506. štev
V Ljubljani, sobota dne 24. maja 1913.
Le o il.
Posamezna številka 6 vinarjev.
-DAN* izhaja vsak dan — tud! ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri *]ntraj; y pondeljkih pa oh 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat ▼ Ljubljani i upravništvn mesečno K 1'20, % dostavljanjem na dom K 1*50 j ■ pošto celoletno K 20’—, polletno jj 10»—( četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —*■ Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina sr ta	pošilja	upravništvn.	»
k	Telefon Številka 118.	'<*
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
nt	Uredništvo in upravništvo:	»
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vsta 15 v, osmrtnice, poslana !o zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju k>-m pust. — Za odgovor je priložiti ».n' m! >>.
:::	Telefon številka '1^
Pred volilno bitko v Trstu.
6ho3 zaupnikov Italljansko-llberalne Stranke. — Italijani imajo strah pred Slovenci, zato so poklicali na pomoč Nemce.
T r s f. 22. maja.
Volilni boj se je pričel. Dosedaj ]e bilo glavno delo reklamacijsko postopanje, a zanaprej se bodo vršili shodi. Vse stranke so razvile veliko agitacijo. Da mi Slovenci pri tem nismo zaostali, priča strah, ki vlada v italijanskem taboru. Današnji »Pi-ccolo« pravi, da so stopili Slovenci z vso silo v boj. Nadalje pravi »Piccolo«, da hočejo biti Slovenci v Trstu prejallslei taki zmagovalci, da jih bodo zavidali vsi drugi Slovani. interesanten je bil shod zaupnikov italijansko-liberalne stranke, kV se je vršil 20. t. m. v dvorani »Penice«. Radovedna, kaj se bo razpravljalo :ia shodu, sva se ga udeležila tudi midva, poročevalca »Dneva«. Na zaupne shode ne pustijo vsakega; izkazati se je treba s povabilom. Do povabila sva prišla na ta način, da je prišla pred shodom k nama neka ženska, ter je naju vprašala, kaj pomeni to pismo, kt ga je prejela po pošti. S tem povabilom sva torej romala na shod. Ko sva šla Po stopnicah navzgor, se je nama nudil zanimiv prizor. Neki Italijanček ga je imel malo preveč pod kapo — nalezel se ga je baje Iz navdušenosti — in ker je motil shod, sta ga vlekla dva kolega pod pazduho po stopnicah na ulico. Za tem prizorom sva naletela na drugega, namreč na klavern shod. na katerem je bilo okoli 100—150 ljudi. Na shodu sta govorila poslanca Gasser in Pitacco, nadalje voditelji volilnega odbora in drugi. Iz vseh govorov je bilo posneti, da imajo velik strah pred Slovenci in da skušajo napenjati pod vtisom tega strahu vse svoje moči.
Predsednik je slavnostno naznanil navzočim zaupnikom, da so se z Nemci združili. Imeli tozadevno skupno sejo, kjer so sklenili, da bodo z vse.nl silami skupno udarili proti Slovencem. To Izjavo so sprejeli zaupniki z velikim odobravanjem. Ko so pozneje transportirali še enega pijanca iz dvorane* je nastopil posl. Gasser, kateri Je pripovedoval kaka nevarnost da preti Italijanom od strani Slovencev. Rekel je, nam Italijanom v Trstu gre za eksistenco. Če se odločno ne upremo, nas bo slovenski naval izpodrinil. Smo odločno proti importaciji Slovanov v Trst. Tu pa jo je pogodil posl. Gasser. V Trstu Je vendar nad 40.000 Italijanskih podanikov, ki odjedajo Slovencem kruh, da so prisiljeni romati v Ameriko.
Ta proces se dan za dnem nadaljuje. če bi šlo po njihovi volji, bi imeli v Avstriji pravico do življenja samo italijanski podaniki. V tem slučaju bi se Avstrija izpremenila v Italijo. Neki zaupnik je poživljal navzoče v navdušenosti, naj storijo svojo dolžnost in naj pokažejo, da je še sila v italijanstvu. Spomnijo naj se na slavne zmage svojih pradedov. Končno jih je predsednik poučil, kako je treba voliti. Poudarjal Je, da se pri letošnjih volitvah ne smejo več dogajati take stvari, kakor pri zadnjih, ko je kakih 100 vo-lilcev šentjakobskega okraja glasovalo za kandidate novomestnega okraja, in so vsled tega prišli do-tični glasovi ob veljavo. (Iz tega je razvidno, kako zelo kulturni so Italijani; niti tega ne vedo, v katerem okraju jim je treba voliti.) Ko jim je pojasnil predsednik vse take malenkostne stvari, je ponovno poživljal vse zaupnike k energičnemu delu, nakar je shod zaključil. Tako Je končal ta zaupni shod, in zaupniki so se razšli. Človek, ki je bil navzoč na shodu, je opazii, da jih je napredek Slovencev res tako poparil, da ris čutijo v sebi več tiste sile. kakoi nekdaj. Vidijo pač. da razvoja Slo« vensta ne bo mogoče preprečiti, to tem manj, ker čuti Slovenstvo zaslombo v Jugoslovanih, ki so se ravnokar osvobodili. Značilno je, da Italijani, ki vedno vpijejo o italijan-* skem Trstu, govorijo na svojih shodih o nevarnosti, ki jim preti od slovenske strani. Zato se ni čuditi, da so presrečni, ker je prišlo med njimi in Nemci do zveze, ker bodo imeli v boju proti Slovencem v njih zaslombo. Napenjali bodo v bojazni za svoj obstoj vse svoje moči. Bojevali se bodo do skrajnosti. Nemci jim bodo v vzpodbudo, dajali jim bodo poguma. Dobro. Postavili ste se v bojno vrsto, mi pa se vas ne bojimo, ampak čutimo v sebi še večjo moč. Vidimo, da so se vsi združili proti nam, da vsi žele naš pogin, In ravno to nas dviga in nam daje bojne moči.
Mi vemo, da so nam bili Italijani in Nemci že od nekdaj sovražni, zato nam prav nič ni hudo, da so sl podali roke in nam napovedali boj na vsej črti. Vemo, da ne podležemo-, kajti kdor se bojuje za pravično stvar, je močan.
Slovenski volilci v Trstu! Vsi, od prvega do zadnjega, na plan! Nasprotniki naj spoznajo, s kom imajo opraviti. Sami pravijo, da pešajo in da se nas boje. Mi pa se jih ne bojimo, tudi ne pešamo, ampak se krepimo od dne do dne. Do danes pokopani v grobu, vstajamo na dan, pod svetlo solnce, in v sebi čutimo neizmerno moč. silo, ki mora streti vse verige, ki nas še oklepajo, da pridemo do svobode, do zaželjenega cilja. Italijane skrbi, da Trst ne postane slovensko mesto. To skrb nal si kar izbijejo iz glave. Čisto naravno je, da pride do slovenskega
Trsta, kajti Slovenci prej ne bomo odnehali, dokler ne dobimo lasti, ki nam je bila ukradena, zopet v naše roke. Do tistega časa bo divjal boj, neprestan in hud boj. Slovenski bojevniki! Proti sovragom vsi v bojne vrste!
FRAN RADEŠČEK:
Jugoslovanska arena.
Kulturna slika Iz polpretekle dobe.
Zadnji dogodki, ki so se odigravali na balkanskem bojišču, vzbudili so v najširših ljudskih plasteh vsesplošno zanimanje. Sto in stoletne krivice, pod katerih težo je ječala uboga in zasužnjena balkanska raja. niso našle odmeva v evropski civilizaciji, ki ustanavlja »Lige proti suženjstvu«. Potoki mlade, tople krvi morali so raztajati ledeno plast, pod ktero vzcvita novo svobodnejše ■življenje. ReYolucija zatiranih in podjarmljenih narodov na onem bajeslovnem Orijentu je raztrgala in poteptala v prah lažnjivo pravičnost predstaviteljev kulturne Evrope, ki je tirala na morišče sto in stotisoče mučenikov, na katere je spustila Jato krvoločnih zveri. — verno služečih svojemu okrutnemu gospodarju — da izgine poslednja izsušena kost neustrašnih sinov majke Jugoslavije v žrelu dresirane in ogladovele azijatske druhali...
