Stv. 6. V Mariboru 5. februarja 1874. Tečaj VEL
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld.~~kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravnlštvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila
se plačuje od navadne vrstice, čn se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
Kako založnice napraviti?
Glas „Gospodarjev" v 4. listu vendar ni bil Kasandriu glas. Iz par krajev so nam došli dopisi, v kterih gospodje željo izrekajo, da še razglasimo one formalnosti, ki so potrebne, da gosposka založnico dovoli. Tej želji toliko rajši vstrezamo, ker smo prepričani, da, če se stvar le v nekterih krajih izpelje, bodo tudi še v mnogih drugih domoljubni posnemovalci se našli.
Domoljubja pa je pri tej stvari vsekako treba, kajti dobička z& se ne smejo iskati možje, ki se te hvalevredne stvari lotijo; dobiček pripada ljudstvu, in to je pravo domoljubje!
Stvar se tako-le zvrši: Trije ali več veljav-niž mož, med kterimi mora eden biti, ki to stvar umč alj se o njej poduči, stopi skupaj v osno-valni odbor, ki si voli načelnika. Odbor prosi dovoljenja pri deželni vladi, se ve da v slovenskem pismu. Prošnja mora imeti kolek (štempelj) za 50 kr. — Prošnji se priloži pet i z tis o v pravil. Prvi, izvirni iztis, mora imeti kolek za 1 gld. 15 kr., ostali štirje vsak po 15 kr. Prošnjo podpišejo začasni odborniki, njih število ni nikjer predpisano. Ob enem podamo v naslednjem pravila, ki so za mariborski okraj leta 1872 bile od gosposke potrnjene, ktere se pa žalibog niso zvršile, ker se je tačas snovala eskomptna banka v Mariboru, katera je enega „narodnjakov" tako silno mikala, da je ljudski banki hrbet obrnil in mestni banki svoje moči poklonil, drugi pa tudi pri „narodnjakih" dovolj podpore našel ni, in tako je reč zaspala. v To pa naj nikogar ne preplaši, kajti banke na Češkem, Moravskem, v Ljutomeru na Štajerskem in v Zil-ski Bistrici na Koroškem spričujejo, da stvar gre, če je le količkaj domoljubja, to je: nesebične volje.
Zastran potrebnih knig, delovanja, uprave in poduka o vsem tem zavračamo domoljube na 96" MPeaesafi list tata za
omenjeni dve slovenski založnici, kterih oprav-niki bodo gotovo radi postregli s pojasnili.
Pravila
(društva.....ska xaložnice.)
§. 1. Namen. Društvo......ske založnioe ima
namen, svojim udom denar v zajem davati na obresti. —
Delavnost društva se razteza na......ski sodnji okraj,
in sedež njen je v.......
5 2. Udje. Le take osebe morejo biti društveni
udje, ki stalno stanujejo v......skem okraji, in ki same
smejo gospodariti.
§. 3. Nove ude sprejema odbor, vendar gre pritožba proti njegovemu odrečneinu odloku do občnega zbora.
§. 4. Uprava društvenih zadev. Društvene zadeve se upravljajo in določujejo: a) po občnem zboru, b) po odboru, c) po društvenem predsLojništvu.
§. B. Občni zbor se mora sniti saj enkrat v lotu, in konci meseca sušoa, in nanj se morajo povabiti vsi društveni udje, ki imajo pravico glasovanja, z oznanilom dnevnega reda posebej ter pismeno. Obč li zbor se mora tudi sklicati po zahtevanju petine društvenikov.
§. 6. Sklepati se sme v redno povabljenem občnem zboru, kedar je nazoča polovica ustanovnikov; ali tudi brez te polovice, če je bil občni zbor drugič redno sklican, s taistim dnevnim redom.
§. 7. Odbor sklicuje občni zbor, kteremu je ravnatelj začasni društveni prvosednik.
§. 8. Občni zbor odločuje o vseh društvenih zadevah, ki ne spadajo po pravilih v področje drugega društvenega organa; nadalje pripada občnemu zboru:
a)	izbirati prvosednika in druge odbornike,
b)	sprejamati sporočila odborova o njegovi delavnosti,
c)	pregledati in potrditi letni račun,
d)	razdeliti čiste dohodke,
e)	spremeniti pravila, in
/) skleniti o nehanji društva.
§. 9. Sklepa se po nadpolovični večini glasov, voli se pa po volilnih listih, in če se pri prvi volitvi ne doseže nadpolovična večina, se napravi ožja volitev.
§. 10. O vsaki seji se naj napravi zapisnik, in kar je v njem zapisano o društveni delavnosti in o sklepu računov, naj se po primernem načinu javno razglasi.
§. 11. Odbor opravlja posebne društvene zadeve, in šteje devet udov, namreč prvosednika, blagajnika, pre-gledovalca (knjigovodjo) in šest drugih udov. Kedar se
Itrilogo jUermaaov govor.
razširijo društvena opravila, sme občni zbor pomnožiti odbor za četiri ude, tedaj vkup do 13 udov.
Prvi odborniki se volijo na jedno leto, in izstopivši se smejo zopet voliti. Prihodnjič pa sme občni zbor podaljšati odborovo oblast na tri leta.
§. 12. Vsi dopisi in prošnje se izročujejo odboru, ki jih rešuje. Odbor se shaja vsak teden ob določenem in udom naznanjenem opravilnem dnevu, da sklepa o tekočih opravilih po večini glasov v sejah, kterih se mora udeležiti nadpolovična večina začasnih odbornikov.
§. 13. Eazun občnega zbora (§. 8. lit. c) imata tudi odbor in prvosednik izključljivo pravico, zahtevati od bla-gajničnih uradnikov pregled računov, knig in izkaznic, nadalje pokazanje ter izročitev denarjev in blaga,- odbor se tudi pooblaščuje, da:
a)	prošnje za zajme (posojila) reši po pravilih, in podaljša obroke za oddane zajme;
b)	pogodbe sklepa in so zavezava za društvo;
c)	za društvo v zajem jemlje; vender sme določiti občni zbor: ali za vselej ali za neki čas obroke, do kterih sme odbor v zajem jemati na nerazdeljivo zaveznost vseh udov.
§. 14. Prvosednik, blagajnik in pregledovalec so skupaj društveno predstojništvo, ki zastopa društvo na zunaj in ki mora zvrševati vse sklepe. To predstojništvo podpisuje v društvenem imenu izkaznice in pogodbe, in je pooblaščeno, zagovarjati društvo kot tožnika ali toženca v pravdah, poravnave sklepati, prisege nalagati, sprejemati in odvračati, plače sprejemati in pooblaščence postavljati v te namene.
§. 15. Prvosedniku se zlasti naloži, da vodi in nadzoruje opravila, da sklicuje, vodi in sklepa seje.
§16. Blagajnik sprejeinlje izročeni denar in blago, ga potrjuje s6 svojim in podpisom pregledovalca, izplačuje po storjenih sklepih in po ukazu predsednikovem, ki se opira na sklepe. V blagajnikovo področje posebno spada:
a)	voditi knige in račune o dohodkih in stroških ter predlagati odboru v vsaki seji zapis zaostankov in izkaz gotovine;
b)	pripravljati konec leta za odbor in za občni zbor račun s prilogami vred in izkaz premoženja.
§. 17. Pregledovalec nadzorujo in podpira blagajnika v poslih blagajnice, zlasti jo tudi zaklepa in se podpisuje z blagajnikom vred in vodi pregledne knige.
§. 18. Ako se kaže potreba namestovati koga od predstojništva, mu mora odbor izmed odbornikov namestnika postaviti.
§. 19. Storjeni stroški se odbornikom in predstojnikom iz društvenega premoženja povračujejo.
§. 20. Udje, njih pravice in dolžnosti. Udje so ali ustanovniki ali društve'niki.
Vsi udje imajo naslednje pravice:
a)	da se udeležujejo občnih zborov in da glasujejo o njih,
b)	da v zajem jemljejo iz društvene blagajnice.
Vsi udje so dolžni:
1.	pristopnino plačevati v društveno matico;
2.	nerazdeljivo porokom biti za vse dolgove in druge zaveze, ki so se društvu naložile po pravilih.
Ustanovniki pa morajo razun tega v društvu založiti sto goldinarjev.
§. 21. Pristopivši novi udje naznanijo pismeno svoj pristop in se pravomočno zavežejo v gori navedene dolžnosti.
§. 22. Pristopnina se začasno določi na 5 ti.; vendar se sme povikšati po občnem zboru.
(Konec prih.)
Štajerski dež. zbor.
XIV. Seja 5. j an. 1874. Mnogo peticij iz slovenske in nemške strani je bilo oddanih; ne-ktere v cestnih zadevah, nektere pa od delalskih, izobraževalnih društev (med temi tudi od celjskega), da se jim za izobraževalne namene podpora iz deželne blagajnice dovoli. Po vsem, kar o teh društvih vemo in čujemo, je v njih ubogo malo besed o izobraževanju v obertniji in rokodelstvu, marveč vse kaj druga.
