnjah nedosegljivega vodnika v gospodarskih vprašanjih. Stal nam je s svojim isvetom in svojo osebnostjo prijateljsko ob strani in nam bil trajno v zaslombo, pomoč in podporo. Vsi, ki smo kdaj imeli priliko ž njim sodelovati, ga ohranimo trajno v najlepšem spominu. Prijateljski odnošaji, katere je navezal tekom svojega udejstvovanja s predstavniki gospodarstva v Dravski banovini, nam ob pomembnem mejniku njegovega plodonos-nega in uspešnega življenja narekujejo srčno željo, da bi ostal ohranjen svoji cenjeni rodbini in jugoslovanskemu gospodarstvu do skrajnih mej človeškega življenja. Bil je v dejanjih zvest in zanesljiv prijatelj našega gospodarstva, v čigar imenu se pridružuje številnim gratulantom tudi naš list in mu izreka ob 70-letnici najprisrčnejše čestitke. Potreba nujne pomoči stopek tako-le: Obdolženec da svojo prošnjo oziroma ponudbo pri svoji davčni upravi na zapisnik, prej ali slej vzame finančna direkcija to ponudbo na znanje; potem izda davčna uprava stranki plačilno povelje ter davek, dvaikratni oziroma trikratni iznos za kazen in tak9o za postopanje eventualno izterja z davčno izvršbo. Ta praksa bi bila popolnoma v redu pri strankah, ki imajo v dotičnem primeru kosmato vest, ker imajo v slučaju rednega kazenskega postopanja morda pričakovati ostrejšo, nikakor pa ne milejše kazni. Neredki pa so slučaji, da obdolžena stranka v prvem presenečenju in strahu ali ker nima pri roki strokovnega nasveta, pri davčni upravi podpiše ponudbeni zapisnik, čeravno se ne zaveda krivde odnosno je vsaj v dvomu, ali je storila kak prestopek. Čim stvar prespi in si poišče strokoven nasvet, pa izve, da ni podan objektivni, ali vsaj ne subjektivni substrat davčne utajbe in da je bila njena ponudba plačila davka in kazni neutemeljena in odveč. V takih slučajih pač mora biti mogoča kaka re-medura. Dravska finančna direkcija zavzema pravno stališče, da je ponudba ne- preklicna in izvršna. Temu pa ni tako; ponudba mora biti preklicna vsaj do dne, ko jo sprejme in odobri pristojna finančna direkcija. Po hiojem mnenju taka, četudi sprejeta ponudba ne more biti naslov za izvršbo, zelo dvomljivo je pa tudi, aii se more v opustitvenem postopku zahtevati taksa za postopanje. Predaleč bi me zavedlo, ako bi hotel na tem mestu navesti zakonite razloge, iz katerih izvajam to svoje pravno naziranje; mirne vesti pa lahko nasvetujem prizadetim davčnim zavezancem, naj si stvar dobro premislijo in naj bodo skrajno previdni, preden podpišejo opustitveni zapisnik. iDa se končno povrnem na krizo: ako ke-daj v naši zgodovini, bi bilo v sedanjih kritičnih časih na mestu, da pristojna oblast va po liberalnem tolmačenju zakona izrekajo kazni le v slučajih, kjer je objektivna in subjektivna stran delikta zanesljivo dognana, da pa v dvomljivih slučajih ne skonstruirajo kaznivega dejanskega stanu in nalagajo kazni, ki v državnem budžetu kaj malo zaležejo, za prizadeto stranko pa čestokrat pomenijo gospodarsko — smrt. »In dubio (et crisi) pro reod Gospodarsko pismo iz Nemčije Dr. Eb. Sieger poroča iz Berlina: V gospodarskem življenju Nemčije se javlja škodljivo kroženje, da postaja z davčno obremenitvijo eksistenčna podlaga za posameznika in za obrate čimdalje ožja in da izhaja iz te oslabitve nova obremenitvena preskušnja za delovni trg, ki se mora končno zopet izraziti v povišanju javnega Zadolženja. Produkcija in prodaja vztrajata pri navzdolžni tendenci. Stalno padajoči prodajni skupički v vseh panogah gospodarstva silijo v svrho obdržanja likvidnosti do nadaljnjega zmanjšanja zalog. K temu pridejo vedno večje ovire v inozemski prodaji nemškega blaga. Plovba, sicer ena največjih deviznih opor, ne more nič več prispevati k plačilni bilanci, temveč ima večkrat celo pasivno obratovanje. Največji nemški industrijski koncern Gelsen-kjirchen—Sfahlverein je izgubil svojo za-aehno-gospodarsko samostojnost in je prišel pod državno nadzorstvo, kar je pač le znamenje skrajne zadrege. Produkcija surovega železa in surovega jekla je bila v zadnjih mesecih nekoliko večja kot prej, in sicer vsled ruskih naročil. Z avgustom pa ta naročila prenehajo. Prodaja cementa je pričela letos predčasno padati že v maju. Glede obtoka bankovcev in njegovega kritja v zlatu in devizah poroča dnevno časopisje. Na trgih trdno obrestljivih vrednot je bojazen pred novim konvertiranjem mnogo pripomogla k nadaljnjemu pritisku na tečaje. Ugodni izkazi v eksportu so se mogli doseči le z nadaljnjim znižanjem importa tako glede isurovin kot glede živil. Vsled britanske zaščitnocarinske politike je postala nemška trgovska, bilanca v razmerju do britanskega imperija pasivna. Glede izvoza fabrikatov zaznamujejo izdelki železne industrije večji izvoz, nasprotno pa Prebivalstvu Ljubljane in okolice Od časa do časa se po mestu in okolici razširjajo razni alarmantni letaki, s katerimi se skuša zavesti prebivalstvo v zmotno presojo političnih in gospodarskih prilik v državi. Vsi ti pojavi imajo prozoren namen, ubiti v narodu vero in zaupanje v stalnost iin trajnost današnjega stanja, izpodkopavati