I.	Priprave.
Najvišji ceremonijer, s pomočjo dvornega norca — kakoršne so imeli v prejšnjih časih vsi dvorni krogi, izdal je vsakemu svoje povejje odločil jSm nalogo in razdelil vloge. Sveče so zaplapolale in v neznanem jeziku zadonela je po širnem prostoru otožna pesem, med katero so se mešali posamezni zvoki grenke ironije. k*sb se čimdalje bolj spajali v harmonično celoto in polagoma prešli v veselo poskočnico. Soprani črnih dam so utihnili, sledili so jim prvi tcnori in za hip začull so se pritajeni vzdihi naslad in strasti. Vse z večjo silo so pritisnili basisti in drugi tenor in globoko je odmeval refrain:	»Smrt onim. ki
dvigajo zlobno roko proti svojim dobrotnikom gospodarjem. Plebejci! Pustite maščevanje bogu in ne odklanjajte roke. ki vam daje kruha in vam privošča življenje. Dajte bogu, kar le božjega in cesarju, kar je cesarjevega!« Tam nekje je zadonel smeh, neki glas zavpije: »A nam ne ostane nič, niti življenje, ker tudi to ni naše po vaših...« Ni dokončal. »Brezbožnik!« zakriči nekdo, ga zgrabi za .ovratnik in v spremstvu služabnika postave, odšel je drzni plebejec med štiri hladne stene.
~~~ m llt—~"._rrrn
Zagrmeli so topovi, bobni so zaropotali in baklje so vzplamtele. Vrata amfiteatra so se odprla. Škrlatni plašči evropske diplomacije, lesketajoči se v bajni luči, vezeni z zlatom in dragocenim kamenjem, katero je zbiralo zasužnjeno ljudstvo, šumeli so tajno melodijo trinoške himne. Loža diplomatov, opremljena z vsem sijajem, — ki si jo more izmisliti človeška rafiniranost in ustvariti uporabna roka sužnja, — obdana z rudečimi turškimi preprogami, napolnila se je z visokimi postavami, na katerih je tičala mala — od strasti in poželjenja nad uživanjem — izsušena glava, z velikimi krvavimi očmi, na tej pa je bila le slabo pritrjena dragocena krona — znak mogočnosti. Žezlo gospodstva je le s težavo držala tresoča se roka mehkužnega telesa. Okrog diplomatske tribune razstavila se je čreda vernih psov, oboroženih z ostrimi zobmi, in od časa do časa poslušno lizala onemogle ude gospodarjem.
Prve sedeže je zavzela privilegirana kapitalistična družba za izkoriščanje človeške sile iz neusahljivih virov podjarmljenih narodov. Predstavitelji te družbe niso zaostajali v sijaju in napuhu za onimi v k/vavo-rudečih ložah. Sluge, kj so se rekrutirale iz bolje situiranih slojev plebejstva, tekali so sem in tja ter prinašali okrepčil na zlatih krožnikih svojim zapovednikom. Da se prikupijo še boli svojim gospodarjem, so skrbno nastavljali ušesa pro-testujočim glasovom, ki so prihajali iz zadnje galerije. Nepremišljena beseda, preglasno izraženih misli plebejca, je pomenjala veleizdajstvo nad interesi priviligirancev. Ponižne sluge so verno izvrševale vsestransko svojo dolžnost in ječe so se polnile. Iz galerije plebejcev se je tu in tam tiho in nevidno s skrivljenim hrbtom, nedolžno zavijajoč oči. k slugi mogočne družbe, pošepetal nekaj na uho, vsprejel plačilo, potlačit klobuk na oči. da zakrije pečat izdajalca. in se zopet splazil na svoje mesto med narod sužnjev.
Na desno stran privilegirane družbe, postavila se je kasta »črnih •cospodov*.
Np levi strani zastopnikov privilegiranih narodov je stala tribuna žurnalistov. Obleka teh poslednjih je odgovarjala pisani livreji slug. V to tribuno so imeli pristop samo nemški in čifutski listi, dalje tisk drugih narodnosti, ki stoji odločno na stališču verske morale, bili so tu poročevalci črne kaste in par plebejskih listov, ki so le od časa do časa — kot rezerva — izpopolnje-
vali event. vrzeli v Itabu »štimungs-maherjev« in agentov tvrdke Krupp. Treba je namreč pripomniti, da je bilo število plačanih mest v tej tribuni, omejeno, kolikor je dopuščal »dispozicijski fond«, vsled tega Je bil velik drenj pred vhodom na časnikarsko tribuno. Nekateri možakarji z rudečinj nageljnom v gumbnici so se pošteno ruvali za gorak in skrit kotiček za zeleno mizo in kričali na vsa usta: »Tem všivim balkanskim nacionalistom hočemo pokazati svojo žuljavo pest. kako sl upajo brez nas dvigniti vstajo in revolucijo, ki bi lahko okužila celo Evropo! Proč z odprtim bojem! Zahtevamo privilegij zahrbtnega pobijanja narodnjakarskih sužnjev, ker nam pazijo na prste! Živela mirovna konferenca evropske diplomacije!« Rabelj v škrlatnem plašču se nasmehne in zadnja vratiča tribune se odpro. Tam pod stopnicami med staro šaro pa je venel rudeči nagelj. Nekdo ga je brcnil s poti.
Zadnja galerija amfiteatra je ropotala. Tam niso gorele baklje in le borne, brleče, oljnate svetilke so le motno razsvetljevale izmučene obraze podjarmljenega naroda. Prejšnja globoka tema se je polagoma izgubljala. Plebejci so zbirali krvave krajcarje za olje. Le s težavo so spravili skupaj za borno svetlobo manjše svote, da vidijo grozne boje — na življenje in smrt — svojih bratov, na katere so spustili rablji kivoločne zveri, da jih raztrgajo na tisoč in tisoč kosov. Pri tej motni luči videti je bilo še izrazitejše upadle, koščene obraze, krvaveče roke visele so utrujeno ob izmučenem telesu. nemirne in obupne oči strmele so brezizrazno v daljavo, tesno sti-njene ustnice momljale so nerazločne glasove, ker jim je bila narodna govorica prepovedana. Tam za sve-tiljkami so čepela v dve gubi suha telesa plebejskih časnikarjev in raz-širjevalcev ljudske narodne izobrazbe. Glad in pomanjkanje kulturnih delavcev plebejskega rodu zapustil je sicer globoke sledove na plemenitem obličju, vendar neutrudna roka neumorno piše na papir to. kar ji narekuje svež razum in globoka iskrena ljubezen do rodne grude in ZEtiranega naroda. Pri vsaki lučicl dela senca dobro rejena postava, pod katere vratom se blišči polu-mesec postave (nekdaj znak turškega trinoštva). Tam pri »Dnevu« je ta »polumesec« še posefino »dienst-eifrig«. Komaj je napisana ena pola, iztegne se roka po njej in oblastno zagrmi birokratičen glas: »Konfisci-rano!« In Sisifovo delo se začenja iznova.
Quo vadiš?
Od sobote do ponedeljka predstave od 1.—8., 3.-5., 5.—7„ 7.-9., <>.—11.; v nedeljo ob pol 11. dopoldne. Cene pri tem sporedu nekolikn 7,višano V soboto otvoritev	vrta.	Igralo se	bo pri dnevni luči od 5. ure naprej.
Kino-„Ideal“.	Te	dni	predprodaja ob 10. uri zintrai.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Obvestim vas... Toda že danes vam lahko povem kraj,‘ kjer bo mogoče uspešno poizkusiti stvar..«
Zarnak je željno nastavil uho.
»Mislim,« je zaključila Diana, »da bi bilo dobro, ako bi prav pazno nadzorovali stražnji paviljon...«
»Stražni paviljon!«
»Da; opraviče.no se nadejam, da bo kmalu začel delati tamkaj nočne posete... in menim, da bi se lahko okoristili z enim izmed teh posetov...«
»To mi zadošča, madam!« je dejal Zarnak in se globoko poklonil Diani Poatješki.
Nato je odšel.
Ko je ostala Diana Poatješka sama, se je pogreznila v tisto mrklo sanjarjenje, ki smo ga omenili že prej.
O čem je premišljala?
Ali se je borila v poslednjem krču svoje vesti z zločinsko nakano?... Ali je pripravljala samo zadnje dejanje te drame, s katero se je upala polastiti kraljevske krone?
Celo uro je premišljala tako. Nato se je zazdelo, da se je prebudila. Pogledala se je v ogledalo, opazovala v njem par trenotkov Čr-
to svojega usmeva, pozvala nato eno izmed svojih najljubših spremljevalk in odšla k prestolonasledniku Henriku, ki ga je našla zehajočega ob oknu in bobnajočega koračnico po steklih, dočim je njegova mlada žena Katarina, obdana od celega dvora dam in plemičev, poslušala balade, ki jih je prepeval pesnik Klemen Marot s svojim lepim, gorkim glasom..