Dnevni red. V imenu dobrodelnega odbora poroča dr. N e k e r m a n o nameščenju sekundär-j e v v graških deželnih bolnišnicah. Brez vse debate se sprejmo odborovi predlogi, da se postavi a) 6 se-kundarjev 1. vrste z letno plačo 600 gld., prostim stanovanjem in vso postrežbo; b) 6 sekundarjev 2. vrste z letno plačo 400 gld. in enakimi prido-bitki. — Ravno tako se potrdijo predlogi odborovi o prenaredbi par pravil deželne norišnice v Gradcu. Vodstvo je namreč prosilo in dež. odbor je temu pritrdil, da se služba strežnikom obojega spola zboljša, število služnih oseb pomnoži itd. V ta namen so se napravile 4 vrste strežnikov; v 1. vrsti stoječi trije imajo na leto 180 gld., se postavljajo kot deželni služabniki, ter jim gre pokojnina na stare dni. Iz ene vrste se prestopa i v drugo, in tuko se nadjajo sposobnih in zvestih ljudi za težavno in tudi nevarno službo dobiti.
Število strežnikov se ravna po številu znorelih, poprek jih sedmero enega strežnika ima.
Po predlogu Syz-evem se dovoli iz dež. blagajnice za popravo Šavniške-Wald - Troger'ske ceste, ki bo zarad prihodnje železnice (Lieboch -Wies) posebno važna, 15.000 gld. namesto 10.000, ki jih je posebni odbor predlagal; dotični okraj pa se mora obvezati, da to cesto kot okr. cesto 2. reda v svojo skrb prevzame, ko bo popravljena. V imenu finan. odseka poroča dr. Nekerman o proračunu za porodnišnico in najdenšnico, kakor tudi za norišnico v Feldbahu (fare Strass-gang). Brez vsega besedovanja se potrdijo predlogi in dovoli za prvi dve napravi 58.185 gld., za 15.094 gld. manj, kakor je dež. odbor predlagal. Ta je namreč za preskrbljenje najdencev v proračun postavil bil 52.000 gld., odbor je pa na podlagi izkazov našel, da se število najdencev enakomerno vsako leto zmanjšuje, ker se novi v preskrbljevanje več ne jemljejo. Lansko leto jih je še bilo 1686, za 559 manj od leta 1872. — Ker je lastnih prihodkov za 11.338 gld., spada še na dež. blagajnice 46.847 gld., lep strošek za brezvestne matere, ki so tudi „liberal''!
V svojih opazkah o poročilu dež. odbora stavi fin. odsek med drugim naslednji sklep, kte-remu zbor brez debate pritrdi, da bi namreč dež. odbor še nadalje se pogajal z vlado, naj bi za — porodnišnico (!) iz šolskega zaloga (Studienfond) nekoliko podpore dovolila!! Šolski zalog se je napravil za cesarja Jožefa iz imetka
oropanih Jezuitov in cerkvenih družeb, ter je na-menjen — kot Cisto cerkveno premoženje — katoliškim učnim namenom. Kaj ima torej s porodnišnico opraviti? Čudno, da se nobeden poslanec zastran tega ni oglasil.
Za norišnico v Feldhofu, ki se je lani o novem letu začela, se dovoli 98.084 gld., za 29.132 gld. manj kakor je predlagal dež. odbor. Ker so dohodki norišničini za 87.870 cenjeni, spada še 10.214 gld. na dež. blagajnico.
Iz poročila dež. odbora je predlagal fin. odsek nekoliko sklepov, kterim je zbor brez ugovora pritrdil. Med drugim se pripoznava usmiljenim sestram, da so lani po zimi, ko ni bilo ob času selitve v novo norišnico dovolj postrežnikov, tako rade to skrb prevzele, kakor tudi vso upravo. V zahvalo za to iščejo zdaj drugih strežnikov in se bo vsa uprava svčtnim ljudem izročila. Za ravnatelja je poklican iz nemškega Strassburga profesor dušnega zdravilstva, dr. žl. Krafft-Ebing, s čimur je dež. zbor prav zadovoljen. Po naših mislih bi pa za to službo treba bilo slovanskega zdravnika, ki bi znal tudi drugi dež. jezik, ker norišnica ni samo za Nemce, ampak tudi za Slovence, ki enako z unimi vred za njo plačujejo.
Potem pride na vrsto silno zanimivi predlog posebnega odbora za cestne zadeve, ki je v smislu dež. odbora predlagal, da naj dežela v lastno upravo prevzame nektere ceste, ki so bolj imenitne glede na živahni promet po njih, ktere bi torej nehale biti okr. ceste 1. in 2. reda; da naj dež. odbor v prihodnjem zasedanji na podlagi natančnih pozvedovanj predloži postavo, ki bi vse obsegala, kar je potrebno, da zamore dežela te ceste, ki se imajo posebej zaznamovati, na svoj strošek prevzeti. Ob enem bi naj nehalo navažanje proda od strani srenj, ktere bi po nalogu dež. odbora proti povračilu pripomagale pri nadelovanji dež. cest. — Po dolgem besedovanji so vsi ti predlogi z večino glasov pokopani bili. Mislimo, da nam bodo čast. bralci hvaležni, ako jim podamo nekoliko odlomkov iz besed raznih poslancev. Iz vseh govorov škilji britka resnica, ktera se je tudi očitno izrekla, da so ceste blizo po vseh okrajih pod upravo okr. zastopoA v naj slab ejem stanu, ker menjka prave gosposke, ktero ljudje radi poslušajo, in pa zvedencev, kteri bi kazali, kako dobre ceste napravljati in ohraniti. Ogromni stroški, ki jih okraji imajo in tudi deželna blagajnica, ki jih z denarji zalaga, so z večine — v blato vrženi denar! — Grof P 1 a t z, pobijaje iz finančnih ozirov predloge, je še posebno omenjal, da se v radgonskem okraji z rokami in vožnjo delo opravlja, kar je ljudem veliko ložje, kakor vse v gotovini prilagati. Tukaj — pravi — imamo le 1 miljo dolgo okr. cesto 1. reda, ktera se pod nadzorstvom dež. cestnega komisarja v dobrem stanu ohranja, ter pomagajo srenje z delom, kar stane nad 900 gld.; ko bi
se pa nasipovanje po licitaciji razpisalo, bi stala gotovo ta milja ceste najmanj 1200 gld. Vrh tega je predlagal, da bi naj nova postava, če že obvelja, v poštev vzela tudi državno blagajnico vsaj za one ceste, po kterih se ces. pošte vozijo, ki pa ničesar ne plačujejo. — Kar zadeva delo z rokami in po navažanji so liberalni poslanci mnogo ropotali z „roboto", češ, da je pripomoč srenjčanov v naturi prava „robota"! — Kaj pa ni še hujša robota, če se po liberalnem kopitu vse na dačni goldinar prepiše, ter morajo okraji po 40 in še več procentov v gotovini plačevati, da imajo največ dobička podvzetniki, ceste pa — rebra kažejo.
Hammer-Purgstall, kije kot liberalec krepko se poganjal za predloge fin. odseka, je to podpiral s tem, da niso okr. z as topi za nič! „Jaz sam" — je rekel — „bil sem 5 celih let prvosednik okr. zastopa, pa vam zamorem spri-čati, da so ceste silno silno slabe bile". — Smeh po zbornici je bil odgovor na to, in ravno tako smešno je, če ta liberalni gospod misli, da bo vsega zlega konec, ako se namesto pripomoči v naturi, le kar na vrat na nos okrajem denarne priklade naložijo.
Poslanec Lohninger je najbolj liberalnim zapravljivcem do živega segal. Pobijal je iz denarnih ozirov predlog, češ, da bi po njem dežela zavezala se v plačila, kterih še nihčer zdaj natanko povedati ne more. Po njegovih mislih bi ta poskus deželo najmanj 200.000 gld. na leto stal, drugi govornik, pl. Kellersperg je dodal: „Letos imamo za ceste v proračunu 191.500 gld., po mojih mislih bo pa, če stavljeni predlogi ob-J veljajo, v proračunu stalo prihodnjič 5—600.000 fi." — Lohninger je sloveno - grašlri okraj v izgled stavil, kako da se z manjšimi stroški vse prav dobro da opraviti, ako se ne silijo okraji, da vsi po enem kopitu delajo. „Naša okr. cesta" — pravi — „je bila prav dobra za čas, ko je edini glavar Globočnik stvar v rokah imel. Se ve, da se je cesta delala pod strašilom „robote"; pa ljudje so pri tem bolje shajali kakor zdaj, ko se vse „strohnele" navade boji, da si ljudje z delom kaj zaslužijo, ko drugega opravka nimajo. Zdaj je v navado prišlo razpisovanje nasipanja, j za ktero se le eden — na kvar vseh, ki plačujejo — oglasiti zamore in to po prav visoki ceni". Po novi cestni postavi so povsod cestna rji potrebni ; v sloveno - graškem okraji so za to postavili — proti primerni plači — ljudi ob cesti stanujoče. Ti so skrbno pazili na odločene cestne kdse, in le enkrat se je zgodilo, da se je enemu mesečna plača ustavila, ker ni svoje dolžnosti storil. Pa vse to — pravi — ne sme biti, ker se mora po cestni postavi vse po enem kopitu delati. Zatorej je on za to, da se vsakemu okraju na voljo prepusti, ali hoče v denarjih ali pa v naturi k popravljanji cest pripomagati, treba samo prave oblasti, ki to v rokah ima.