ugled državnih oblasti in škoditi našemu narodnemu gospodarstvu. Vse te vesti, ki so ali docela neresnične ali pa močno pretirane, izvirajo iz nam sovražno razpoloženega inozemstva in od onih naših notranjih sovražnikov, ki bi iz umetno ustvarjenega ljudskega nerazpolo-ženja hoteli izbijati politični kapital za svoje temne namene. Težke prilike, katere preživlja dandanašnji ves svet skoro brez izjeme, nalagajo vsem dobroroislečim državljanom solidarno sodelovanje pri odklanjanju tegob današnje dobe in vzpostavljanju normalnih življenjskih prilik. Cim intenzivnejše bo delo v označeni smeri, tem hitrejši in Ugodnejši bodo rezultati. Zaradi tega naj smatra vsak dober državljan za svojo dolžnost, da po svojih močeh nastopi proti vsem takim pojavom, ki v svojih končnih posledicah vodijo v politično in gospodarsko razsulo. Brez reda ne more biti blagostanja! Zato v borbo proti vsem in vsako- manjši izvoz izdelki tekstilne industrije, strojne in kemične industrije, papirja in papirnega blaga, kožuhov in kožuhovine ter izdelki usnjene industrije. Poslabšanje v prodaji kalija se je nadaljevalo; vse obratne omejitve niso mogle preprečiti prenapolnjemja zalog. Papirna industrija je bila vidno pod pritiskom stagnacije in omejenega izvoznega delovanja, ki je padlo od januarja dalje za 22 odstotkov. Delovni trg je doživel sicer sezijsko po-življenje, a v zelo skromni izmeni. Od zimskega viška je število brezposelnih padlo do srede junija le za 560.000 proti razbremenitvi 990.000 oseb v istih lanskih mesecih. Gibanje cen v domači prodaji je nadaljevalo svoj padajoči razvoj. Padec se j© tikal tako agrarnega blaga kot industrijskih surovin in polfabrikatov. Posebno pod pritiskom so bile kovine (svinec, cin, cinkova pločevina), tekstilije (bombaž, volna, surova svila, džuta, lan), kože in usnje (teletina, govedina, spodnje in gornje usnje), kavčuk ter papir in papirno blago (pisalni, tiskovni, ovojni ‘in časniški papir). Cene za industrijske fabrikate so bile razmermo nižje, in sicer produkcijska sredstva 118*2 v drugi polovici junija proti 118-4 v drugi polovici maja, konsumno blago 117-4 proti 118-5. Tu podamo še seznam nekaterih veletržuih indeksov, pri čemer je * veletržni indeks leta 1913, enak 100- Dl Konec nov. Druga polovica B,a«0 mo- 032 jun. 193 Agrarno blago 128'0 94-0 91*7 Stavbni material 161-3 108‘2 108'4 Tekstilije 1303 60-8 58’0 (Kovine 113-4 487 47-1 Skupni indeks 135-3 97-3 96-0 mur, ki ruši temelje, kateri edini morejo jamčiti za notranji mir ter redni razvoj in napredek duhovnega in materijalnega življenja. (Prebivalstvo se opozarja, da bo državna oblast uporabila vsa razpoložljiva zakonita sredstva za pobijanje take prctidržavne in protinarodne propagande. Vsakdo, ki razširja take letake ali njih vsebino ustno raznaša, kakcr tudi oni, za katerega se ugo tovi, da jo vedel za avtorja, razmnoževalca ali razširjevalca protidržavnih letakov, pa ni to prijavil državni oblasti, v kolikor de janje ne spada pod zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali kazenski zakon, najstrožje policijski kaznovan. Uprava policije. Ivan Perdan nasledniki Ljubljana Veletrgovina kolontjalnega in špecerijskega blaga nudi po nižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. — Postrežba točna in solidna DEV ALUTACIJ A STEKLI NG A NI VPLIVALA NA POVIŠANJE ANGLEŠKEGA IZVOZA Objava statistike angleške trgovinske bilance za mesec junij dokazuje, da se angleška trgovina z 'inozemstvom ni izboljšala. Vrednost uvoza znaša 57,517.501 funtov šterlingov, kar auači narastek za 1 milijon 782.157 funtov v primeri z mesecem majem, vrednost izvoza pa znaša 29,723.517 funtov šterlingov, kar pomeni 473.467 funtov šterlingov manj nego v preteklem mesecu. Ta statistika je povzročila obširne komentarje tako v inozemskem kakor v angleškem časopisju samem. Večina je mnenja, da ta statistika dokazuje, da devalu-tacija šterlinga ni nič vplivala na zvišanje britanskega eksporta. Tudi zvišanje carine na tuje blago ni imelo zaželjenega efekta. Narodni ekonomi pravijo, da zvišanje carine ugcdno vpliva samo na gotove meje, ako noče 'država /naravnost prepovedati vsak uvoz sploh, da zboljša svojo trgovinsko bilanco, kar bi bilo seveda absurdno in čisto nemogoče. To se potrjuje tudi po pravkar objavljeni statistiki, ki nam pokazuje, da se je uvoz iz inozemstva v Anglijo povečal, namesto, da bi se zmanjšal, kakor so upali zagovorniki visokih carin. Kljub temu pa je angleški finančni minister Chamberlain na tozadevno vprašanje v zbornici odgovoril, da se vlada vsaj v doglednem času nikakor ne misli vrniti k zlati pariteti. Medič-Zankl Z klarski kit, lanene tropine ter vse v stroko BELA VRANA! Češkoslovaški žični kartel, tovarne žice in žičnikov d. d. v Pragi, so dosegle v preteklem poslovnem letu kljub neugodnemu gospodarskemu položaju in napredujočemu zniževanju cen skoraj podvojen čisti dobiček, 80.000 Kč proti lanskim 45.000 Kč. Kartel bo izplačal članom nespremenjeno 5 odstotno dividendo. To je pač bela vrana. Sir polnomasten ementalec dokler traja zaloga «116- ZUPAN JULIJ, Sv. Petra c. 35 TELEFON 30—21 Dobi se tudi v buffetu „DAJ — DAM" Klirinški promet med Jugoslavijo in Švico Švicarska narodna banka objavlja zopet podatke o kliringu med našo državo in .