Ko je vstopila Diana Poatješka, je nadela Katarina De Medičis svot najbolj smehljajoči obraz ter Ji mignila z roko, naj sede k njej — poča-ščenje, ki se mu Diana Poatješka ne bi bila mogla ogniti, da, je ni zapazil tisti trenotek prestolonaslednik Henrik in zaklical:
»Evo moje Egerije!... Stopite bliže, madam, da vam povem, kako se dolgočasim.«
»To pa ni baš laskavo za mojstra Marota,« je dejala Katarina, skrivaje svojo nejevoljo § čudovito spretnostjo.
Prestolonaslednik pa, ne meneč se za svojo ženo, ne za Marota, ne za ostalo sijajno družbo, je bil prijel Diano za roko in jo posadil poleg sebe, nedaleč od skupine ki jo je tvoril pesniški dvor Katarine.
»Dolgočasite se, Henrik,« je dejala Diana Poatješka s tihim glasom. »Slutila sem to... zakaj čudne sanje so me napotile k vam...«
»Sanje? Povejte mi jih. Jaz obožujem sanje.«
»Videla sem v.as žalostnega... žalostnega do smrti...«
»To je itak moja navada,« Je rekel Henrik trpko.
»Da; toda v mojil^ sanjah niste bili brez vzroka tako žalostni.«
»Kakšen je bil tisti vzrok? ...«
»Ne vem, ali bi si upgla ... Preveč strašno je.«
»Eh, saj so vendar samo sanje!«
.»Prav imate. Povedati vam ho-’ čem torej, da boste videli, kako malo se je čuditi, če sem prišla k vam tako prestrašena...«
»Pa se mi res dozdeva, da ste nekako razburjeni; in tudi bledi ste. vi, ki imate navadno tako lepo barvo.«
»To nj nič hudega,« je dejala Diana, »samo sanje so me zmedle tako.«
»Tak kakšne so bile vaše sanje?«
»Izprehajala sem se po parku; bila je noč, in jaz sem bila sama; če se ne motim, šla sem na sestanek, ki ste mi ga bili vi napovedali...«
»Draga Diana!«
»In misel na ta sestanek je postala zdajci opredelnejša. Zdelo se mi je, da sem se hudo zakesnila, in napela sem moči, da pospešim korake proti kraju najinega sestanka, če se ne motim, proti stražnjemu paviljonu... Toda bolj ko sem hotela hiteti, težje sem prihajala naprej ...«
»To je vedno tako y, slabih sanjah.«,
»Da; toda moje sanje postanejo tukaj še bolj zavozlane. Ko nisem mogla steči proti stražnjemu paviljonu, sem vas zaklicala in zakričala na glas; in takrat vas zagledam: stopili ste izmed dreves, toda bili ste bledi in ihteli ste... In ko ste prišli mimo mene, ste mi rekli: — Velika nesreča se je zgodila: moj oče je mrtev!«
»Ah, ah!« je dejal prestolonaslednik, motreč svojo lju.bimko pozorneje kakor prej.
»Tisti hip,« je nadaljevala Diana Poatješka, »vidim prihajati več mož z nosilnicami, na katerih je ležal kralj. Sredi prsi je imel sttašno rano, skozi katero mu je bila iztekla vsa kri. In eden izmed mož me je nagovoril, kakor ste me nagovorili vi, rekoč: — Velika nesreča je zgodila; kralja so umorili!«
»Torej kralj ni bil samo mrtev, maveč umorjen?« je vprašal prestolonaslednik mrzlo.
»Da. Henrik. In jaz sem se spomnila v svojih sanjah, da ste postali vi s tistim hipom kralj francoski!«
Prestolonaslednik se je zdrnil.
»Toda,« je zaključila Diana, »videla sem vas tako žalostnega nad to nesrečo, da se nisem mogla veseliti, ker ste zasedli prestol... Slišala sem. kako so kričali okrog vas: Živel kralj Henrik! in takrat sem se zbudila...«
»To so res čudne sanje... Pravijo, da so sanje včasih bližnje predhodnice resničnosti.. t«
Diana Poatješka je molčala v vidni zamišljenosti.
Čakala je. da si stvori prestolonaslednik svoje mnenje.
»Ako bi bilo usojeno,« je povzel Henrik, »da se vaša slutnja kmalu uresniči, bi bila res velika nesreča. Toda kako se naj upiramo sklepom ntba? Ako bi me pozval Bog jutri na francoski prestol, mislim, da bi storii velike reči. Obnovil bi vite-štvo. ki izginja dandanašnji... S turnirji bi se pripravljal na velike voine, ki bi jih začel kesneje. da po-morem slabejšim narodom proti močnejšim... Da. Diana, vi veste, kako grizem povodec in kako se mrcvarim v brezdelju ... Kajti moj oče me je doslej še vedno odrival od vlade. Toda morebiti ne bom mogel nikoli vtelesiti svojih viteških misli; morda bom vedno primoran, tolažit! se s čitanjem starodavnih junaštev nad mrklim življenjem, ki ga živim. Nikarite misliti, da si želim kralieve smrti... Narobe: Bog mu podaljšaj dni na škodo mojih, ako je treba.«
»Henrik, saj poznam dobro vašo vdanost do njegovega Veličanstva. Toda krivično se mi zdi, da bi bila vaša vnetost obsojena v brezdelje; vi, ki sanjate samo o sijajnih činih in turnirjih, živite v temi kakor nat-zadnji plemič v tem kraljestvu.«
Henrik je stisnil pesti; rahla rdečica mu je zalila bledo lice.
Diana pa je povzela:
(Halle >
Slovenska zemlja.
Škofja Loka.
Dogodki zadnjih dni so nam dokazali. da stoji stavba klerikalizma ha zelo trhlih nogah. Kdor zasleduje klnevne dogodke, mora priti do prepričanja, da je možno napraviti ko-jnec klerikalizmu, čeprav se ponaša Is tem. da je nepremagljiv. Tudi klerikalizmu našega mesta mora enkrat (odklenkati, kar Pa se seveda ne bodo zgodila še tako kmalu. In zakaj 'ne? V prvi vrsti zato ne, ker Ločani — pa brez- ozira naj bodo napredni ali klerikalni — sami skrbe za njegovo razširjenje. Da pa se zavarujemo že v naprej očitanju, da ;to ni resnica, pa naj nam bo v dokaz 'za danes je to: Ločani imamo več društev, kojih skrb bi morala biti v prvi vrsti, če že ne neumorno vsaj kolikor toliko delujeijo na začrtani poti. To pa se seveda skoro nikjer ne vrši. Poglejmo v prvi vrsti le naše najstarejše društvo »Narodno čitalnico«. Kakor deluje to društvo, že res ni nikamor podobno. Zadnji občni zbor tega društva se je vršil pred zimo lanskega leta in se ga ni udeležilo niti toliko članov, da bi se zamoglo sestaviti in izvoliti nov odbor. Zato pa ie ostal še star odbor, ki dela toliko kot nič. Razen »ljudske knjižnice«, ki je takorekofc "odsek »Čitalnice«, ki jo upravlja marljiv knjižničar in mu pomaga sem pa tje njegov prostovoljni pomagač — delata oba le najbrže iz ljubezni do ljudstva — se ne dela v .»Čitalnici« prav ničesar. Poprej In tudi pred letom smo imeli vsaj še semtertje kako igro in kako predavanje, letošnjo zimo pa popolnoma nič. In lansko leto, ko bi se imela vršiti njena 50letnica, pa se ni iz ne vemo kakih osebnih vzrokov. Res Čudno je, da se za to društvo tako malo brigamo, čeprav se »Čitalnico« vedno napada na prižnici od našega prečastitega debeluharja. Saj mu v svoji nedelavnosti sama daje nailepšl zgled naprednega nazadovanja. — •Želeli bi, da bi se stvar nekoliko obrnila in da se nam te vrstice ne Štejejo v zlo. ker prišle so nam v resnici iz srca.
Dnevni pregled.
Z avtonomno Albanijo niso zadovoljni. Kdo pa zopet? No avstrijski Nemci. V »Graškem Tagblattn« Citatno o veliki nevarnosti, ki -preti Avstriji vsled te »države«, ki Jo le s takimi žrtvami ustvarila. Člankar pravi, da je grof Berchtold po mnogih neuspehih dosegel končni uspeh, ki pa lahko postane za nas usoden. Avstrija bo namreč imela v Albaniji toliko opraviti, da bo Rusija na drugi strani popolnoma proste roke imela. Avstrija in njena prijateljica Nemčija bosta obdani okoli in okoli od sovražnikov. Sami sebi sta si zaprli pot. Albanija danes nima drugega nego ministre, ki čakajo v Va-ioni, kdaj začno delati. Zdaj nimajo nič dela. Dobivajo oficijelno po 100 K na mesec (skrivaj seveda mnogo več). Vojni minister nima armade — naučni minister nima šol — finančni minister nima denarja. — To Je nova država. Pot za hiter avanz-ma }e odprta — seveda stane vse mnogo denarja. In od-kod se jemlje? Iz albanske državne blagajne menda ne. -- Nemci so prišli do spoznanja — diplomati še ne.