Dež. odbornik, — Bog mu prizanesi — dr. žl. Conrad, poročevalec cestnih stvari v dež. odboru, je govoril tako, kakor sploh teoretiki, ki stvari ne poznajo. Pobijal je grofa Platza, češ, da ni res, da bi ljudje rajši z delom, kakor v denarjih pripomagali k popravi cest! Da se bav-bav „robote" pri cestah več ne prikaže, je celó podpora iz dež. blagajnice vsem tistim okrajem zaklenjena, ki še hočejo po ,,roboti" ceste popravljati; cestnarji so tako potrebni kot solnce na nebu itd. Naj še povemo, da je poročevalec vseh od-borovih predlogov bil mladi advokat v Gradci, dr. Boess, ki nima pojma o tem, kako težko da kmetu za denar gre. — Pač prav je imel naš vrli poslanec Herman, ko je tem liberalnim gospodom rekel: „Ljudje, ki ne poznajo deželnih razmer v sedanjem in preteklem času, ker so njim po svojem rojstvu tujci, dandanas zvonec nosijo in odločujejo!" — K sreči, da v tej reči še niso odločili! -
Na dnevnem redu je bila slednjič tudi cestnina, ki se hoče odpraviti. Ker je pa še vse negotovo, kdo da bo vprihodnje ceste vzdrževal, ostane stvar pri starem.
Gospodarske stvari.
Kaj storiti, da sadne peške lahko in hitro kali poženejo?
JabelČne in gruševe peške, ki si jih čez zimo nabral, deni v posodo množini pešek primerno, in nalij deževnice do polovice. V to vodo vsujejo se nabrane peške in se v hiši, v kteri je navadna toplina 14—16 °R. na primeren kraj po-ztavijo. Naj dalj v 14 dnčh se že prikažejo bele kali in seme se mora posejati. Pred sejanjem ga je treba na suhem suknu ali platnu nekoliko osušiti, sicer se preveč v kepice sprijema in ne d& se lahko sejati. Nalita voda se v nekterih dnčh spridi in mora se z novo enake topline zameniti. Pri viši toplini peške še prej cimijo. Akacije, ki posebno težko kalijo, se po opisanem načinu že v 14—18 dneh izcimijo. Tudi z semenom košči-častega sadja, sočivja in cvetlic je dobro tako ravnati. —
Nerodovitna sadna drevesa, ako se jim korenine dobro spodrežejo, postanejo sopet rodovitna.
Ako drevesa le slabo ženejo in vsled tega nerodovitna postanejo se nasvetuje, naj se zemlja okoli njih razkoplje, nekoliko korenin dobro spod-reže, in dobro predelane, s kalijem obilno name-šane, (s pepelom) prsti okoli korenin natrosi in dobro polije. Tako pomlajenje zemlje je posebno pri gruškah na kutine cepljenih in pri nekterih soitah jabelk hitrega, dobrega učinka. Najboljši čas za to je mesec april ali maj, pa tudi sept.
Metrična mera.
(Spisuje Ignacij Cizelj, učitelj.)
Drugo nedeljo po večemicah.
Rešitev nalog zadnjič danih: 1) 20 čevljev je 63 dem. 5 cm.; 2) 16 sežnjev je 303 dem. 3 cm.; 3) 18-98 kr.; 4) 10*5 kr.; 5) 46 9 kr.
Kedar že bo nova mera vpeljana, in si ti deklica pojdeš kake lepe robe za oblačilo v šta-cuno kupovat, te bo štacunar z novo mero v roki sprejel, kteri se meter pravi. — Gotovo še prejšnji, stari, robati prač (laket, vatel) kje v kakem kotu sloni, pri kterem lehko zapaziš, da je krajši od novega — metra; zato pa ne smeš misliti, da boš sedaj za navadne denarje tudi več robe dobila.
Metrov bode, kar se že ob sebi razumi, menj potreba, kakor poprej vatlov, in novi prač bode več veljal, kakor stari. Zapomnite si to-le: Meter ima eden vatel (laket, prač) in četrt Cli)> j® 5 četrt (8/i) laktov. Pri spreminjavi stare mere v novo bode račun za vsakega prav lahek; kakor n. pr.
a)	En vatel platna velja 40 kr.; po čem pride meter ?
En vatel ima 4 četrt, meter pa 5 četrt. Vatelj (*/4) velja 40 kr., en četrt tedaj 10 kr.; 5 četrt, t. j. en meter, pa 50 kr.
b)	Iz 36 laktov se napravi 12 srajc (robač); koliko metrov se bode na ravno toliko srajc kupilo?
Ako 36 palcev 12 srajc da, pride na eno 3 prače, — alj pa 3 metri menj 3 četrt, t. j. 2 metra in četrt (l/J: za 12 robač se tedaj 12krat 2 in V* metra potrebuje. 12krat 2 je 24, 12 četrt so 3 celi, 24 in 3 = 27 metrov.
Ako bodete gospodarji na ta način računili, vas nobeden, še tak6 preveden štacunar, ne bode oslepariti zamogel.
Kmetje, sedaj pa pozor! — Ker se bode vse spremenilo, bo tudi prodavanje zemljišč se predrugačilo; zatorej se naj na sledeče posebno pazi:
Mesto sedanjih štirijaških (□) sežnjev bo-demo vrte in njive na štirjaške (□) metre in are, cela posestva pa na hektare merili. Zapomnite si!
Stirjaški (□) meter ima 10 Očevljev in blizo 2 ¿palca,
stirjaški (□) seženj (klaftra) ima 3 □metre in 6 ¿ldecim.,
1 □ čevelj bo imel 10 □decim.,
1 Clpalec (cola) bo imel blizo 7 □centimetrov. Ako pa kdo 100 □metrov polja i. t. d. kupi, bode rekel, da je 1 ar zemlje dobil , kar je po našem računu 27 Osežnjev in 29 □čevljev.
100 arov pa rečemo 1 hektar, t. j. po starem: l3/* orala; bolj natanko pa 1 oral, 1180 □sežnjev in 1372 □čevljev. — Sedaj pa ponovite! — Koliko ¿čevljev in palcev je 1 Ometer?
5 nietr.
	1	2		4	6
ce					
a t	6	7	8	0	,0
r»					
	11	12	13	14	.6

— Koliko □metrov in decimetrov mora biti za 1 □seženj? — Koliko dasta 2 nčevlja □decimetrov? — Koliko □centim. dajo 4 Opalci? — Koliko Osežnjev in čevljev dajeta 2 ara? — Koliko hektarov znašajo 3 orali?
N. pr. :
a)	En oral zemlje se sedaj za 120 gld. kupi; kaj bode hektar veljal ?
En hektar ima 1 in 3/d orala. En oral velja 120 gld., ]/4 pa 30 gld., 3/4 90; — tedaj hektar 120 in 90 = 210 gold.
b)	Kaj velja njiva, ki meri 3 are in se Dseženj po 18 gld. plača?
1 ar ima 27 Dsežnjev in 29 □čevljev; tedaj 18krat 27 gld. — 486 gld.; ako 1 seženj i.8 gld. velja, pride na □čevelj 50 kr., na 29 pa 29krat pol goldinarja, t. j. 14 gld. in 50 kr. 486 in 14 gld. 50 kr. = 500 gld. 50 kr. velja cela njiva.
Vsim starišem priporočam, da naj kakovo prosto uro čez teden odločijo mladini, ktera naj natanko premeri vrt in kako bližnjo njivo z metrom, da se zvč in pregleda plan po novi meri.
5 metr.	Ta stvar se
tako-le meri:
Vrt ima štiri-voglato podobo in meri po dolgosti 5 m., po širokostipa 3 m., torej je njegova plan 15 cjmetr., kar se pa s tem razloži, da se vrt, njiva i. t. d. le po dolgosti in širokosti zmeri in plan se v štirjaški meri zvč, ako se širokost z dolgostjo po-šteje. N. pr. dolgost je 3 metre, širokost pa 2 metra — 6 □metrov.
Na večer se naj sledeče naloge rešijo.
1)	Vatel platna velja 20 kr.; koliko meter?
2)	Meter sukna se plača po 5 gld.; kaj velja vatel?
3)	Koliko je 32 laktov metrov?
4)	15 □sežnjev meri gorica in velja 620 gld.; po čem pride □meter?
5)	Kaj velja 6 hektarov zemlje, ako 1 oral 80 gld. velja?
	1	2	3	4	5
g e-* 1	6	7	■ 8	9	10
	11	i.	13	14	15
Dopisi.