Švico. V dobi od 30. junija do 7. julija so znašala plačila pri naši Narodni banki 120.949 frankov, plačila pri švicarski narodni banki, ki so bila porabljena za švicarske izvoznike, so znašala 107.754 frankov. Zato so se dobroimetja švicarskih izvoznikov povečala za 19.195 frankov in znašajo sedaj 1,897.385 frankov. Nadalje je bilo izvoznih terjatev prijavljenih še 44.552 in so s tem te terjatve narastle na 3 milijone 227.062 frankov. Skupno znašajo torej švicarske terjatve, katere je treba obračunati po stanju od 7. julija, 5,124.447 frankov. Dočim so znašale švicarske terjatve 30. junija samo 5,060.700 frankov. SEJEM V BARI-JU Agencija Stefani poroča iz Rima: Pred par dnevi se je razpravljalo v Rimu o programu za IM- Mednarodni sejem v Bari-ju (Apulja). Imenuje se tudi Italijanski vzhodni sejem. Poudarjalo se je, da je cilj sejma medsebojno zbližanje narodov in razvoj trgovskih zvez. V Bari-ju se bodo razstavili produkti, ki se morejo smatrati kot temelj blagovne izmenjave med vzhodom in zahodom. Urad za blagovno izmenjavo bo delal naprej do otvoritve novega sejma. * * * MEDNARODNI POLJEDELSKI KONGRES Od 21. do 23. t. m. zboruje v Lausanne konferenca, ki bo pripravila vse potrebno za XVI. Mednarodni poljedelski kongres, kateri se bo vršil v prihodnjem letu v Budimpešti. Kolikor se doslej ve, ibo glavni predmet kongresa poljedelska kriza. V Lausanne so osnovali v ta namen posebne sekcije za agrarno politiko, poljedelski strokovni pouk, rastlinsko produkcijo, živinorejo, za poiljedeisko industrijo in za poljedelske zadruge. Skovetu Belgijski plavži se pogajajo o ustanovitvi prodajnega komtorja za polfabrlkate in nosilce. Pogajanja so že zelo napredovala. Na mednarodni sladkorni konferenci v Ostende so sklenili evropski sladkorni producenti, da bodo do 1. septembra odvzeli trgu 350.000 ton sladkorja, če se ne bo dosegel končnoveljavni mednarodni 'sporazum. Na konferenco je prišlo iz Japonske 6 zastopnikov, s Kube 6, iz Nemčije 4, iz Belgije 4, iz Poljske 4, iz Ogrske 2 itd. Izvoz iz U. S. A. v prvih petih letošnjih mesecih je bil s 726*9 milijoni dolarjev proti isti lanski dobi z lil28-9 mil. za ca 36 odstotkov manjši, uvoz s 636*5 -mil. proti 9337 mil. za ca 32 odstotkov manjši. Carinsko prostost za stroje, ki se porabljajo v gotovih panogah angleškega gospodarstva, bodo dovolili Angleži zlasti poljedelskim strojem, strojem za mlekarne in za fabrikacijo sladkorja. National Provincial Bank in Midland Bank, dve od največjih angleških bank, plačujeta kot lani 8 odstotno polletno dividendo. Mednarodni električni kongres je bil pred tednom dni pod predsedstvom predsednika Francoske republike otvorjen v Parizu. Zamenjava ruhrskega premoga za brazilsko kavo je sedaj končno vel javno sklenjena. Dobava 350.C0O ton ruhrskega premoga noter do prvih mesecev bodočega leta bo kompenzirana z enakovredno množino brazilske kave. Belgija bo najela v Franciji posojilo ene milijarde frankov; emisijski tečaj bo 95'5 odstoten, obrestna mera 5-5 odstotna, amortizacija se bo izvršila v 25 letih. Inozemske tvrdke so v Veliki Britaniji od lanskega novembra dalje ustanovile 144 novih tvrdk, ki so sedaj v obratu. Turški parlament je sprejel zakon o uradu za industrijske zadeve, ki bo podrejen gospodarskemu ministrstvu in ki dobi nadzorstvo nad industrijskimi podjetji, od države ustanovljenimi, in nad tovarnami, ki jih obratuje sedaj Banka za industrijo in rudarstvo. Izvoz nemških efektov v inozemstvo hoče nemško gospodarsko ministrstvo močno (Omejiti ali pa sploh prepovedati. V izvozu lesa iz Avstrije v Nemčijo ima Avstrija za gotove kontingente okroglega In rezanega lesa carinske olajšave in se trudi, da jih obdrži tudi sedaj, ko je Nem-’ čija carino na les zelo zvišala. V Švici bodo ustanovili -Zvezno posojilnico in so sprejeli zakon o preskrbi švice j z žitom. Uvoz krompirja v Nemčijo jedo 31.t. m. prepovedan. Od 1. avgusta dalje stopi zopet v veljavo trgovsko pogodbeno ne vezama ' višja krompirjeva carina. Ogrski poldržavni sindikat za import j rezanega lesa pripravlja ogrska vlada. So-sedne države z veliko lesno produkcijo se za ta sindikat zelo zanimajo. Avstrijski špirit bo po novih načrtih zvezne vlade mnogo bolj obdavčen kot je bil doslej in bo znašalo zvišanje 20 šilingov pri hektolitru, to je za 50 odstotkov več kot znaša sedanje obdavčenje 5 40 šil., kar je 9 odstotkov vrednosti. Nemški trgovci v Bremenu in egiptovska vlada so se pogodili za izmenjavo 20 tisoč bal egiptovskega bombaža proti od- ; nosni množini nemškega dušika, vsled česar nastopi v obeh deželah v omenjenih predmetih dobrodošla razbremenitev. Novo tovarno margarine v Češkoslovaški so zgradili pri Kralupih. Tovarna bo v vsej republiki najbolj moderno opremljena in bo že v jeseni v polnem obratu. Uvozno prepoved za črni premog in koks iz njega pripravlja z drugimi prepovedmi vred avstrijska Vlada. Brezposelnost v Nemčiji je padla v drugi j polovici junija za 93.000 oseb na 5,476.000. Tekstilni uvozni kontingenti za Ogrsko so določeni za bodočih šest tednov takole: 151.800* kg bombaževe preje, in sicer 36% ! Iz Italije, 19% iz Avstrije, 17% iz Češkoslovaške, ostalo iz Nemčije, Švice, Francije in Italije; dalje 78.000 kg preje 1* ovčje volne, im sicer 58 odstotkov iz Češkoslovaške, 22% iz Avstrije, ostalo iz gori imenovanih dežel. Albert SpeletlC sobno slikarstr® Ljubljana, Emonska cesta št. 29. 