Trpljenje vojakov na meji. (Iz govora soc. dem. Adlerja v parlamentu. »Noben dan ne mine, ne da bi dobivali pisma, klici: Tudi mi... pisma, ki nas rote, nal posredujemo naj storimo kaj. zakaj oni prezebajo, Idelotna stradajo. Imajo zanikrna podstrešja, pa ne vedo, zakaj. Prosijo nas, naj posredujemo pri vladi, da Jih pošljejo domov. Vojna in mobilizacija Je priljubljena ie pri nekaterih ljudeh, ki pripadajo obrti; ali oni. ki so pravzaprav poklicani na vojno, niso tako vzhičeni. Premagovanje samega sebe, ki ga vtepaio državljanu kot edino dolžnost, najvišji zakon za vse državljane: Molči pa plačaj! — ali pa za proletarca in vojake: Kuš pa ubogaj! — ne poraja vedno zaželjenih vzgojnih rezultatov; in potem se zgodi, da da Človek močnejšega temperamenta kakšno besedo od sebe, ki je pro-kleto nedolžna, da postopajo proti ubogemu človeku po paragrafih ne* Človeškega, zastarelega In nevzdržnega zakonika, po zastarelem In od nas že davno zavrženem procesa, !n ustvarjajo se obsodbe, ki so bar-barske.«
Tl so pa še hujši. Zadnjič, ko smo imeli razpravo radi konfiskacije nekega članka, v katerem smo govorili o delu naših diplomatov, je bil 'državni pravdnik užaljen, da si žur-nalist upa kaj tacega: kritizirati tako težke posle. Se bolj za malo se mn bo pa zdelo to. kar le pisala »Neue Freie Presse« o Stiirgkhovem govoru. Pravi, da so Sturgkhovi go-
vori ničevi, iz košov za diplomatske papirje izbrani stavki. »Zeit« pravi: Naša monarhija je bila med skalami balkanske krize vedena od diletanta ki ni vedel ne kod ne kam, v syojt negotovosti je vjdel povsod strašila in zato je mobiliziral, ne da bi bil vedel proti komu in čemu. To ni albanski plan, to sploh ni bil plan. temveč popolna brezplanost, ki nas je stala 500 milijonov...
Kaj je vse mogoče dandanes na Slovenskem. Nečuveno postopanje nemškutarskega orožnika. Poroča se nam:	Ormož: Vaš list »Dan«
(priloga »Dneva«, karikature in »Balkanska vojna«). — Po petdnevnem preiskovalnem zaporu zopet izpuščen. — Sedaj pa vemo. da knjižica (priloga »Dneva«) Ie ni tako nevarna, kakor se je to v začetku govorilo, ko so jo Nemci Ormožanl (konzorcij Gedlicka. policaj in Wachtmeister in še nekateri meščani) na komando Volksrata na glavnem trgu obsodili na vešala!!! Pa so se tako grozansko blamirali, da se sedaj sami sebe sramujejo. Tl kunštni Wachtmeister pa najbolj, ko je segal za Nemce v ogenj. Ves skesan je sedaj prišel do spoznanja, da častiti Gedlica še le ni sam v Ormožu za paragrafe. Delal in sukal bi jih s pomočjo žandarmerije. Naučil se je mož postave v petih dneh tiste paragrafe o cenzuri, in je nekje našel zapisano, »knjižico komu na cesti proč vzeti, se ne reče konfiscirati, ampak samo izposoditi«. Kaj pa rečete k temu ljudje božji in učeni, kaj je to, če mož postave (če tudi izven službe) na cesti človeka koga prime, to se pravi: mu zapove, da stopi s kolesa, si da pokazati svoje žepe in mu končno vzame knjižico z motiviranjem, da mu Jo mora proč vzeti, ker Je po paragrafih prepovedano tako knjižico pri sebi nositi?! In če vpraša krivca po vrhu, kdo je in odkod. kedaj rojen, kam pristojen, če še samski ali oženjen, imena staršev, če je bil že kedaj v luknji zaprt in kako se opraviči o knjižici, po katerih drugih rokah je priromala v njegov žep itd. itd. Ako si to vse zapiše na protokol, pokaže konzorciju, vsi se muzajo in posmehujejo, ubogi krivec pa niti na kolo ne more več, tako Se ma hlačice tresejo od samega strahu. Ali ni to konfiskacija? Mož postave pa sedaj trdi, da si Je knjižico samo izposodil, seveda ko mu yoda v grlo teče. Zakaj so se pa potem zločincu hlačice tresle iz strahu pred ričetom? Zakaj Je iskal pomoči pri odvetniku in ne zastonj l Saj se Je dognalo, da korajžni mož ni hudiču niti ne biriču, pa še sodniji ne in ne politični oblasti naznanil nevarne knjižice, ampak samo paši Gedlicka, žandarski višji oblasti se je končno posrečilo dognati »knjižica je v Avstriji j’ v Ormožu dovoljena. Kaj pa sedaj? Nič. Čisto nič drugega nego Slovenec in orožnik sta prijatelja, zadnji si je pri prvem na cesti, ko ga je zgrabil iz prijateljstva izposodil knjižico, da se nauči iz nje balkansko politiko. Tako trdi sedaj nedolžni Wachtmeister. ko Je nemškemu Umu obsedel, kot lisica v pasti. Poslal je in izročil je knjižico zopet svojemu sedaj prijatelju, češ podpiši mi, »von mir ausgeliehenes Buch erhalten.« »Erhalten ja, ausgeliehen Pa ne.« se zagovarja mladenič, ki nemško ne zna, — »Konfisciert, ali pa ausgeliehen — to ie vse eno« mu razloži orožnik, in izroči konfisclra-no in zopet izpuščeno knjižico. V obče se govori, prijatelj je dobil knjižico ravnokar po pošti poslano. Na n|ej Je zapisano »konfiscirana izdaja«, kar poštno uradno tajnost tako razburi, da Ista svojo tajnost kar tajnosti izroči, in ta tajnost tajnosti je spravila celi konzorcij na noge in delo preiskave je sedaj znano. Na vse zadnje pa hudičeva knjižica 5e prepovedana ni, blamaža na vse strani, in pokrila bi se naj s prijateljstvom, seveda sedaj — ko ni z ričetom nič. Ti ljubi »Dan« pa sedaj vidiš, kako te ormoški Nemci spoštujejo in. čitajo iz samega prijateljstva. le zahajaj pridno k njim in tudi k cenzurni oblasti žandarmeiiji. za-kai bi se ti gospodje toliko trudili in pehali na okrog za ta ljubi »Dan«, ko imajo toliko drugega dela: iskati tatove in lopove in slično, za kar so plačani, ne pa po Ormožu pomagat reševat nemško politiko, kakor do sedaj. (Opomba uredništva: Poslali bomo odslej naprej, pa tudi or. deželnemu poveljstvu v Gradec, da se prepriča o nevarnosti našega lista in o čudnem počenjanju ormoškega stražmojstra in njegovem maslu, ki mu teče raz glave na vseh koncih in krajih kakor smo izvedeli od več strani, gradiva in dokazov cela grmada.)
Laški trg. Na praznik sv. Reš-njega telesa, sem tukaj potovanje prekinil in se podal k službi božji. Trg sam na sebi. oz. lega ob bistri Savinji, naredi na tujca precej dober utis. Začudil sem se pri hiši »Spar-und Vorschussvereina«. Tukaj so baje svoj čas na ta dan bila postavljena hrastova drevesa, danes pa o
čudež — gabrova. Tempora mutan-tur. — Popotnik.