Od Radgone, 1. febr. „Gospodar" prinaša pogostoma tožbe, da*se tu pa tam kaki, „novega duh&" pijan učitelj v šoli prav nekrščansko obnaša, da noče moliti z otroci itd. Ako se taki in enaki neredi zares godijo, kdo je temu kriv? Rečem, da kateketi sami, in vzlasti zastopniki cerkve v okrajnih šolskih svetih! Glejte, tudi v Radgoni bil je našuntal neki hujskalec nektere učitelje, da niso marali več ne za šolsko molitev, ne za nadgledovanje mladine v cerkvi in
pri procesijah. A zastopnik cerkve vložil je tožbo najpred pri okrajnem, potem pri deželnem šolskem svetu. Dasi je imel čakati dolgo, dočakal je le vse, kar je želel. Deželni šolski svet v Gradcu je namreč ostro zapovedal:
1.	Da imajo učitelji s šolsko mladino opravljati „molitev od cerkve odločeno", ktera je bila že pred novimi šolskimi postavami v navadi; in to imajo storiti vsak dan pred- in popoldné v začetku in ob koncu šole. -—
2.	Pri vseh duhovnih, po postavi predpisanih vajah imajo učitelji šolsko mladino n a d-gledovati; tedaj pri petkratni spovedi, pri vsaki šolski meši, pri procesiji na Tel ovo; tudi k rižev teden pri procesijah, ako je po svoji oblasti sklenil k raj ni šol. svét, da se jih ima šolska mladina udeleževati. —
Slovenci, čemu tedaj tožbe in javkanje? Iščite si pravice in našli jo boste! Pred vsem — hvala učiteljem, kteri zapopadejo svojo nalogo sami in se ne dajo še siliti k zvrševanju.
Sv. Lenart v slov. gor. 2. sveč. Kakor dopis v „Slov. Nar." št. 19 kaže, je sporočilo o našej šoli v št. 3. „Gosp." jako neljubo v gnje-zdo naših liberalcev dregnolo. Že to je zadostno opravičenje omenjenega dopisa; sicer še pa enkrat izrečemo, da je ves resničen, kakor tudi „člankar" v „Nar." tega utajiti ne more. Tudi je res, da je „kuharica" tribut rokoljubov pobirala, in to je spodtikljej. Dr. Jug menda ni „na-domestoval" predsednika, ker je ta sam navzočen bil?! — Tako postreženim „jaslicam" se ve da se verno, zvesto in narodno dubovništvo ni moglo bližati. S čem „člankar" nadalje tukajšne duhovnike pika, je le navaden sad lažiliberalizma in nov dokaz nezmožnosti, resnico našega dopisa podreti. Zakaj ne opraviči navedenih n ep ost a v-nosti pri šoli, zakaj govori le o „jaslicih?"
O samojedem debelenji znabiti drugokrat spregovorimo; zdaj rečemo le, da g. kateket revnim otrokom verozakonske knige kupuje, čeravno je to na skrbi voditeljstva šolskega. —
Da imajo le duhonikiza moralno izrejo otrok skrbeti, je celó novo tolmačenje šol. postave dne 14. maja 1869, in kaže, da so omenjeni dopis pomagali kovati slavni juristi lenarčki, ki so o svojem času tako modro ženitvansko postavo za vojake tolmačili.
Iz srca privoščimo dopisniku, če si žolč ohladi s tem, da konečno po kateketu, tako navadnem nakovalu, krhne; laži se je dopisnik „Narodov" itak že privadil. Iz „Narodovega" dopisa se čuti želja: kateketa, strašilo rahločutnih liberalnih dušic, iz šole spraviti; pa vedite gospodine, da tudi takrat ne bote duhovniku upljiva do ljudstva spodkopali, če ga tudi iz šole porinete.
Kar se delovanja nekterih učiteljev tiče, je ljudstvo zadosti jasno o njem sodilo po pritožbi, ktero je c. kr. namestniku tukaj izreklo; žalibog, da se ljudstvo mora zadovoljiti s pritožbo. To
za odgovor, čeravno se za članke lenarčke nem- i čursko - liberalne svojati v „Narodu" že zdavnej niličer več ne zmeni.
Iz Rogatca. Novi župani so v našem okraju izvoljeni. Te volitve so veselo pokazale, da nemškutarija in laži - liberalizem (verska vne-marnost) tudi Slovencem naše strani čem dalje bolj smrdi in preseda. Voljeni so sami vrli možje, skoro sami gp. Hermanovi volilci.
Rogački kmetje so se svojega večnega nem-škutarskega župana vendar enkrat znebili, in volili Ig. Mikuša, domoljuba čistega kot zlato, dušo domoroduega gibanja ob sotlskej strani. Prvi svetovalec mu je Juri Hanjšek, mož kolikor ga je, ki je tudi za Hermanovo izvolitev mnogo storil in prestal.
Sv. Križ ima 10 občin, ondi voljeni so gg.: Žurman, Debelak, Šeligo, Gabršek in drugi. Na Slatini ostal je v drugi volitvi prejšnji, ki pa za domoljuba ravno ne slovi. Prvo volitev bila je skvarila neka zvita glava, ki je na prilepljenem povabilu *) županov podpis in „9 ur formetak" izbrisal in „2 ur nametak" — zapisal. Tista zvita glava bi bil meuda rad v kaluem tepce lovil. K drugi volitvi pa so se privalile cele trume volilcev, da so se Stoinscheggove sobane trle. Volil se je odbor, da še ni najslabši. Prav hvalevredno je, da Vas je bilo tako obilo »latinskih okoličanov prišlo volit, za v prihodnje je upati še, da se bote pred volitvijo še bolje dogovorili, koga voliti, in bote bolj zjedinjeni vsi za ene glasovali, svojih glasov ne toliko raztepali. Skupaj držati, vsi na eno vleči, kar se je za najboljše spoznalo — to se pravi organizacija, ta izda in zmaga! Da imajo talenta in volje, v dosego svoje pravične reči trdno kot skala skupaj stati, pokazali so Križevljani tudi kmalo po tem. 9. jan. bila je volitev nov. krajnega šol s k. odbora. Slatinčani, kteri bolj na nemške in dunajske drage šege vlečejo, bili so si prav dobro namislili, in si tudi ne malo prizadevali, voliti lepo sami sebe v odbor; vsem ostalim deveterim kmečkim občinam v fari bi pa menda smela ostati milost, se jim odkrivati in pa pravica, — debelo plačevati. Pa glejte, pogumni oče Žurman pripelje okolo 60 županov in odbornikov okoličnih srenj, in tako so velikansko zmagali proti osup-njeni menjšini Slatinski. Taka je prava in možata! Glej oblast imaš v svoji roci in moč, narod slovenski, ker te je veliko veliko več, kot tvojih nasprotnikov. Samo le priti je treba volit, pa pred lepo se pomeniti in zjediniti! Pri tej nekoliko burni volitvi razložil je tudi g. Žurman Sla-tinskim gospodom dovolj jasno in živo, da so stalni prebivalci slatinski — kmetovalci, da-čeplačevalci in domači rojaki slovenski, ne pa odvisni in premakljivi uradniki in tuji prišleci, ki so
I od denes do jutre; ki krvavih potreb ubozega ljudstva malo poznajo, še menj se za nje brigajo, povsodi pa zvonec nositi čejo! —
Ako se ta volitev, kakor se skuša, ovrže, veste možaki dobro, kaj vam je storiti! Petera bila bi sramota za Vas, ako bi se po nemarnosti, ali mehkužni plahoti vreči dali pri novi volitvi. Kdo pa Vam je kos, ako vsi zopet pridete in soglasno volite! Tako delajo bratje Čehi in tako hočemo tudi mi, dokler nas nihčer več begal ne bo !
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Iz drž. zbora. Zbornica je sklenila, da se postava o vravnavi zemljiš-nega davka, s ktero ni nobena dežela zadovoljna, izroči odboru 18 udov, da jo predela. — Istrijskega poslanca pl. Polesini-ja, nasprotnega kandidata preč škofa D o b r i 1 e, ni zbornica potrdila, in stvar je šla v odbor nazaj. — V odbor za „cerkvene" postave so voljeni po večini „mladi" in liberalci kakor sta štajerska poslanca: Carneri in dr. Heilsberg in pa protestantovski Superintendent Haase. Zmed mladoslovencev zadela je dvomljiva čast dra. Razlaga; od desne sredine so pa volili, ker so že morali, grofa Hohenwart a in dra. Pražaka. Za prvosednika si je potem odbor izvolil viteza Hopfen, bankinega ravnatelja in gospodarskega svetovalca pri več bankah. T i gospodje bodo toraj sklepali, kakošne pravice da naj ima kat. cerkev v Avstriji! — Postava zastran akcijskih društev se je izročila odboru 18 udov, ki bo imel dosti opraviti, ker potava le nek-tere napake odpravlja, sicer je pa premehka. — Na vprašanje, zakaj da se stvar z državnimi založnicami (t. j. odkazanje 80 milijonov v podporo borzi in trgovini) tako zateguje, je odgovoril fin. minister, da skoro podpore več treba ni, ker je državni up brž sape dobil, ko je samo postava sklenjena bila; da je pa vlada vendar 13 založnic že dovolila! — Zastran kolka (štempeljna) pri novinah in koledarjih, ki bi se počenši od 1. 1875 odpravil, je to sklenil odbor z večino glasov protiJministru Depretis-u.