8. redni občni zbor Zveze industrijcev v Ljubljani V sejni dvorani Zbornice za TOI se je vršil v petek popoldne 8. redni občni zbor Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Zbor je otvoril ob 15. predsednik zveze vele-industrijalec g. Dragotin Hribar, ki je ugotovil sklepčnost in pozdravil goste, zastopnike oblasti in vse navzočne najprisrčneje. Imenoma je pozdravil zastopnika kr. banske uprave načelnika g. dr. Rudolfa Marna, podpredsednika Centrale 'industrijskih' korporacij v Beogradu g. dr. Frana Win-discherja, zastopnika Zbornice za TOI narodnega poslanca g. Antona Krejčija in tajnika dr. Ivana Plessa, pomočnika finančnega direktorja v Ljubljani g. M. Špindlerja in načelnika direkcije drž. železnic v Ljubljani g. Hopa. V svojem govoru se je nato g. predsednik Hribar spomnil v prošlem letu umrlih članov. Na-vzočni so počastili njihov spomin s trikratnim Slava. Nato je predsednik g. Hribar predlagal, da se odpošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in brzojavni pozdravi ministru trgovine in industrije g. Ivanu Mohoriču, kar so zborovalci sprejeli z glasnim odobravanjem. Za overovatelja zapisnika je imenoval gg. inž. lludeža in industrijalca Bratuža. Po pozdravnih besedah g. predsednika je g. dr. Fran Windischer pozdravil zbor v imenu Centrale industrijskih korporacij, povdarjajoč vztrajno delo in jekleno voljo Centrale za interese naše industrije. Pohval je člane k smotrenemu gospodarskemu delu, .ker bomo le tako mogli prekoračiti tesnobe sedanjih resnih časov. S Pieteto se je nato spomnil smrti velikega češkega moža, umrlega veleindustrijama Bafe, ter predlagal, da se pošlje sožalna brzojavka Zvezi čeških industrijalcev v Prago. Prav tako je predlagal, da se pošljejo z zbora čestitke častnemu predsedniku Zveze industrijcev v Zagrebu, ve-lezaslužnemu g. S. D. Aleksandru, ki obhaja prav te dni svoj 70-letni jubilej rojstva. V imenu Zbornice za TOI je pozdravil zbor podnačelnik industrijskega odseka nar. poslanec g. Anton Krejči iz Ruš. Po-vdarjal je, da so bili odnošaji med Zvezo in Zbornico za TOI vedno najprisrčnejši in da bodo ostali taki in se še bolj poglobili sedaj, ko postane Zveza obligatorna organizacija. Vse naše organizacije se morajo najožje strniti v delu za gospodarski procvit in napredek naše ožje domovine lin gospodarstvo cele države. Sledili so nato izčrpni in zanimivi referati gg. zveznih tajnikov. Generalni tajnik Zveze g. inž. Milan Šuklje je podal obširno porodilo predaed-ništva, tajnik g. dr. Adolf Golia je poročal o socijalni zakonodaji in naši trgovinski politiki, tajnik Danilo Goriup pa o železniških tarifah. Vse referate, ki so bili sprejeti z velikim odobravanjem, bodemo priobčili v naslednjih številkah našega lista po možnosti v celoti. V debati se je oglasil zlasti g. Josip Lenarčič, ki je plediral za reformo soc. zavarovanja in kritiziral postopek pri ocari-njenju blaga. Zelo interesanten je bil tudi referat g. inž. Milana Lenarčiča o položaju naše lesne industrije. Za njegova strokovna in s statističnimi podatki podprta zanimiva izvajanja je žel g. inž. Lenarčič prav živahno odobravanje. Tudi ta referat bomo priobčili v celoti v našem listu. Po referatih je bila sprejeta po kratki debati resolucija, v kateri se med drugim zahteva: Položaj naše lesne industrije in trgovine jo dospel na točko, ko more le nujna pomoč od strani državne uprave preprečiti Popolno propast te velevažne gospodarske panoge. Pozivamo merpdajne faktorje, da Ponovno proučijo predloge in zahteve, iznesene na anketi lesne industrije, ki se je vršila 2. marca 1931 v Beogradu, ter da bujno pripravijo potrebne ukrepe. Zmanjšanje produkcije naših premogovnikov je težko prizadelo ne samo premogovna podjetja in njih delavstvo, marveč vse gospodarstvo Dravske banovine. To zmanjšanje je deloma posledica neugodne železniške tarife, največ pa neupravičenega zapostavljanja premogovnih podjetij naše banovine pri javnih dobavah, zlasti železniških. Zahtevamo enakopravno in pravično upoštevanje naše premogovne industrije pri vseh javnih dobavah ter učin- kovito zaščito proti uvozu inozemskega premoga. Prosimo kraljevsko vlado, da posveti vso pozornost zahtevi industrije po kritju dospelih terjatev iz storjenih javnih dobav. Zaradi nazadovanja cen skoro vseh industrijskih izdelkov predstavljajo železniške tarife danes vse večjo obremenitev, zlasti za ceneno blago, in tvorijo vedno važnejšo postavko v stroških produkcije. Uveljavljenje železniške tarife v obliki novega načrta bi pomenilo za one industrije, ki izdelujejo ceneno blago, ali ki se morajo boriti s tujo konkurenco, usoden udarec. Izvoz se mora podpirati tudi z žele?