Literarna petnajstletnica Zofke Kvedrove. Čas beži. in že je petnajst let, odkar deluje na literarnem in žurnalističnem polju tjaša vrla Zofka. Sicer pri nas ni navada spominjati se takih jubilejev, ker bi jih bilo preveč, a Zofka je danes ne le med slovenskimi, nego tudi med jugoslovanskimi pisateljicami posebno zanimiva pojava. Piše namreč slovensko, hrvatsko, češko in nemško. V »Be-sedy času« (št. 19. t. 1.) je povedala sama o sebi: »Letos je ravno petnajst let. odkar delujem literarno. Bog v nebesih, kaj sem tega napisala v tej dobi! Niti ne vem imen vseh teh listov in lističev, knjig, zbornikov. koledarjev, kjer se valjajo moji spisi, kakor bi jih razpršila po vetru. Koliko novel, povesti, dram, aktovk, črtic, člankov, člančičev, kritik, esejev, referatov, feljtonov 1 Na stotine. Prav sedaj izbiram te stvari, da sestavim dve knjižici novel (hrvat-skih). A malo je tega. ker sem pisala rada. kar je moje. V malem narodu je treba pisati toliko, kar je potrebno, da se pove in kar človek pove sam. Ne zato, ker ima talent za kritiko, referat itd., nego zato. da se to sploh pove.« Zofka je beletristka, dramatičarica, feministka, žurnalist-ka. urednica »Domačega prijatelja« in priloge »Agramer Tagblatta« za ženske, prevajalka in povrhu še dobra mati. Prevedla ie mnogo čeških in hrvatskih dram, novel čeških, srbskih in drugačnih, dva slovenska in dva hrvatska romana v nemščino itd. Njene aktovke so igrali v Belern-gradu. v Zagrebu, v Pragi (»Urania«) in v Ljubljani. Svojo prvo knjlgio novel je bila prodala in srečno odpotovala v Švico, da bi se učila, a honorarja ji niso poslali pravočasno, tako da je po zanikrnosti založnika spoznala celo glad. Mnogo je storila za reklamo raznim umetnikom in politikom, zlasti pa našim najmodernejšim: Storila jim je izrednih uslug, a ni žela nobene hvale, ker danes... »ji samd si ani čert nev-šiml«. Tolaži naj se z zavestjo, da se drugim slovenskim pisateljem in časnikarjem godi prav tako, če ne še slabše kakor nji! Delati na vseh koncih in krajih, razbijati svoje sposobnosti na desetero strani, ubijati se z bridkostmi vsakdanjega življenja, prenašati osebne in politične intrige, pa navadno prenagljene, zato krivične kritike, vse to je izkušala Zofka Kvedrova in še marsikdo, ki ga morda celo ona zavida in ki mu je bila celo ona kedai strupena sodnica. Da, če bi mogel biti človek le literat! O, če bi človek smel živeti le za umetnost! Kdor pa more in mora biti še mnogo več ob enem, zasluži posebnega priznanja. Malo je takih med nami, a Zofka Kvedrova je med najboljšimi. Napisala je marsikatero originalno, pristno svoje leposlovno delo. polno bujnega temperamenta in resnične lepote, napisala je marsikak pogumen, čeprav ne vselej povsem utemeljen članek in kot mednica je vzgojila že par novih literarnih delavcev. Ko ji torej Čestitamo k vsem dosedanjim njenim uspehom, ki si jih je priborila iz lastne sile, iz lastne marljivosti in neoporečne nadarjenosti, ji želimo za drugo ^ polovico njenega življenja, da bi našla vsega, kar je treba »silnych dojmu, prostfe-di, klidu k pržtci,« pa zdravja in — neusahnega humora. Živela!
Socialni Matici je pristopil kot ustanovnik gospod Fran Jerovšek, c. kr. gimn. profesor v Mariboru. Prisrčna hvala! Živeli nasledniki!
Rihard Wagner. le dni so vsi nemški listi in vsa nemška javnost proslavili stoletnico rojstva R. Wag-nerja. R. Wagner Je danes svetovno znan. Rojen je bil 22. maja 1813 v Lipskem — in je umrl dne 13. februarja 1883. v Benetkah. Na slovenskem odru so se izvajala njegova dela: TannhSuser.	mornar,
Lohengrun. Glasbena Matica je pela oratorij »Zadnja večerja«. — Nemcem je Wagner največji nemški duh 19. veka, v katerem se je zbudil stari germanski svet.
Pastirji našli žensko truplo. Dne 7. t. m. so našli pastirji v Golobji dolini pri Borovnici truplo neke ženske. Truplo, ki je moralo ze dalje časa tam ležati, se ne more spoznati, ker obstoji večinoma ze samo iz kosti. Ženska je morala na poti od Rakitne proti Borovnici pasti raz skalo. Poleg trupla je ležala Pivska steklenica s Hofmanovimi kapljicami, nahrbtnik, ovijalen robec m bela rot-na košarica. Kdo da je	se	m
moglo dognati. Po belih laseh se sodi. da je bila ženska čez šestdeset let stara; bila je kmečko oblečena. Pri nji so našli dve kroni in dvainšestdeset vinarjev. Zločin je v tem slučaju popolnoma izključen.
Aretacije v Vižmarjih. V Viž-marjih je te dni orožništvo prijelo in aretiralo dvoje oženjenih delavcev, ki sta se s ponarejenimi listinami hotela izseliti v Ameriko. Orožništvo je dalje aretiralo nekega delavca, ki je tudi hotel pobegniti v Ameriko, Da še
ni zadostil vojaškim dolžnostim. Vse tri delavce je orožništvo izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani.
Nesreča. 341etni hlapec Anton Sterle iz Prevoj se je te dni ponesrečil pri nalaganju drv na voz. Neki hlod mu je namreč padel pri tem na desno nogo in je Sterleta znatno poškodoval.
Med šolskim poukom ga dohitela smrt. 201etnemu učencu sedmega razreda realke v Idriji Emilu Vremšaku iz Kamnika je posi»lo r*i «> tečeno sredo ob po! 10. uri dopoldne med šolskim poukom nenadoma sla bo. Čez nekaj sekund tia*o je Vtrm-šak pred očmi prestrašenih sošolcev in profesorjev umrl. Vsi poskusi, mladega fanta zopet oži\ iti, so bili brez uspeha. Na mesto nesreče sta rihitela takoj dva zdravnika dr. tverak in dr. Papež, ki pa sta mogla konstatirati le smrt. Vremšaka, ki je bil priden učenec, je zadela kap.
Žrtev pijače. Pretekli pondeljek so našli v bližini vasi Travnik mrtvega domačina delavca Turka. Prejšnji dan popoldne je še hodil po vasi, zvečer so ga pa videli ležati pijanega. Umor ali samomor je izključen. Bil je vdan žganju. Zabredel je v pijanosti iz vasi. kjer ga je zadel mrt-voud vsled preobilo zavžitega žganja.
Zakaj je katoliška cerkev proti sežiganju mrtvih? Zato, ker bi raje sežigala žive. kakor le to delala v Srednjem yeku.
Bistriška koča v Kamniški Bistrici se otvori jutri, t. j. v nedeljo, dne 25. t. m.
Detektiv — posestnik bordela.
V Karlinu pri Pragi je umrl 731etni Em. Kaucky. detektiv v Pragi. Zapustil je 700.000 K, ki jih je pridobil, s tem, da je imel koncesijo za bordele na Mali strani, ki so mu letno nesli stotisoče. Detektiv — posestnik bordela. Tajni varuh zakona — trgovec s človeškim mesom. Zasledoval je zločine — sam pa imel patent za najkrutejši zločin moderne družbe.
Oproščen morilec. Kakor se iz Lvova poroča, je tamošnje porotno sodišče dne 22. t. m. oprostilo delavca Szuczika, ki Je svoj čas ustrelil svojo nevesto in nje sestro, ker sta bili vanj obe zaljubljeni, na kar se je hotel sam umoriti. Obsojen je bil samo radi prestopka orožnega patenta, na tri tedne ječe.
K poskusu umora avtomobilne-ga tovarnarja Gardinna. Kakor je »Dan« že poročal, je Prišel dne 21. t. m. neki človek, Davignon po imenu v neko tovarno za avtomobile v Parizu, kjer Je povedal, da kupi neki avtomobil, samo pod pogojem, dji napravi z njim poskušnjo. Ravnatelj tovarne Gardinne se Je nato peljal z Davjgnonom v neki kraj blizu Pariza. Med vožnjo pa se ie nekaj poškodovalo kolo, na kar je stopil ravnatelj Gardinne z avtomobila pogledat, kaj da je. Tu je nenadoma po-egnil Davignon iz žepa samokres, sprožil je deset strelov na ravnatelja in ga je težko poškodoval. Nato je Davignon pobegnil z avtomobilom K temu dogodku se še poroča: V avtomobilu ie sedela tudi Davigno-nova ljubica, ki Je tudi pobegnila na avtomobilu s svojim ljubimcem. Razume se, da je začelo tamošnje orožništvo takoj zasledovati roparja. V nekem hotelu v Essigny le grande so našli avtomobil, katerega Je Davignon ukradel. Orožništvo je Da-vignonovo ljubico aretiralo, dočim je ropar ušel roki pravice. Pa le za kratko. Orožništvo je hitelo za njim in ga je prijelo pri nekem močvirju v bližini občine Clastres blizu Pariza. Ko so orožniki zahtevali, nai se Davignon uda, je ta sprožil na orožnike tri strele, ki pa niso k sreči zadeli nikogar. Neki civilist, ki se je orožnikom pridružil, ie ustrelil na Davignona in ga je ranil. Nato so orožniki roparja prijeli, zvezali in ga izročili sodišču. Ta predrzna roparska tatvina spominja na zloglasnega načelnika pariških apašev, Bonnota in na njegove tovariše.