Koroško. Dnč 8. febr. bo imelo kat. politično društvo v Celovcu občni zbor, ki ima skle-noti prenaredbe pravil v tem smislu, da bo smelo društvo po vsej deželi osnovati shode, kar je res silno potrebno. — V zboru kat. pol. društva v Wolfsbergu motil je komisar govornika, ki je pojasnoval „verske" postave, češ, da to ne sme biti, ker so te postave s cesarskim dovoljenjem državnemu zboru se predložile. Ta gospod menda nima pojma o tem, da je med predlaganjem kake postave in med njenim potrjenjem silno velik razloček! — Celovec dobi državno blagajnico. Veselite se!
O g er s k o. Zarad iztočne železnice, ki se je na vrat na nos napravila in blizo 2 milijona
več stala, kakor je bilo odločeno, je vlada stav-ljala predloge, da ubogi akcijonarji ne bi na zgubi bili. Po večdnevnem, proti vladi silno nasajenem besedovanji, je slednjič vladni predlog z 11 glasovi večine obveljal, ko je 121 poslancev v zbornici menjkalo.
Razne stvari.
(Banka Slovenija.) Koncem januarja t. 1. izdani mesečni izkaz kaže, da je v minolem mesecu izdanih bilo 1221 polic, kterih je do tačas vkupaj 17.586 bilo. Premija (zavarovnina) za to znaša v gotovini in v menjicah skupaj 540.479 fl. 83 kr. Po odštetem znesku za pozavarovanje pri drugih društvih in za zrušenje ostalo je banki na lastni račun 345.067 gld. 57 kr.
(Zoper volitev) srenjskega zastopa v c e 1 j s k i okolici vložilo je 26 srenjskih mož protest, ker je vse polno nepostavnost bilo. Se volilnega odbora ni komisar sestavil, kakor postave veleva. — Okr. glavarstvo pa citira podpisane volilce pred se, ter preiskuje njih pisavo, ali so sami podpisali ali ne, in pozveduje, kdo da jim je pritožbo v podpis predložil. Prav nepotrebna skrb! Preiskujte rajši po svoji dolžnosti pritožbo samo!
(Zdivjani pobalini.) Blizo sv. Marjete, Slo-veno-Bistriške podružnice, je bila pretekli tjeden pri kmetici K. gostija. Prvi večer pridejo pre-žarji iz gornje Polskave in potrupajo nekaj oken. Drugi večer ob 1/211. uri prihruje zopet blizo 30 našemanih fantalinov iz istega kraja. Svatje so se bili že razšli, v hiši so se pogovarjali domači in 2 svata, vsi pa se spat spravljali. Divjaki za-čn6 razbijati duri in okna. Eden možakov stopi vun vprašajč, kaj da hočejo. Kakor ljuta zver planejo nad-nj, ga nabijejo po glavi in dol v slivje zavlečejo. Ko zunaj nekoliko potihne, gre udo-vica gospodinja moža iskat, ga najde vsega krvavega in kliče ljudi, da bi ga v hišo prenesli. Pobalini se vrnejo in eden mahne z debelim kolom po gospodinji, ki se srečno odmakne, da ne dobi po glavi, ampak po levi rami, da skoro roke gibati ne more. Na gospodinjin klic priteče deklica, ki je pomagala na svatovšini; nečloveški divjaki jo pobijajo po glavi, ter ji na dveh mestih roko sterejo. Potem še po nesrečnežu na tleh mlatijo, da je zdaj v smrtni nevarnosti. Ko stopi še eden mož iz hiše, planejo tudi nad-nj in ga tako razbijejo, daje 33 ur potem umrl. Odbili so mu čepinjo. Bil je priden tesar in zapustil udovo s 6 otroci. Fantalini so sicer pograbili, pa kaj jim bo, in kdo popravi velike nesreče? —
(Živinska kuga) je tudi v ptujskem ok raji popolnoma prenehala. Pokazalo se je, da je naglo in strogo postopanje vlade vendar le pomagalo.
(Kat. polit društvo v Slov. Gradci) bo imelo v nedeljo 8 t. m. popoldne ob 4. uri občini zbor. Vse društvenike vabi vljudno	odbor.
(f C. g. Jož. Vrbnjak) župnik v Središ-
ču, je po kratki plučni bolezni, previden s sv. zakramenti, 30. pros. na večer v 54. letu svojega življenja umrl. Bil je duhovnik po volji božji, velik dobrotnik svojim, vedno veselega, šaljivega duha. Pogreb je bil v nedeljo, in čeravno je bilo silne burno, mrzlo vreme in drugi dan praznik, zbralo se je vendar 12 duhovnikov, ki so nepo-zabljivega brata spremljevali, in pa ogromno število ljudstva od vseh krajev, posebno od Velike nedelje, kder je pokojni mnogo let za kaplana služil. Bog mu daj večni mir in pokoj !
Poslano.
Iz Celja, dne 30. Januarja. 1874.
Kjer ste „dopis iz celjske okolice 25. jan. (Volitev občinskega odbora)" radi sprejeli in ga v „Slov. Gospodarju št. 5." natisniti dali, mislim, da tudi moj dopis zavrgli ne bote, ampak v pri-hodnemu številu ga objavili.1) —
Volitve morajo proste biti!2) Ta resnica vašemu dopisniku v glavo ne gre; drugač bi on ne bil „nekega posestnika poslal, g. opata prosit, naj bi za kmete glasovali in k zmagi pripomogli."3)
Tudi enakopravnost g. dopisnik prav ne pozna; drugač J)i ne pisal: „da je (opat) tako svojim dobrim farmanom v najimenitniši reči hrbet pokazal!"
Moji farmani so mestjani ravno tako, kakor kmeti; zatorej je čisto po pravici bilo, da sim pri naši občinski volitvi polovico mestnih, polovico kmečkih možov za odbornike zbral.4) Taki so: L. Wambrecht8amer, K. Zima, A. Reiter iz mesta, pošteni možje, ki tudi pri kmetih dobro slovijo; od kmetov pa: A. Malej, J. Jezernik, V. Zupane.
Ravno tako sem za namestnike odbornikov zvolil enega iz mesta, dva pa izmed kmetov.
Prevdarite sami, če sem bil, kakor vaš dopisnik pravi, „vsem v posmeh se svojim prečud-nim vedenjem?"5)
Ako se volitev ovrže, je moja dolžnost, dru-
') Zakaj pa ne? Nikomur ne branimo, če se hoče ošvigati. Ker pa nimamo prostora za polemiko, dostavljamo sami opazke, ktere bi brez dvoma dostavil g. dopisnik „iz celjske okolice."
') Dá! Prostost pa mora pravico za podlago imeti, sicer postane razbrzdanost, samovolje, krivica.
3)	Ce je to g. dopisnik storil, je imel celó prav; Vi pa stojite na istem stališči, kakor vlada na Češkem, ki je tudi kmetom in drugim zamerila, da so šli velikih posestnikov prosit, naj v smislu češke opozicije volijo.
4)	To n i po pravici! Volitev je bila za slovensko, kmečko okolico, a ne za mesto. Mestjani imajo itak že svoj nemški zastop, in nobeden okoličanov se ne bo brigal za to, kako Vi gospod v mestni zastop volite. Zdaj je pa šlo za to, da dobi okolica národen zastop, ki bi vendar enkrat za ubogo kmečko slov. mladež posebno šolo napravil in otroke rešil neumnega ponem-
čevanja v mestjanski šoli. Ali Vas to ne briga? Bodo li od Vas izvoljeni mestjani stvar podpirali? Ne bode li prav zarad njih v srenjskem odboru zopet nemščina zvonec nosila? Je to prav in po pravici?
6) To vedenje je res „čudno", ker niso mestni posestniki v okolici v večini, torej tudi tirjati ne morejo, da bi v odboru večino imeli.
gokrat ravno tako voliti; kjer stranke ne poznam"), temveč enakopravnost ljubim in prepričanje imam, da bojo imenovani izvoleni možje, kakor odborniki naše okolice svojo dolžnost storili.
G. dopisniku bi pa bilo svetovati, naj se v reči ne vtika, ki mu ne grejo; saj mu je znano, da pri takih volitvah le posestniki glas imajo!7) Anton Vrečko, opat Celjski.
6) Ne? Kako ste pa ob volitvi v drž. zbor ravno liberalnega Nemca. dra. Foreggorja zadeli? V ustavni državi ne more brez strank biti; politična zrelost in modrost pa tirja, da je slovenski duhovnik pri konservativni slovenski stranki povsod.
') Taka je blizo pri vojakih, ki ne smejo poli-tikovati. Drugi ljudje smo pa v državljanskem oziru vsi enaki. Kdor pa kot volilec v javnost stopi, je tudi kritiki podvržsn, ktere se sme lotiti vsak, komur se poljubi. Vi sicer „posestnik" niste, ampak le užitnik; pa bodi kdo posestnik ali kaj druga, kot volilec se izpostavi kritiki, ktera se tudi Helfersdorferjem nameri. — Resnici in pravici ravno pot!