-niško-tarifnkni ugodnostmi. — Rok za podajo izjave o novem načrtu železniške tarife, ki se je stavil gospodarskim organizacijam 1. avgusta t. 1., je prekratek, ter prosimo, da se podaljša vsaj za mesec dni. Načrt novega zakona o zavarovanju delavcev, ki je bil dostavljen gospodarskim korporacijam meseca decembra 1930, ne more služiti kot osnova za to važno zakonodajno delo. Ob pritegnitvi neodvisnih strokovnjakov in zlasti tudi zastopnikov gospodarskih korporacij naj se izdela nov načrt. V interesu zavarovanja samega zahtevamo, da se izvede z novim zakonom o zavarovanju delavcev stroga decentralizacija zavarovanja. Teritorijalni ustroj zavarovalnih zavodov naj se prilagodi področjem banovin. Okrožni uradi za zavarovanje delavcev naj bodo samostojni in avtonomni nosilci delavskega zavarovanja. Protestiramo proti povišanju zavarovalnih prispevkov, ker naše gospodarstvo takega povišanja v sedanjem času ne prenese, povišanje pa pri pravilnem gospodarjenju tudi ni potrebno. — Še preden se izda novi zakon o zavarovanju delavcev, naj se zaradi neodložljive sanacije bolniškega zavarovanja z zakonsko novelo izdajo potrebni ukrepi, kakor se je to deloma že izvršilo glede porodniških podpor. Konkretno predlagamo zlasti uvedbo tridnevne absolutne karenčne dobe za zavarovane člane in uvedbo štiritedenske karenčne dobe za svojce zavarovanih članov. — Ponavljamo našo zahtevo, da naj se preuredi sistem kritja stroškov nezgodnega zavarovanja. Sedanja premijska rezerva bo služila za kritje rentnih plačil dosedanjim nezgodnim rentnikom, d oči m naj se za bodoče preide k sistemu nakladnega kritja, ki je zlasti spričo sedanjih gospodarskih težikoč edino prikladen. — Najodločneje pa protestiramo proti zamisli, ki se je obravnavala dne 7. t. m. na seji ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, da naj se namreč zniža obrestna mera za premijsko rezervo nezgodnega zavarovanja od sedanjih 6 odstotkov na 3 odstotke. Tak ukrep bi bil istoveten z delno razlastitvijo imovine nezgodnega zavarovanja ter bi v temeljih izpodkopal zaupanje v gospodarstvo OsredT njega urada. O računskem zaključku je v imenu preglednikov poročal g. dr. Ciril Pavlin. Računski zaključek izkazuje za 1930 dohodkov 864.000 Din, 1931 pa 904.000 Din. Presežek za 1931 znaša 0*16 milj. Din. Poročilo je bilo soglasno odobreno kakor tudi proračun, katerega je podal inž. Milan Šuklje: višina proračuna za 1932 je 0-9 milj. Din. Nato je bilo sklenjeno, da se Zveza industrijcev preuredi v obvezno organizacijo industrije naše banovine v smislu določil obrtnega zakona. Prav tako je bil sprejet predlog o izpremembi pravil v smislu prilagoditve določbam novega obrtnega zakona. Z oziram na dejstvo, da se bo itak morala vršiti glavna skupščina, bodo tedaj tudi volitve odbora in nadzorstva. Zato je bil sprejet predlog, da naj ostane stari od bor, da se naj pa na izpraznjena mesta izvolita industrijalca gg. Franc Sire in Stane Vidmar^ Ker ni bilo drugih predlogov, je predsednik g. Dragotin Hribar zaključil zbor z bodrilnimi besedami na vse navzoče, da se še tesnejše oklenejo svoje organizacije v delu za prospeh in procvit naše industrije. Povodom 20-letnice obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure, zlatnino, srebrnino, dragulje % 20% popustom IVAN PAKI2 LJUBU AN A, Pred Škofijo 15 Specijalna borza za sadje in sadeže Maribor, 15. julija 1932. Najbrže v nobeni državi se v prvi dobi po vojni ni pojavilo toliko novih podjetij kakor v Jugoslaviji. In v tem vrvežu stremljenja novega gospodarskega stvarjenja Slovenija ni zaostala. Gotovo pa je bil 'M'ariboir naravnost eldorado, magnet za domače in še bolj za inozemske interesente. Da pa je od vseh takratnih načrtov iin poskusov preko rešeta časa in razmer navsezadnje tako malo preostalo, spada to v posebno zgodovino Maribora. Eri pregledu tega gozda podjetij — zlasti trgovsko-informativnih — se nam danes po 14 letih nekam čudno zdi, da v celi državi poleg lepega števila raznih borz še nimamo niti enega podjetja, ki bi se izrazito bavilo z informacijami o stanju sadja in sadežev. Ali z drugimi besedami: Cela Jugoslavija še danes nima izrazite borze za sadje in sadeže. Pomanjkanje take borze se je vsa ta leta občutilo posebno v Dravski banovini. V dobi konjunkture izvoza našega sadja je zlasti Mariborska okolica »plavala v veselju« vsled lepega Izkupička. (Toda Ho veselje ni bilo čisto, ker tudi ni bil čist povod. Že naslednje leto so na račun špekulantov za bežnim dobičkom bridko trpeli dobavitelji sadja, ki so se potrudili inozemstvu vstreči kakor se spodobi za solidnega trgovca, ki misli tudi na bodočnost. Lani pa je bil (kakor znano) skoro ves naš iizvoz naravnost katastrofalnih posledic. Kakor se je izkazalo, zasleduje vsaka ustanova, ki je bila v te svrhe organizirana, le svoj namen in le bežne (sezonske) kupčije. Bridko se je maščevalo (in se v posledicah še letos