Parnik zadel ob mino. Po neki vesti iz Smirne se čuje, da Je zadel parnik »Senegal« dne 22. t. m., ko je zapuščal tamošnje pristanišče, ob neko mino. Pri tem je zadobila ladja velike poškodbe v vseh svojih delih. Moštvo, ki ie bilo na ladji, se je ra-zun štirih oseb vse rešilo. Nekaj izmed potnikov je težko ranjenih.
Po njih dejanjih jih boste spoznali ... Dne 19. t. m. je bil pokopan v Porubi na Moravskem tamošnji 221etni učitelj Metod Zdražil. Kakor le zdravnikova preiskava dognala, je učitell umrl vsled naglega navala krvi v glavo. Mladega učitelja ie neprestano razburjalo maščevanje božjega služabnika P. Schmieda iz Po-rube, ki je znan klerikalen petelin. P. Schmied je v jeseni leta .1912 nesramno zmerjal učitelja Zdražilav tamošnji cerkvi pri službi bo^Jj. Učitelj ga je tožil. Zdražil je P Schmiedu odpustil žaljive besede, ko se je ta zavezal, da plača kazen v narodne namene in da piekliče svoje žalitve v časopisih. Pater Sclimied pa ni dal
več miru učitelju, ki je bil jako než-nočuten. Neprenehoma je proti njemu intrigiral in to na tak način, da je bilo državno pravdništvo samo pri-silejno podati of tožbo radi razžalje-nja uradne os:	učitelja	Zdražila.
Schmied ie biMuo; obsojen. Vendar neprestane, nadaljne intrige patra Schmieda so tako učinkovale na ubogega učitelja, kateremu je bilo šele dvaindvajset let, da je padel. Po njih deianjih jih boste spoznali...
Iz temin Rusije. Pred okrožnim sodiščem v ruskem Tule se je vršila ; v teh dneh obravnava proti kmetici MalinitKrM. Ta olra^nava je jasno doku-fifv l ake giozne razmere vladajo zapadnih ruskih kmečkih občinah. Zakonska Malinin sta živela v neprestanih prepirih in bojih, ki so dosegli stopinjo nezn ^aosti. Slednjič je žena sklenila, da na vsak na-•3 n otry.te za vselel svojega moža.
In ro je torti izvršila na grozen način. Neko noč ie zakurila neč in je začela kuhati lug pod pretvezo, tla bo prala perilo. Mož je med tem legel na peč Ko se je lug ktihfiJ in je mož ha peči trdno zaspal, je vzela' kmetica vedro z vrelim lugom in je polila z njim glavo svojega spečega! moža. Smrtno opečeni in oslepljeni Malinin je padel raz peč na l3a in to je njegova žena — kar je sama priznala — polila svojega moža še z dvema vedroma vrelega luga. Ko je Malininova videla, da njen mož še živi, se je vrgla nanj in ga je začela daviti. Zverinski glasovi, ki jih je dajal iz sebe v neizmernih bolestih mučeni nesrečnež, so razburili celo vas. Mužiki so prihiteli in so odtrgali pobesnelo žensko od njene zdeformira-ne žrtve. Malinin je kmalu nato umrl v groznih bolečinah. Vse meso mu je na opečenih mestih odpadlo od kosti. Morilko so aretirali in jo izročili sodišču. Obsojena Je bila na dosmrtno prisiljeno delo. Strašen slučaji Taki slučaji so mogoči samo v naj-zapadnejših kotih velike Rusije, kamor doslej še ni prišlo uiti trohice prosvete iti kjer je ljudstvo vzgajalo stoletno robstvo. beda in trpljenje, — Še ena žalostna slika iz temin velike Rusije. Karanogajska ruska stepa je kraj, kjer primanjkuje — žensk. Malo se jih tam rodi in veliko jih umira. Zato nimajo tamošnji samski možje dovoli nevest in oženiti se n« more ubog. temveč le oni, ki je bogat. Pomanjkanje žensk v Karano-galski stepi je doseglo tako visoko stopnjo, da je priklicalo v življenje novo vrsto trgovine: trgovino z ženami. Kraji, ki so bogatejši na ženskih, dajeio v KaranojcaJsko steoo »žensko blago« na prodaj. V sredini Karanogajske stepe, na postaji Te-rekli Mechteb je bila te dni prodana na javni dražbi astrahanska Tatar-ka. Dražba se je vršila popolnoma po zokonitem načinu (po zakonu ša-riata). Astrahanski Tatar Minkume-nov, ki dobro govori rusko, je pripeljal na trg svojo sestričino - vdovo in jo je postavil na javno dražbo. Desel kupcev se je našlo. Vsak izmed njih si je dobro ogledal »blago« in nekateri so se začeli celo pogovarjati z njo, kar je po 'mohamedanskih zakonih prepovedano. Prva cena je bila petdeset rubljev in prodajalec je proglasil, da proda »blago« onemu, kdor bo dal največ zanj. Dražba je trajala irecel dolgo. Slednjič je kupil ženo neki Orazali Ožaliev za znesek 200 rubljev in je dobil od prodajalca sledeče potrdilo: »Prodal sem svojo sestričino Aini - Kamal - Muchamed-žan — Kizy Orazalioglyju in se podpišem: Nasibule Mukmenov.« Poroka se je vršila še isti dan.
Obsojen defravdant. Dne 20. t. m. je bil obsojen v Berlinu bančni defravdant Brunig, o katerega de-fravdaciji ie »Dan« že poročal na štiri leta in šest mesecev težke ječe. Kot udeleženci defravdacije so bili obsojeni tudi: Brunigov svak Hatke na eno leto šest mesecev, njegova žena na eno leto leče, Bruningova ljubica, Olga Kranich na eno leto devet mesecev in njen brat Herman Kranich na dve leti ječe. _____
Ljubljp na.
— Deželni šolski svet na Kra*
niškem. Za člane dež. šolskega sveta so imenovani gg.; Dr. Jožef Lesar. vodja semenišča, profesor Anton Kržič, mestni učitelj Adolf Sadar in vladni svetnik, realčni ravnatelj dr. R. Junowicz. Za namestnika so imenovani p? ; profesorja dr. I. Svetina in dr. Al. Levičnik, mestni učitelj Franc Šifrer in profesor na nemški gimnaziji Adrijan Achitsch. Vsi so imenovani za dobo šest let. Za namestnika deželnošolskega referenta dvornega svetnika pl. Kaltenegger je imenovan okrajni komisar dr. Frane Vončina, za namestnika dežeinošol-skega nadzornika Hubada vpokoieni ravnatelj dr. Franc Detela, za namestnika deželnošolskega nadzornika Levca ravnatelj prinravnice Anton Černivec, za namestnika deželnega šolskega nadzornika A. Belarja vpokojeni šolski svetnik H. Garten-auej.
— Hrvaški inženirji v Ljubljani.
Na povabilo društva inženirjev v Ljubljani nas obiščejo te dni člani »Hrvatskoga društva inžinira i arhitekta u Zagrebu«. Program obiska je sledeči: V soboto, dne 24. maja 1913: Ob 12. uri 47 minut dohod v Ljubljano; korporativm sprejem na južnem kolodvoru; vožnja^ gostov z izvoščki v hotel Union, kjer bodo stanovali in ob L uri obedovali. Ob
2.	uri 45 minut ogled: a) opekarne tvrdke F. P. Vidic & Komp. na Viču; b) črpališča mestnega vodovoda v Klečah; c) regulačnih del v Ljubljanici in gradbe kanalov zbiralnikov. Ob 6. uri 45 minut predavanje rud. svetnika ing. V. Strgarja »O idrijskem rudniku« v deželnem gledališču. Ob 8. uri 30 minut komers v hotelu Tivoli. — V nedeljo, dne 25. maja 1913: Ob 9. uri 30 minut sestanek v kavarni Union; ogled mesta (muzej, grad, osuševalna dela itd.) Ob 1. uri banket v hotelu Union, ki ga priredi »Društvo inženirjev v Ljubljani«. Ob 5. uri 30 m. sestanek v kolodvorski restavraciji. Ob 6. uri 32 minut odhod.