Tržna cena pretekli teden		V Mariboru		V Ptuju		V Cel.		V Varaž-dinu	
		fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Pšenice vag.m .		7	70	6	90	7	60	6	95
Kži „	• • .	5	80	4	85	5	50	4	90
Ječmena „		—	—	4	20	4	40	3	70
Ovsa „ s .		2	30	2	35	2	60	2	35
Turšice (koruze)	vagan .	5	—	4	85	4	40	4	75
Ajde	i»	4	10	3	75	4	40	4	15
Prosa		—	—	4	45	4	40	4	,—
Krompirja	n	2	40	1	80	2	—	2	10
Sena.....	cent .	1	50	2	—	1	20	1	15
Slame (v šopkih)	„	—	—	1	80	—	80	1	40
„ za steljo	n	—	90	1	20	—	60	—	95
Govedine funt .		—	32	—	34	—	30	—	24
Teletine „		—	35	—	36	—	34	—	24
Svinjatine r		—	34	—	30	—	34	—	32
Slanine „		—	34	—	34	—	36	—	40
Drva 36" tvrda seženj.
Važno za kmetovalce!
Angleški gospodarski sti^oji in priprave:
Mlatilni stroji za roke, mlatilnice s konji, stroji za čiščenje žita, mlini za žrnjeno moko; stroji za prebiranje žita, za setev, škoporeznice, smukalnice za kuruzo, orala, brane, lopate, senene in gnojne vile, motike, sploh vsakovrstne gospo-i darske mašine in priprave izbrane hvalitete se j dobivajo po nizki ceni v
Založnici angleških gospodarskih strojev in priprav
pri
i-3	Moline-tu
v Mariboru, graškem predmestji štev. 91.
Naznanilo. 3-3
Na deželni sadjo- in vinorejski šoli pri Mariboru se ima namestiti prvi učitelj in adjunkt z letno plačo 600 gld., s prostim stanovanjem, kurjavo in prevžitninskim pavšalom letnih 200 gld.
Prosilci za to službo naj svoje z dokazi potrjene prošnje, v kterih se ima tudi dozdanje službovanje in sposobnost učiteljska, znanje slov. in nem. jezika spričati, vsaj d» 12. februarja 1874 pri štajerskem deželnem odboru vložč.
Štajerski deželni odbor
v Gradcu dnč 10. januarja 1874.
EiOlerijnc številke:
V Trstu 31. januarja 1874: 75 81 90 6 62. Prihodnje srečkanje: 7. februarja.
1-3 Orglarska in mežnarska
služba
se oddaje pri farni romarski cerkvi Matere Božje na Ptujski gori (Maria Neustift b. Pettau.)
Prosilci naj se oglase sč svojimi spričevali do konca februarja t. 1. pri župnijskem predstoj-ništvu na Ptujski gori.
< )ziiaiiilo.
Od strani c. k. okr. glavarstva v Celju je tukajšni občini dovoljeno, da sme navadni živinski in kramarski sejem na s. Valentina dan, 14. t. m. tukaj biti.
Občina Ponkva, 4. svečana 1874.
Jože Zitlnnšek,
občinski predstojnik.
I Švarcenbergovega sira,
najboljšega Ementalerskega, Parmezanskega, Liptavskega in Pl inskega sira; Poljskih klobas, poprane slanine, novih Holandskih in marinovanih slanikov (arenkov), ploskih rib, ruskih in francoskih sardink, marinovanih jegulj; turških sliv, sladkorja in kave najboljše vrste, ruskega in kitajskega čaja; pravega, starega jamajskega ruma priporoča po najnižjih cenah
Konrad Grillwitzer,
trgovec špecerijskega blaga, deželnih pridelkov in pekar v Mariboru, na voglu stolne 3—3	ulice na velikem trgu.
Priloga k št. 6 „Slov. Gosp.'
Govor poslanca Hermana
v 19. seji štajerskega deželnega zbora dne 13. januarja 1874,
o zadevi prenaredbe srenjske postave.
Po mojih mislih ni predlog dež. odbora, niti neldotičnega posebnega odbora primeren razmeram, potrebam in volji naših deželanov. Pravega pota pogodili ne boste, dokler prezirate dejanske razmere in tavate po učenih domišljijah (doktrinarizem), ki so nam rodile sad, kterega ravno vživamo. Zmešnjave so v srenjskih zadevah kakor tudi več menj v drugih; sedanji načrt postave pa ne bo zlega zmanjšal. Paragrafe srenjskega reda drugače razvrstiti nič ne pomaga, marveč gre za to, da se ljudstvu stanje p o 1 a j š a , v tem oziru podaje pa načrt ljudem kamen namesto kruha. Deželnemu zboru, kot čuvaju deželnih koristi, je po mojih mislih dolžnost in nalog, stvar bolj natančno in resno v roke vzeti, da y okom pride zlegu, ki sega če dalje bolj naprej.
Občinske zadeve so v zvezi z drugimi javnimi napravami in s človeško družbo sploh; kakor je tukaj, je tudi po srenjah. Kdor tedaj občinske zadeve zboljšati hoče, mora poprej zbolj-šati javne in družbinske zadeve. Zatorej tudi jaz drugače ne morem , nego da se ozrem po osnovi gosposk in po družbinskih razmerah, in še posebno zasledujem vzroke, zakaj da kmečki stan vedno bolj propada. To preiskovati je tem bolj potreba, ker ravno pešanje kmečkega stanu v pretvezo služi, da se pri srenjah vedno novi poskusi delajo.
Daje toliko zmešnjav v srenjskih zadevah, je veliko kriva nevednost o tem, kaj da imajo srenje prav za prav opraviti, in kako da se naj vse to vrši. Srenjam ne delajo toliko preglavic posli izročenega delokroga, marveč le posli tako imenovanega samovlastnega ^"delokroga. Določba §. 54. s. r., da pripada srenjam pravica kaznovati v zadevah samovlastnega delokroga le po izročenem delokrogu, je nerazumljiva, samovoljna in postavodajno brezumje ! Po mojih mislih spada kazenska pravica z vsemi zadevami vred, v kterih se zvršuje, pod eden in isti delokrog. — V §. 25. s. r. je opisan izročeni delokrog tako-le: Srenje morajo po izročenem delokrogu pomagati, da se državni nameni dosezajo. Kakor posamesni človek s plačevanjem davka in po službinih opravilih pripo-maga, da država svoje naloge zvršuje, tako se tudi po pravici od srenj zahtevati zamore, da sodelujejo pri zviševanju državnih nalog. Take pripomoči tirjajo tudi razne oblastnije: politične, sodnijske, finančne, vojaške vsak čas. Tu sem spada skrb za javni mir, red in varnost po sre-
njah, naznanila prestopkov postave in druzih dogodkov do pristojnih oblastnij, da storijo kar so dolžne; tu sem spada zvrševanje uradnih ukazov, osebno postopanje, ukazi in povelja pri nenadnih dogodkih, poročila in pojasnjevanja do oblastnij, kakor tudi posredovanje, kadar gosposka v srenji kaj opraviti ima. V stvareh tega delokroga ne pripada srenjam, da samé kaj razsodijo. — To vse zamore le opravljati posamesni človek, ki biva v srenji, kder se je to ali ono godilo, kteri krajne in osebne razmere v srenji natanko pozna.
Navadno opravlja tudi vse to občinski p r e d-stojnik, občinski odbor se pa tega ne vdeležuje. Vse te opravila se zvršujejo tem ložje in točneje, čem bolj je srenja prav zložena, čem manj je obširna, in čem bližja je dotična gosposka. — Ce torej nova postava določuje, da se naj več srenj združi, da ložje opravljajo posle izročenega delokroga, ali pa da srenje samé, oziroma srenjski odbori vse to zvržujejo, ali da — če treba — vlada po svojih organih te opravila zvršuje, je to nov dokaz, kako malo gospodje postavodajalci umejo, kaj da izročeni delokrog pomenja.
Gosposka naj v srenji čuva in dela po srenjskem predstojniku. Ta se bo vsled večkratne dotike z gosposko s postavami soznanil, se naučil javne uprave, kar mu bo v očeh srenj-; čanov več veljave dalo, s tem pa tudi službo zlaj-šalo. Tako postane župan zaupni mož, srenj-čanom svetovalec, gosposki pa protipaznik alj kontrolér; tako nastane razmera, ki bo srenje kakor gosposke — zboljšala. Zvrševanje poslov tega delokroga pripomaga mnogo k nravnosti in poštenju, proti tem poslom se tudi srenje nikoli pritoževale niso.