maščuje) da vse te ustanove niso upoštevale navodil in svaril kakor jih je prinašal tudi »(Trgovski list« (za Avstrijo zlasti izpod peresa priznanega veščaka g. A. Gabrščka). Nahajamo se na začetku sadne sezone. Navzlic med tem tudi za izvoz sadja poostreni krizi se v Dravski banovini že oglašajo inozemski interesenti za žlahtno sadje. Pa zopet se ponavlja stara pesem: bežnih, pomanjkljivih informacij. Čim. ob-čutnejše se pojavlja kriza tudi zadevno vredotenja našega sadja, tem občutnejše pogrešamo tudi pomanjkanje prave borze za sadje in sadeže po možnosti za celo državo in s stiki z vsenr inozemstvom, ki za Jugoslavijo sploh še prihaja v poštev. Načrt za tako borzo že obstoji v zvezi z velikopotezno zasnovanim podjetjem »Ve-getarija«, ki začasno tvori poseben oddelek že več let obstoječega trgovsko-infor-mativnega podjetja »Marstan« v Mariboru. — Načrt je zamišljen za vsak kraj iz vseh banovin in naj ob vsakem času nudi celotno sliko o resničnem stanju sploh vseh sadežev iz cele Jugoslavije. c. HOTEL »METROPOL Londonska flovbna konferenca Na mednarodni konferenci pomorske plovbe v Londonu se je dosegel sporazum o osnovnicah bodočega sodelovanja. V resoluciji se zahteva, naj imajo vse ladje katerekoli narodnosti v vseh svetovnih pristaniščih in na vseh trgovskih poljih enake pravice, naj se torej ohrani načelo o prostosti morja. 'V praktičnem delu resolucije se naznanjajo pogajanja 6 odstavitvi ali uničenju odvišme tonaže in se prosi za predloge glede drugačne porabe onih ladij, ki niso več porabne za transoceanski promet. « (Miklič), Ljubljana, vis-a-vis gl. kolodvora. Telefon 27-37. Izvrstna restavracija in kavarna. — Na razpolago velike, snažne sobe, zmerne cene, solidna postrežba. Priporoča se F, MIKLIČ. OPOZORILO OKROŽNEGA URADA ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI Z uredbo o oprostitvi poštnih pristojbin je ministrstvo za promet ukinilo ugodnosti § 191. zakona o zavarovanju delavcev, ki je oproščal poštnih pristojbin vse navadne dopise delodajalcev in delojemalcev, naslovljene na OUZD v Ljubljani, kakor tudi vse dopise urada naslovljene na delodajalce. Vsi interesenti se z ozirom na gori cit. uredbo opozarjajo, da morajo biti vsi dopisi naslovljeni na tuk. urad pravilno in zadostno frankirani, ker bi se sicer njih sprejem zavrnil. Istotako se opozarjajo na čl. 8. uredbe, po kateri mora naslovnik plačati poštnino za vsedop'-e, ki jih prejme od podpisanega urada. — OUZD. -Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon št. 2263 mmsxm Ani. Krisper Coloniale Laminih: „7Aflfn VepHč MBHB vgta :ss 553» šss C# v 91 P p m. M. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave LJUBLJANA DUNAJSK. CISTA IS Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne j vode Trtna postrežba — Caalkl na raipolago 1 Ustanovljeno leta 1840 b® ■m ■MhSM asjrau S ! S nsan K5V! Žalostna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico 0 otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah za čas od 1. julija do 10. julija 1932. A. OTVORJENI KONKURZI* Dravska banovina: Pisk Marija, trgovka, Lopata; Rotar Martin, trgovec, Loka pri Trbovljah. Savska banovina: »Soleil« tvornica bonbonov, Osijek; Spingarn Aleksander, urar 1 draguljar, Osijek. Primorska banovina: Dojčinovič N. Mi-hajlo, trgovac, Turbe; Hadžiavdič Husein Husmi, trgovac, Gornji Vakuf; Maggio Antiča, trgovkiinja, Split. Drinska banovina: Cveher Elias, trgovac, Sarajevo. Zetska banovina: Jelič Radomir, industr. strugar, Ivanjica; Papo Moric, trgovac, Novi Pazar; Stijovič Mate, trgovac, Podgorica. Dunavska banovina: Markovič S. Milan, trgovac, Požarevac; Petrovič Jovan »Luvr«, trgovac, Kragujevac; Stefanovič Stanojlo, trgovac, Požarevac. Moravska banovina: Stefanovič Stojan, bakalin, Pirot; Stojanovič Vukoman, trgovac, Rataj; Uroševič Bogoj, trgovac, Pa-račin. Vardarska banovina: Blaževič Lazar, sajdžija, Tetovo; Petkovič Gj. Gavro, Dra-gutin i Svetielav, Leskovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Glavna zem-ljoradnička zadr. za osiguranje, Zemun; ■Martin Murija, trgovkinja, Zemun. B RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA. 1 Dravska banovina: Jonaš Janez, trgovec, Murska Sobota; Merješič E. (Jelisa-va), trgovina z mešanim blagom, Medvode; Stegu in drugi k. d. stroj, in elektr. ind„ Ljubljana; Vezjak Jakob, konfekcija, Maribor; Vintar Miloš, trgovina z mešanim blagom, Cerklje pri Kranju; Pihlar Srečko, manufaktura, Maribor. Savska banovina: Bačič Dragutin, krojač, Zagreb, Jelačičev trg 2; Opalič Petafl i Paja, trgovci, Kraljevčani; Petak Bogdan, sitničar, Samoborska Hrastina; Posaric Vjekoslav, trgovac, Zlatar; Pšeničnik Franjo, manufaktura, Zagreb; Rožič Božidaf, knjižara, Karlovac; Srpska zemljoradniČ-ka zadruga, Medak; Steiner Ladislav, trgovac, Zagreb; Šarar Tomo sin Tomin, trg. mješ. robe, Grižani; Tavčar Josip, trgovac, Karlovac; Uzeiac Milan, trgovac, Gračac; Valentič i Habčič, manufaktura, Zagreb; Zubčič Davorin, modna trgovina, Zagreb. Vrbaska banovina: Džaferovič Muha-reih, trgovae, Brnjavica; Džaferovič