— Vsem, ki nas vprašujejo glede služb na Balkanu sporočamo, da uredništvo samo ne more osebno dajati nikakih informacij. Ravnajo naj se po nasvetih, ki so jih čitali v »Pismu iz Belgrada«. Doposlane naslove smo poslali našemu dopisniku, ki bo obvestil pravočasno one, za katere bo ugodno kazalo. Drugim bi svetovali, da narede izlet v Belgrad — in se tam osebno informirajo.
— t Ludovik Stricelj. K včerajšnjim življenjepisnim podatkom dodajamo še sledeče: Rojen je bil v Zalogu pfi Ljubljani 1. 1851. V Ljubljano je prišel kot mlad človek in se je posvetil dimnikarski obrti. Vstopil je dne 29. aprila 1875. kot član k prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu, bil je torej sedaj najstarejši član. Od 1. 1899. je bil Stricelj načelnik društva, eden najmarljivejših in najdelavnejših članov. Sodeloval je pri vseh ljubljanskih požarih, bil je odlikovan z meščanstvom in z zlatim zaslužnim križcem. Pogreb bo jutri.
— Fehtarenje brez konca in kraja. Na sv. Rešnjega telesa popoldan je škof blagoslovil pri novi cerkvi na Elizabetni cesti križ na zvoniku. »Slovenec«, ki je to v sredo naznanil, je pristavil ob enem, da bo pri tem blagoslovljenju lahko vsak to priliko porabil in si neovirano •ogledal cerkev. V resnici so pa ljubljanski tercijali in tercijalke porabili to priliko, da so vsacega, ki je šel ogledat si cerkev, nahrulili, naj da kaj za cerkev. Pobirali so neke sorte mile darove(l) po grošu, za ta denar pa — manj še vzeli niso — so dajali ljudem neke pildke, ki se jih rdobi — 10 za en groš. Sama farška fehtarija in še — nesramna povrhu!
— Pri državni policiji ljubljanski so nastavljeni zdaj vse sorte juristi, nadkomisar, koncipisti in pol kompa nije raznih »vahtmajstrov« pa »re-vierinspektorjev«, (kot bi bila Ljubljana Albanija!) ali če pogleda človek v notranje in zunanje poslovanje tega c. kr. policijskega kora, se mu zdi, kot bi bil tržaški ravnatelj Manussi poslal v Ljubljano najslabši materijal. Ni čuda, da ni v mestu nobenega reda. Samo z nezaslišanimi globami se hočejo nekateri štre-barji postaviti navzgor. Zato tudi ni čudo, da se je nek vladen funkcionar izrazil ob priliki neke kritike: »Was will man, die Mannschaft, die wir
von der Stadtgemeinde ubernom-men, ist sehr gut discipliniert und versteht ihren Dienst, sie hatte nur eine schlechte Leitung, was wir aber aus Triest bekommen haben, ist aber unter 0! Nesposobnost in zanič vodstvo policijske straže se je pokazala ravno včeraj pri procesiji na Frančiškanskem mostu! Pa tudi drugod!
— Nekaj za c. kr. državno polt cljo. V gozdiču blizu vasi Jarše streljajo nemški fantalini z ostrimi pa-trcnami in bi bili predvčerajšnem popoldne skoro zadeli dva ljubljan |ska šetalca. Ko sta jih gospoda opozorila na nevarnost tacega početja, so nemški fantalini odgovorili: Skoda bi ne bila velika (če bi bil kdo zadet; namreč kdo od Slovencev). Tako torej: nemški smrkavci si upajo na Slovenskem na pripombo, da je njegovo početje nevarno, odgovoriti. da bi ne bilo škoda, če bi se ko ga zadelo. Priporočamo c. kr. policiji, ki izvoščeke na ulici in hlapce-težake citira radi vsake malenkosti ha urad. da prime one nemške fan |tiče za ušesa, da oprosti koga dru-zega tega dela! Sicer bo samoob rambn na mestu!
— Odgovor »Slovencu« na napad Kovačiča. Pred par dnevi je »Slovenec« napadel sprev. v p. Kovačiča. češ, da je tega stražnik od pelial na opazovalni oddelek ker je Svojo žena pretepal. Resnica pa je pa ;e bi! mož zelo vesten in miren v pvoji službi dokler se ni ponesrečil Poškodoval se je nekoč težko na glavi, kar lahko dokažejo izborni
primariji in pozneje še profesorji na kliniki, ki so ga zdravili na kar je bil mož vsled tega vpokojen. Od tistega časa je zmerom tožil o nočnem glavobolu. S svojimi najboljšimi prijatelji je le malo občeval — bil je pri tem ves zmeden in je govoril vsakovrstne stvari; torej bi ne bilo nič čudnega, ako bi se mu um omračil. Sedaj se je zopet sprevodnik Škrbine ponesrečil ter na glavi poškodoval. Ali imajo mogoče železničarji jeklene bronaste glave, da jim ne škoduje noben padec ali udarec? Če se spodtakne kaka visoka oseba in pade, piše takoj ves svet o njem, da si je možgane pretresel, pri železničarjih je izjema. To pa samo pri tistih. ki ne trobijo v klerikalni rog. Oražem in Knoil smeta delati vse, akoravno vlečeta rente, pokazati pa nimata nikakih poškodb ter opravljata vsakovrstna opravila. H koncu še to, da vbogi železničarji tudi nimajo tako trdih butic, kakor iz deželnega denarja se debeleči: Pegan, ampe, Štefe ali Moškrc, katerim tako noben udarec ali padec ne škoduje.
— Zastavica. V Ljubljani naprednjak, v Spodnji Šiški klerikalec .Vodovodna zadruga), v Zgornji Šiški naprednjak (gostilna). Kdo in kaj je to?
— Odkritje spominske plošče v Spod. Šiški se je vršilo v nedeljo clerikalcem na čast in v njih osam-jeni prisotnosti. Za »Dan« je bil pričujoč naš Fige Lipi, ki bo jutri o em, kar je slišal, napisal posebno poročilo.
— Kino-Metropol v deželnem gledališču. V soboto in nedeljo popolnoma nov spored: Krkonoši pozimi (naravno); Srčna drznost (komično); Skoz temo k luči (drama, samo popoldne); Izgubljena sreča (drama, samo popoldne); Izkrcanje francoske mornarice (naravno); Daleč od sreče (samo zvečer, 1200 m dolg film, drama); Leo na ženito-vanjskem potovanju (komično). Predstave se vrše danes ob pol 9., v nedeljo ob pol 4., pol 5.. pol 6. popoldne in pol 7. in pol 9. zvečer.
— Popravek:	V »Kino-me-tropolu« se namesto točke »Daleč od sreče« predvajata dva najnovejša monopolska filma »Skrivnost rumene sobe« in »Kralj zračnih višav«. Predvajanje teh dveh filmov traja približno dve uri. Senzacija prve vrste.
— Pokoričavanje mladih ptičev.
Ako gre človek sedaj ob nedeljah ali praznikih na deželo, zapazi polno ljudi, ki hodijo po hostah in pobirajo mlade ptiče iz gnezd. Dobro je zanje vse: šole, srake, detali, žolne, kosi, škorci itd. Kak posameznik dobi toliko gnezd da ima doma polno skledo mesa mladih ptičev. Kje so tukaj poklicane oblasti, ko se ne ganejo? Kje so orožniki da ne vidijo tega? Ti gospodje naj bi se rajši malo potrudili v hoste!
— Znani cirkus Schmidt pride prih. teden v Ljubljano. Ta cirkus se le Ljubljančanom prikupil z zanimivim sporedom. Sedaj nastopi cirkus z nekaterimi novimi silami. Natančnejši spored priobčimo v kratkem.
— Nesreča. 271etnemu delavcu Martinu Hafnerju je padla te dn! na Južnem kolodvoru med delom železna tračnica na desno nogo in mu jo je znatno poškodovala.
— Vlom. Pred kratkim so vlo-» mili doslej neznani tatovi ponoči na Kodeljevem v neko barako za delavce in so odnesli od tam razna živila v skupni vrednosti 14 kron.
—Občni zbor Narodno soc. zveze se vrši v nedeljo dne 1. junija t. 1. v restavraciji Narodnega doma v Ljubljani, po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika, 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Strokovno poročilo. 5.‘Volitev odbora, 6. Volitev nadzorstvenega sveta. 7. Volitev zaupnikov. 8. Sprememba pravil in 9. Slučajnosti. Pristop na občni zbor imajo povabljenci kakor tudi p0 njih upeljani gostje.