Da se pa posli izročenega delokroga natanko in zdatno vršijo, je pred vsem potreba, da ima vsaka katastralna občina svojega župana. Dokler se katastralnim srenjam nekdanja samostalnost ne povrne, se ne morejo javni posli točno zvrševati, pa tudi srenjske zadeve ne uravnati. —
Kar pa zadeva samovlastni delokrog, je to nekaj druga; on obsega k rajno policijo, kar je jedro srenjske samovlasti. Občinski predstojnik bi naj zvrševal sam premnoge, o krajui policiji dane postave in naredbe, kterih z večine sam ne pozna, morebiti še celó nima, in če jih ima, jih ne najde, in če jih najde, jih ne umé in tol-i mačiti ne zna, in ko bi jih tudi znal, mu manjka
časa, da bi jih študiral.*) _ V teh rečeh je treba pravdne obravnave. Zupan bi moral vsled naznanil in pritožeb stvar preiskovati, in na podlagi preiskave razsoditi; ako se proti razsodbi ugovarja, pisma politični gosposki ali srenjskemu odboru predložiti, in v slednjem slučaju, ako se rekurira, vso stvar deželnemu odboru predložiti, in če slednjič razsodba obvelja, jo zvršiti, in to večidel z nedovoljnimi sredstvi in pa proti ljudem, s kterimi vsak dan občuje, s kterimi si je pogosto v sorodbini, v svaščini! — Vse to bi naj opravljal brez znanja uradnega opravilstva, brez vaje v teh stvareh! Zatorej pa tudi ne more drugače biti, kakor je, da se namreč z velikimi težavami in pa kesno dela.
Srenjske predstojnike na slovenskem Štajerskem še to veliko težje stane, ker vsled napačne šolske odgoje niti slovenščine niti nemščine v pismu prav ne umejo. —Sicer pa v tem, kar zadeva pomanjkljivo znanje postav in opravilstva, ni razločka med kmetom in mest-janom. Dosti je študirauih in v pisavi izurjenih ljudi, ki vse to še slabeje napravljajo kakor pri-prost kmet. Zato je pa tudi krivično, ako se vpije, da so kmečke srenje za nič, in da se ljudstvo kot premalo razumno popisuje, ako ne pogodi prav stvari, ki ne spadajo v nja poklic, in za ktere ni pripravljeno in ne izurjeno. Gospoda ne ume skoro nič kmečkega posla, od kmeta se pa tirja, da bi naj ob enem tudi uradnik alj pisar bil; če pa ne zna protokola tako „nacifrati" kakor pisar, ki vse svoje žive dni druga delal ni, se pa psuje nad — „staro" šolo ! —
Naj se vendar enkrat neha otepati s tem, da niso srenje za nič. One so obstajale sto in sto let, so stareje kakor država in utegnejo dalje obstati kakor država, naj še tako brezglavno naprej lajnamo.
Večja ko je srenja, težje je tudi predstojniku, policijski posel oskrbovati, toliko bolj pogosto mora tudi sklicevati srenjski zastop, kar je tudi težje pri večji srenji. Predstojnik velikih, zloženih srenj, mora posle svojega stanu, ali pa srenjske opravila zanemarjati; zameriti mu tudi ni, če se da za vse plačevati ter se obda s p i-sarji in služabniki, kar vse srenjam stroškov prizadeva.**) Vsega tega pri manjših srenjah ni. — Pri takem stanji se torej ni čuditi, da se nič ne opravi, ker se nič opraviti ne da, in ta je to, kar se opravi, večidel za nič. Vrh vseh stroškov in skrbi nima ljudstvo pravne obrambe; na dobičku so le kotni pisači, kterim so mnoge -
*) Da nimajo srenje slovenske srenjske postave do zdaj, o tein se nam je muogo dopisnikov že pritožilo.
Vredn.
**) Liberalni krič po velikih srenjah je tako neumen, da se le čudimo, kako da tudi „Narod" v ta rog trobi! Ustavaki in birokrati to hočejo, ker zamorejo tako več pisačev nastaviti po kmetih, pisači so pa nemšku-tarski pionirji.	Vredn.
srenje izdane! Ume se samo po sebi, da taka prisiljena nedelavnost in pomanjkljivo delovanje predstojnikom veljave v srenjah ne povišuje, jim še marsiktero sitnobo nakopava, kajti kmet se ne da kmetn, purgar ne kmetu, in ta zopet ne purgarju soditi in vladati. — In vendar je k raj na policija važna stvar javne uprave. Varuje namreč posestnikom sad njih marljivosti, izpraznuje ali polni sodnijske poslopja, kakoršna je namreč kraj. policija, dobra ali slaba. S tem, da se je s r e n-j a m policijska uprava na vrat obesila, so se javni nevarnosti vrata na stežaj odprla.
Pričujoči načrt postave sam pravi, da krajna policija niti v samovlastno niti v izročeno upravo srenj ne spada, da bistvena lastnost samostojne srenje ni. Kako pa zamore potem postava srenjam nakladati bremena policijske uprave? V poročilu (zastran te postave) berem: „Dobra policijska uprava je srenjam na veliko korist." To je res; ali srenjam je tudi na korist dobro pravosodje, dobra politična uprava, tudi dobra diplomacija (višja državna politika) in dobro vojskovanje srenjam koristi, pa vendar ne bo zarad tega, da je vse to srenjam na korist, nihČer sklepal, da spadajo vse te reči v srenjsko upravo. Da policijska uprava srenjam po naturi ne pripada, kaže to, da se ji v drugi in tretji instanciji jemlje, da se celo srenje (po novi postavi) prisiliti hočejo, da tudi v prvi instanciji policijo odstopijo gosposki, i — Policijska uprava ni srenjam lastno, marveč tuje opravilo, in srenje se ne morejo po nobeni pravici siliti,, da ta tuji posel brezplačno opravljajo. Take opravila se zamorejo srenjam prepustiti, pa tudi vzeti.
Če se po načrtu nove postave policijska uprava v drugi in tretji instanciji politični gosposki izroča, zakaj se tudi v prvi instanciji to ne stori? Prav zato, ker morajo srenje v prvi instanciji policijske posle opravljati, čutijo najbolj neprenesljivo breme, ljudstvo pa pomanjkanje pravne obrambe. Kje in kedaj je pa ljudstvo prosilo, da dobi ali obdrži policijsko upravo? Nikdar ne! Nasproti je pa blizo 500 srenj pri dež. zboru prosilo, da se jim policija vzame; te prošnje so se pa brez-ozirno na stran položile. Zakaj plačuje ljudstvo davke, če se mora samo oskrbovati? Kmet noče sam vladati, marveč hoče vladan biti- in to d o b r o v 1 a d a n; on si želi in potrebuje pravne obrambe, reda in v a r n o s t i, in da se poslom svojega poklica preveč ne odteguje.
V izročenem delokrogu alj področji .bo in mora srenja pripomagati, da se zvršuje policijska uprava; oskrbovati pa policijsko upravo je dolžnost in naloga državi, in če je noče prevzeti, ne stori svoje dolžnosti in pobira davke zastonj! — — Res je, da bi, ako se krajna policija okrajnim pol. gosposkam izroči, zarad preobširnih okrajev mnogo zamujenja, strankam pa muogo stroškov in truda nastalo, da torej s
tem ljudstvu veliko pomagana ne bo. — Treba je pa osnovo gosposk vso predelati, ako hočemo ljudstvu težavno stanje zlajšati. Res smo v nestrpljivo stanje zabredli, da ne moremo ne naprej ne nazaj! Vzela se je deželnim zborom po oktoberski diplomi jim dana pravica, osnovati si po razmerah in potrebah sodnijske in politične oblastnije, in po sedaj vladajoči sistemi ni od države pomoči pričakovati.
Da se pa ne bo reklo, da smo gluhi, ko ljudstvo pomoči prosi, in da preziramo pravične tir-jatve ljudstva po uredjenem pravnem stanju, storimo vsaj to, kar v sedanjih razmerah storiti zamorimo, da se namreč politična uprava tje preloži, kamor spada, k politični oblastniji, vlada ¡.a naj po mestih, kder so okrajne sodnije, ekspoziture za policijsko upravo napravi. Tako bi s«- približali nekdanjim okrajnim oblastnijam, ktere so pri ljudeh še zdaj v blagem spominu. — Tudi koroški dež. odbor namerava predlog storiti, da se naj srenje policijskih poslov rešijo ter jih naj opravljajo policijski komisarji, kteri bi naj bili na krajih okrajnih sodnij.
Predlagam torej:
„Dež. zbor naj sklene, da se načrt novega sienjskega reda odboru za srenjske zadeve povrne s tem, da naj predloži dodatek k postavi, vsled kterega
a)	se opravila krajne policije izročajo politični oblasti,
b)	ločitev zdaj združenih krajnih srenj po upravni poti izreče."
Poslednja določba (b) je nasledek prve (a); če se namreč krajna policija srenjam vzame, odpade vzrok, zakaj bi se sedaj zložene srenje še dalje — proti svoji volji — skupaj držale. — Deželnemu odboru prihaja tudi od vseh strani toliko prošinj za ločitev, da jih ni lahko mogoče odbijati, vsled kake postave pa ni ločitve pričakovati. (Zatorej se je reklo, da se naj ločitev po upravni poti godi.)