M»-harem i Adem, trgovci, Turski Vakuf; Nanut Drago, trgovac, Banja Luka; Šinit G j org j e, trgovac, Bos. Gradiška. Primorska banovina: Balič Abdulah, trgovac, Mostar; Boras Jožo, trgovac, Blagaj; Bubal Džamil pok. Ahmeta, trgovac, Konjic; Čustovič Hasan, trgovac, Trebinje; Gješko Ibrahim i Džatpil, trgovci, Ljubu-ški; Radič Grga pok. Luke, trgovac, Šibenik; Šibič Dušan, pok. Todora, trgovac, Knin. Drinska banovina: Bosanska-hercego- vačka krojačka zadruga, Sarajevo; Efen- dič H. Ismet, manufaktura, Tuzla; »Ele-gank Danou M. Izidor i dr., konfekcija, Sarajevo; Greif Filip, trgovac, Sarajevo; Jovanovič Novica, krojač, Valjevo; Ka-foiijo H. Izidor, trgovac, Sarajevo; Musa-fija A. Josef, trgovac, Sarajevo; O zrno Brača, trg. mješ. robom, Olovo; Pašič Hamid, trgoVac, čajniče; Veselinovič Ga-rib i dr., sitničarija, Tuzla. Dunavska banovina: Ristič V. Jovan, trgovac, Neštin; Stojič Brača, trgovina, Srbo-bram; Weiss Geza, trgovac, Apatin. Beograd, Zemun, Pančevo: Akons Hein-rich »kod proleča«, Beograd; »Albion« Todorovič Ilija, trg. saobr. preduzeče, Beograd; »Solidnost« Miloradovič Gjorgje, Beograd. C. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE V KONKURZU. Savska banovina: Herman i Wachtel, Zagreb, Mesnička ul. 4. Primorska banovina: Gavran Ante, trgovac, Ljubuški. Dunavska banovina: Milin i Lampel, trg. firma, Čurug. Moravska banovina: Lukovič D. Vojin, trgovac, Kuršumlija. Vardarska banovina: Gjorgjevič Spaso, Bitolj. D. ODPRAVLJENI KONKURZI.** Dravska banovina: »Avala« dr. z o. z., tovarna kemikalij, Maribor; Hotko Alojzij, trgovec, Žužemberk. Savska banovina: Hradel Luka, trgovac, Buzovac; Stenn Vilim, trgovac, Osijek; Vlasak Aleksandar, Osijek. Vrbaska banovina: Batoz Pero, krojač, Prijedor; Talič Božo, trgovac, Prnjavof. Drinska banovina: Colič Aleksa, trgovac, Ub; Hadžiefendič Muhamed, Tuzla. Dunavska banovina: Gjorgjevič Jezdi-mir, krojač, Veliko Gradište; Grujič Velimir, trgovac, Bašaid; Ilič Mihajlo i Gross Vlastimir, trgovci, Požarevac; Jankovič Božidar, trgovac, Požarevac; Kukulides Janaček, trgovac, Požarevac; Sege Brača, Stara Kanjiža; Terziin Mojsija, Velika Ki-kinda; Žajtlik Bela, Velika Kikinda. Moravska banovina: Pejčič Blagoje, čur-Čija, Pirot; Veselinovič Dragoljub, krojač, Jagodina. Beograd, Zemun, Pančevo: Levi H. Brača, trgovačka firma, Beograd; Miljkovič Dragoljub, trgovac, Beograd. E. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE. Dravska banovina: B6hmerwald Hein-rich, trgovec, Ljubljana; Omak Ivan, posestnik in stavbenik, Strausnek pri Vran- skem; Jeglitsch Karol, trg. z meš. blagom, Nova vas pri Mariboru; Lesar Ivan in Alojzija, trgovca, Rimske Toplice; Orel Hubert, trgovec, Šoštanj; Rihar Ivana, trgovka, Ljubljana, Vodnikov trg; Strojna zadruga reg. zadr. z o. z., Velesovo. Savska banovina: Balja Stjepan, Zagreb; Greiner Matija, trgovina željezom, Petrinja; Jovanovič Boško, trgovac, Sušak; Mar-berger M. i sin, Zagreb; Mizner Aleksandar i Kamatnik Makso, bravari, Zagreb; Savora Krunoslav, konfekcija, Koprivnica; Schwartz Izidor, Slatina; SchNvartz Mavro i Matilda, trgovci, Čakovac; Virjanič Jelena, kitničarka i trgovkinja, Bjelovar; Vu-jinovič Dimitrije, Privlaka. Vrbaska banovina: Brucknera Bernat n asi j. Schnitzler & Kohn, Banja Luka. Primorska banovina: Hadžiavdič Husein Huisni, trgovac, Gornji Vakuf; Maggio Antiča, trgovkinja, Split. Drinska banovina: Dojčinovič N. Mihajlo, trgovac, Turbe; Mešinovič H. Muhamed, trgovac, Sarajevo; Metz Martin, obučar, Bijeljina. Dunavska banovina: Braun Henrik, trgovac, Senta; Dragin Radovoj, trgovac, Senta; Drek Jovana roj. Helajs hdova, Parabuč; Fajgold Bela, trgovac, Bački Pe-trovac; Janiček Mihajlo star., manufaktura, Indjija; Jojkič Paja, trgovac, Srbobran; Markovič Radovan, opančar, Ruma; »Optika i bandaža« Baš Ela, Veliki Bečkerek; Stojšin Luka, trgovac, Stari Bečej; Vese-linov Stevan, vlasnik mlina, Begeč. Vardarska banovina: Mitrovič Kosta, trgovac, Leskovac. * Ostali podatki, n. pr. katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je upravitelj mase, se izvedo v društvenem tajništvu. ** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. Xja1ilpiaha boru Tečaj 15. julija 1932. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2270-42 2281-78 Berlin 100 M 1335-07 1346-87 Bruselj 100 belg 782 12 78fe-06 Budimpešta 100 pengO . . —"— Curih 100 fr 1097-35 110285 London 1 funt 199-63 201-23 Newyork 100 dol., kabel —•— —-— Newyork 100 dolarjev . . 5612-88 5641-14 Pariz 100 fr 221-08 222-20 Praga 100 kron 166-67 167-53 Stockholm 100 Šved. kr . — — Trst 100 Ur 287-90 290-30 Dobave. VIII. sekcija za održavanje pru-ge v Vršcu sprejema ponudbe glede dobave strojnih delov. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave 250 kub. metrov jamskega lesa. — Dne 22. julija t. 1. se bo vršila pri upravi Zavoda za izradu vojne odeče v Beogradu licitacija glede dobave 400 komadov vojaških pokrival (kalpak); do 28. julija t. 1. pa glede dobave 2720 komadov vojaških pokrival (šapke). — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Oddaja zakupa restavracije na postaji Zenica se bo vršila potom ofertne licitacije dne 8. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) NEMČIJA BO SAMA KRILA POTREBO KRUMA Nemški prehranjevalni minister Braun je izjavil: »Kakor vse kaže, bomo imeli nadpovprečni žitni pridelek. Prvič v povojni dobi too Nemčija letos v svoji krušni preskrbi nezavisna od inozemstva. (Najvažnejša živila, kruh, krompir, meso in mast, so nam iz lastne produkcije v zadostni izmeri na razpolago, in jih bomo mogli, če bomo dali našemu poljedelstvu oni življenski prostor, ki ga potrebuje, tudi trajno v takšni izmeri doma producirati, kakor more to zahtevati prehrana našega 65-niilijonskega naroda.« Da se žitni pridelek primerno vnovči in da ni treba kmetu svojega pridelka takoj prodati ter da se nakupovalcem nudi možnost nakupa preko tekoče potrebe, je (izdelala iVlada tozadeven obsežen program, tičoč se vskla-diščenja in financiranja. Za to pripravljeni znesek 70 milijonov mark bo zadostoval za vskladiščenje 50.000 ton žita ob 70 odstotnem predujmu. Dalje bodo za novo pridelovalno leto za pšenico zopet vpeljali 97 odstotno prisilno mletje. • • * UDELEŽBA NEMČIJE V INDUSTRIJI Iz novega nem&kega proračuna je razvidno, da je država udeležena pri ca 120 podjetjih ter da je prevzela poroštvo za 1564 milijonov mark, ki jih je posodila raznim podjetjem. Tako je prevzela jamstvo za 400 milijonov mark, ki jih dolguje inozemstvu Danatbanka; pravtako je prevzela država jamstvo 380 milijonov mark za nemške dobave v Rusiji. DELNIŠKI PROMET V NEW Y0RKU V prvi letošnji polovici je izkazan delniški promet na borzi v New Yorku s samo 176‘9 milijoni kosov proti 245 milijonom v drugi lanski polovici in 332 milijonov v prvi lanski polovici. V prvi polovici leta 1929 je bilo prodanih še 538 milijonov kosov. Z roko v roki s tem padanjem so padale tudi cene borznih sedežev. V dobi hausse leta 1929 so stali sedeži začasno do 625.000 dolarjev, danes stane sedež 85.000 dol., iin pri licitacijah zadnjih tednov si ga dobil tudi že za 68.000 dolarjev,,, kar je najnižja cena po letu 1919. Cslov. sindikat bakra, kojega delovanje je bilo letos že itak zelo omejeno, je e 30. junijem t. 1. prenehal z delovanjem. National Public Service Co in temu podjetju priključena Seabo r d Public Service Co sta se izjavili za insolventni. Trgovsko pogodbo s Švedsko je Nemčija odpovedala; to je prva posledica nove nemške gospodarske 'politike, ki stremi po večji zaščiti agrarnih interesov. Nova knjiga Die Ursat-he der Weltwirtscha!tskrisc und die Moglichkeiten ihrer Bekampfung. Von Dr. A. Spitaler, 'Reichenberg. — Med številnimi razpravami o problemu svetovne krize zasluži Spitalerjevo delo posebno pozornost zato, ker obravnava ves kompleks pregledno in splošno razumljivo. V dveh mesecih je bila knjiga dvakrat razprodana. Avtor goveri najprvo o znanih simptomih svetovne gospodarske krize (zastoj prodaje, padec cen, brezposelnost) kot njenih prvotnih znakih. Utemeljevanje z »nadprodukcijo« čisto upravičeno odklanja, ker je ona sama šele posledica drugih vzrokov. V posebnem oddelku govori avtor na podlagi teoretično fundiranih poskusov o vzrokih svetovne gospodarske krize. Piše izredne jasno in preprosto, sistematično in pravilno kritično. Izhaja od od po ved a nja poslovno politične borbe proti krizi v Ameriki in razpravlja o možnostih, kako bi se s spojitvijo dispozitivnih ukrepov dale omiliti ostrine prehodov v posameznih depresijskih fazah. Pokaže nam s stališča narodnega in svetovnega gospodarstva bliže utemeljena pota, ki bi se pri borbi proti krizi dala uspešno porabiti. Delo priporočamo. Motvoz Grosuplje t domač sloveni« izdelek -o- Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. «L Grosuplje pri Ljubljani KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 REG. Z. Z O. Z. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALD A-KONTE, ŠTRACE, JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD. | ŠOLS I NE K J. HLEBS, LJUBLJANA DRUŽBA Z O. Z. CANKARJEVO N. 21 •• MESTNI TRG 19 Sobo-črkoslikarstvo in pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70. LEPE OREHE 6000 kg Ima za prodati ALOIS PREAZ, trgovec ROGATEC VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske tijubljuna mletih in rudninske vode. Točna In solidna postrežba l Zahtevajte ceniki N A Č R T E I N u U A U B *S I Z V R $ U 1 E S T A V B E N O P O D J E I 1 E STAVBENIK FURLAN-KU1AVER LIUBLjm, Rimska cesrfa 15 Nasveti v pisarni brezplačni figovci.7 ŽVczpcčajie bitig© pri Ivvdhab, featcpc oglašajo v »Trgovskem listu“ / Vodne turbine vseh vrst za pogon mlinov, hydr. central, tovarn, žag i. t. d., avtom, relugatorjev za pritisk olja in varovalk, kompletnih garnitur za pogon mlinskih kamnov, kakor tudi venecijatiskih jarmenikov, nihal in krožnih žag, kladiv na vzmet, transmisije izdeluje lovavna luvbiu G. F. SckneMer, Škofja loka, PraV»la banovina Najnižje cene! Telef. intrurb. 8 Prvovrstna priporočila! Ureja dr. IVAN PLESS. — Za T Tgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.