Ce pa ta predlog ne ugaja, stavim naslednjega, ki naj mesto onega velja:
„Dež. zbor naj sklene: Vlada se naj prosi, da opravila krajne policije, ki so se vsied postave od dne 2. maja 1864 srenjam naložile, po svojih organih oskrbuje, in v tem smislu prihodnjemu dež. zboru novo srenjsko postavo predloži."
Za srenjske zadeve sestavljeni odbor pa hodi drugo pot. Najpred preoblaga srenje s posli, kteri jim ne pripadajo, potem pa sili srenje, ki tem poslom niso kos, da se z d r u ž i j o z drugimi v upravne srenje (Vervvaltungsgemein-den), kterim pripada posel izročenega področja in policija; za zvrševanje krajne policije pa predlaga natečnih srenj (Konkurrenzgemeinden). Za-stran teh nasvetov se popolnoma strinjam s pred-govornikom, da bi namreč ljudstvo takemu nasil-
stvu ugovarjalo, vlada bi pa težko zamogla vse to izpeljati. Po tem predlogu bi nastala med sedanjimi srenjami in okr. zastopom celo nova, tretja oblastnija, bi treba bilo novih odborov, novih volitev in — novih stroškov! —
Kaj lepo bi bilo tudi uradovanje teh novih oblastnij! V enem kraji bi morala biti u r a d o-v al ni c a (Amtslokale), od nje do župana, ki bi zdaj iz te, zdaj iz druge srenje voljen bil, bilo bi po cele ure hoda! In kdo bi „upravni srenji" potrebne oblasti in veljave dal, ki je za zvrševanje policijske uprave neobhodno potrebna? — Slednjič ni tudi želeti kmečkim srenjam še več pisačev, kakor jih že zdaj imajo.
Vse to je napačno. Ne da bi se reklo: Uprava krajne policije pripada državi (kteri se zato davki plačujejo — vredn.), srenje pa, ki hočejo same po potu poverenja policijsko upravo prevzeti, naj za to prosijo in dokažejo, da so temu kos; — se pa samovoljno pravi: Krajna policija pripada srenjam, in če je pesamesne ne morejo zvršev&ti, se pa p o silam a z drugimi združijo!
Kakor s to nezrelo osnovo, se tudi ne skladam z drugim predlogom (in ta je obveljal! vredn.), da se namreč zastran prenaredbe srenjske postave poprej vprašajo politične oblasti in okrajni zastopi. Kar zadeva okr. zastope, so jih blizo povsod že obsodili, kar je tudi dež. zbor storil, ker so ravno tako malo svojim poslom kos, kakor srenje policijskemu. (Zastran pol. gosposk pa g. govornik ni svoje misli izrekel, ker ni treba; vemo namreč vsi, da polit, gosposke drugače odgovorile ne bodo, kakor — po vladini želji. Vredn.)
Potem se ozre Herman v pretekle boljše čase in pravi med drugim: Pred letom 1850 je bila krajna policija v rokah p o 1 i t i š-kih gosposk. Po njihovem navodu so skrbeli srenjski župani v izročenem področji za mir, red in varnost po srenjah. Okrajne gosposke so tem ložje vse opravljale, ker so bili okraji manjši, ter jih je bilo mogoče pregledati in poznati natanko vse razmere. Z enim samim biri-čem so okr. gosposke tačas več opravile, kakor zdanje z mnogimi žandarji in uradnimi slugami v velikih okrajih. — Ljudstvo je navadno vsak posel na enem mestu in pri e n i gosposki opravilo, vse je bilo bolj priprosto, javna varnost bila je povoljna. Pravde in kazenske obravnave so bile malokedaj, advokatov bilo je malo, notarjev nobenih, ravno tako nobenih srenjskih doklad ali pa le prav majhnih; sirotinsko premoženje, s kterim se je v obče dobro gospodarilo, je rešilo mnogega prehudih dolgov in propada. Do ekse-kutivne prodaje kmečkih posestev je malokedaj prišlo; kmet je našel večidel pri zemljišni gosposki potrebne pomoči. V obče bilo je ljudstvo precej premožno. Takih okr. gosposk bilo je na Štajerskem 220.
Tu in tam je res gosposka kmete tudi drla; pa to je bilo večidel le tam, kder so najemuiki
ali „purgarski" gospodje grajšine si kupili. Kmet 1 je pa imel zavetja pri okrožnih oblastnijah (kre-sijah), ter so dostikrat grajšinske gosposke tožene in tudi obsojene bile. Ko bi se bile te okrajne gosposke v državne spremenile in bi politične oblastnije ob enem tudi sodnijske bile, koliko stroškov in muk bi si bilo ljudstvo manj skusilo! Namesto tega se pa od 1. 1849 sem vedno poskuša, snuje in prenareja ter razdira vse, kar je sto in sto let slabejim v obrambo služilo. „Srenje se morajo po lastni delalnosti za svobodo vzgodnjati" — seje reklo; mnogim pisarijam po kancelijah se naj konec stori s tem, da se srenjam samostojnost (avtonomija) da! V imenu samostojnosti se je pa premnogim (katastralnim) srenjam samostalnost vzela, ter so se pritaknile drugim srenjam, s kterimi se pa ne pogajajo ter vse vkup škodo trpijo. Namesto mnogih pisarij po kancelijah so se — in to brez odškodovanja — srenjam naložili posli, ktere bi prav za prav gosposke zvrševati imele, ter je nastalo toliko kancelij, kolikor je srenjskih uradov!
Na škodo ljudem se je sodnijska od politične uprave ločila in napravile na raznih krajih dve oblastniji z obširnimi okrogi, ljudstvo se je pa na samotnem pustilo — le policijo so mu na vrat obesili, češ: „Pomagajte si sami!" — In „svobodna srenja v svobodni državi?" Srenja je imela poprej enega gospoda, zdaj ima tri: okr. glavarja , okr. zastop in dež. odbor, kterih vsak zamore srenjo na platež obsoditi. Več pa ko je go-sposk, menj se dela, ker se ena na drugo zanaša. — — Med uradniki in ljudstvom je mrzla ljubezen. Pri obilnih davkih, bremenih in stroških za kolke (štempeljne), pristojbine (Gebühren) in takse se mora vendar za vsako pismo še po sebe plačevati. S posli preobložene uradnije nočejo pogosto ničesar sprejeti, ampak odpravljajo stranke z besedo: „Idite k notarju, k doktorju, in dajte si pismo napraviti." — Deželne, okrajne in srenjske doklade so poskočile za dva-, tri- in štirikrat, javna nevarnost je pa tolika, da je osamljenemu ljudstvu za obupati. — Po svobodni ž e n i t v i se je srenjam siromaštvo ukvartiralo, z odpravljeno postavo zoper odrtijo se je ljudstva kapitalistom izdalo, in s postavo zemljišnego razkosovanja se je sekira v korenino kmečkega blagostanja zasadila, in zdaj se dela na to, da se tudi zaloga ubozih vniči in brezverska napravi.
Nadloga je še posebno velika na sloven-s k i strani dežele, kder je še vrh vsega druzega narodno zatiranje, kder ima ljudstvo tu in tam uradnikov, ki ga ne spoštujejo in mu niso (narodni) prijatelji. Kakor da se hoče omamiti začne ljudstvo nespodobno rogoviliti in se v pravde spušča.--
Utegnete mi reči: Grajati je lehko, povejte nam pa, kako krenoti, da bode boljše. Čujte! Pred vsem treba odpraviti vzrok, vzrok pa vsemu temu — je sistema (t. j. način, kakor se zdaj vlada), je li b e r ali z em in centralizem (da se namreč vse na kup devlje in deželnim zborom v prid državnemu pravice krčijo.) Povsod v javnem življenji treba povrniti se k prejšnjim, bolj priprostim in naravnim naredbam.
Predvsem drugim se naj samostalne ka-tastralne srenje na novo ustanove, ter se jim naj domače zadeve v skrb prepustijo in le to od vlade naloži, kar se brez njih opraviti ne more. Po mestih in trgih nakopičeni uradniki in oblastnije se naj razdelijo in med ljudstvo postavijo. Napravijo se naj manjši upravni okraji, in okrajna gosposka naj ima vso oblast: sodnijsko, politično in davkarsko z no-tarijatstvom vred. Po mestih in trgih je huda za stanovališča; na kmetih pa stoje najlepše grajšine prazne!
Za nadzorovanje okr. gosposk se naj zopet vpeljejo prejšnje okrožne oblastnije (kre-sije); iz dež. odbora in ces. namestnije naj se napravi deželna vlada, ki bo dež. zboru odgovorna, ki postavlja vse uradnike, kteri toraj ne bodo več cesarski, marveč deželni služabniki. Deželni zbor pa naj bo so-stavljen po zastopa raznih stanov. Iz svoje sredine voli poslance za državni zastop. Od deželnih prihodkov se odda vsako leto določen znesek za državne potrebe, kar ostaje denarja, se porabi za deželne potrebe.
To je edino prava prenaredba, primerna deželnim razmeram in potrebam in tudi državi na korist. —
Tako govori poslanec, ki ima srce za ljudstvo. —