— Našim inteligentom. Prihodnjo nedeljo ima N. S. Z. svoj občni zbor, na temu zborovanju se namerava začrtati smer v smislu razširjenja edine naše narodne delavske organizacije. Da se to delo tem lažje izvrši je pa nujno potrebno, da tudi naši Inteligenti kaj store zato. Posebno pri vzgoji mladine je dobro došel vsakdo, ki ima zanimanje in dobro voljo zato. A žal v Ljubljani in na Kranjskem sploh pogrešamo tega, v Trstu se vsa inteligenca zanima in deluje za N. D. O., a pri nas se ne stori nič. Tudi pri klerikalnih organizacijah se vidi da vse njih delavske organizacije vodijo takorekoč prvaki njih stranke. Zato N. S. Z. vabi vse tiste, ki Jim je za naše delavstvo In mladino, da vstopijo v krog tistih, ta se v nedeljo občnega zbora udeleži. Manj kritike in več dela.
— Kino-Ideal. »Ouo vadiš?« se na splošno zahtevo ponavlja danes do ponedeljka. Glavni prizori so levi ki planejo na obsojene kristjane, goreči Rim, boj Ursusa z bikom in
smrt Nerona. Vsi ti prizorf so pustili že pri prvi predstavi nepozabljivi utis. Predstave vsak dan od 1—3, -5, 5—7, 7—9, 9—11. ure, v nedeljo od pol 11. do pol 1. Predprodaja od 10. do 12. dop. Otvoritev vrta drug’ teden.
Trst.
Kako socijalno - demokratična »Zarja« laže, priča sledeči dogodek:
Pred nekaterimi dnevi se je obrnila paroplovna družba »Dalmacija« na posredovalnico dela NDO. z vprašanjem, če bi mogla dobiti 30 težakov. Ker pa se je NDO. dozdevalo, da gre pri »Dalmaciji« morda za kako delavsko gibanje, družbi zaželjenih 30 težakov ni takoj poslala, marveč je poslala k ravnateljstvu 2 zastopnika, da se o stvari natančno informirata. Kajti, če bi se pripravljala stavka bi NDO. pač ne mogla dati delavcev na razpolago in se pustiti na ta način od podjetnikov izrabljati, marveč bi proglasila s stavkujočimi solidarnost. Točke svojega programa, v kateri je zapopadena v gospodarskih bojih jeklena solidarnost, se drži NDO. strogo. Toda pri »Dalmaciji« se ni šlo za stavkovno gibanje. Delavci, k! so bili podrejeni zakupniku, kateri je imel pogodbo z »Dalmacijo«, so samo zahtevali, da bi se jih direktno podredilo družbi »Dalmaciji« in da bi bili od zakupnika neodvisni. »Dalmacija« pa je od delavcev zahtevala, da morajo položiti v slučaju, da si osnujejo zadrugo, kavcijo, kakor jo je položil zakupnik. Omenjeni delavci delajo namreč pri razkladanju parnikov in ker vsak hip kaj zmanjka, zato je čisto naravno, da mora do-tičnik, ki prevzame delo, položiti kavcijo. Ker pa delavci kavcije niso hoteli položiti, zadrugo pa so hoteli imeti, zato je »Dalmacija« sklenila, napraviti s tistimi delavci pogodbo, ki bodo v stanu položiti kavcijo. Ne smemo pa pozabiti omeniti, da so hoteli omenjeni italijanski delavci ustanoviti zadrugo samo zato, da bi izpodrinili vse slovenske delavce, ki so bili pri omenjeni tvrdki, pri razkladanju parnikov, do danes uslužbenk Ko je bil NDO. ves ta položaj znan, je sklenila poklicati slovenske težake in jih vprašati, če bi bili pripravljeni položiti kavcijo, češ v tem slučaju bodo pri »Dalmaciji« sprejeti. To Je bilo vse. In »Zarja« ima pogum trositi v javnost največje laži. Pravi, da so stopili delavci pri »Dalmaciji« v stavko in da delajo zdaj na njihovem mestu tisti delavci, ki jih Je poslala na delo NDO. Kaka ostudna laž! Resnica je, da nihče izmed delavcev pri »Dalmaciji« ni stopil v štrailc in da NDO. tudi nobenega delavca ni poslala k »Dalmaciji«. Povemo pa, da se bodo razvijale stvari od zanaprej tako-le: Ce bodo dosedanji delavci pri »Dalmaciji« zahtevali po vsej sili, da jim »Dalmacija« privoli v ustanovitev zadruge, bodo morali položiti kavcijo; če pa tega ne bodo hoteli storiti, pa se bodo morali še zanaprej zadovoljiti z zakupnikom, ki ima — kakor smo že omenili — položeno kavcijo in je on za vse odgovoren; če jim pa ne bo povolji ne to ne ono, potem pa bo »Dalmacija« prisiljena skleniti pogodbo z drugfrni delavci, s takimi, ki bodo položili kavcijo, oziroma za katere bo položil kavcijo kdo drugi. Čisto naravno pa Je, da se bo, če se razruši z dosedanjim zakupnikom in delavci pri »Dalmaciji« pogodba, v tem slučaju NDO, potrudila, da pridejo na delo sloven« skl delavci, kajti naravnost greh bi bil, ako bi se zanemarjalo na tisoče brezposelnih slovenskih delavcev in protežiralo tujce, regnikole, katerih ie v Trstu itak toliko, da bi bil že skrajni čas, da bi jih vlada izgnala. Dokler so na domačih tleh brezposelni domači delavci, toliko časa bi se tujim delavcem, izvenavstrijskim državljanom, ne smelo dati dela: takrat pa, kadgr bodo vsi domači delavci zaposleni in se bo še čutila potreba po delavcih, pa bomo z veseljem poklicati tudi izvenavstrij-ske delavce. Vemo, da je socijalnim demokratom v tem pogledu vseeno, ali stoje stvari tako, ali pa tako; k večjemu to uslugo izvršujejo, da pomagajo Itajijanom Izpodrivati Slovence. »Zarji« pa povemo, naj o krumirstvu, ki ga očita NDO. kar lepo molči. NDO. je skoz in skoz poštena delavska organizacija, ter ni in tudi ne bo krumirila. Pag pa je krumlrila socljalna demokracija vselej, kadar je NDO. uprizorila kako gibanje. Socijalna demokracija je šla celo dalje; zvijačnim potom je proklamirala štrajk z namenom, da Slovence izpodrine. Italijanski delavci. katerim je dajala socijalna demokracija navodila, so šli takoj drugi dan na delo; slovenski pa so bili vztrajali, bili so solidarni, ker niso slutili, kaj socialni demokratje pripravljajo. In tako se je pripetilo, da podjetnik slovenske delavce n) hotel več sprejeti, češ vi ste tisti.
ki hujskate delavce k uporu. Tako postopanje gotovo ni socialistično. To je samo majhen slučaj. Pripravljeni smo priti na dan s celo vrsto slučajev, kako so socialni demokratje s pomočjo krumirstva izpodrivali Slovence. Danes teh slučajev ne bomo omenjali. To kar smo napisali, naj zaenkrat zadostuje. 2e s tem smo socijalDO-demokratične laži temeljito izpodbili. Da bomo razkrinkali socijalno-demokratično gnilobo tudi na shodih, to je samo po sebt umljivo. Delavstvo naj spozna, kaka hinavščina vlada v sodjalno-demo-kratičnih vrstah, kjer zlorabljajo socialistični program na vse mogoče načine. Trdno smo prepričani, da bo prišel čas, ko bo ta gniloba Izginila: Izpodrinilo Jo bo zavedno In pošteno delavstvo.
Društva.
Telovadno društvo »Sokol« v Stepanji vasi priredi v nedeljo dne 25. t. m. popoldan ob pol 2. uri peš izlet po glavni cesti čez Hrušico, Dobrunje, Zadvor v Zg. Kašelj. Tam je eno in pol ure odmor. Potem čez D. M. v Polje nazaj v Šte-panjo vas, kjer se vabijo vsi brati Sokoli, da se polnoštevilno udeleže tega izleta. Zbirališče v telovadnici pri br. Jos. Anžiču v Stepanji vasi. — Na zdar!
Napredno politično gospodarsko In izobraževalno društvo za Moste priredi v nedeljo dne 25. t. m.' društveni shod v prostorih g. Kovača v Šmartnem ob 4. uri popoldne. ,— Odbor.
»Sokol« v Gorici priredi dne 1. junija t. 1. veliko vrtno veselico na Goriščeku. Sodeč po pripravah obeta biti ta veselica izredno zanimiva. Telovadci nastopijo s prostimi vajami, razni pevski zbori bodo gotovo privabili mnogo občinstva iz Gorice in okolice. Preskrbljeno bo za zabavo, omeniti moramo tudi, da bodo različni oštirji odsekaši in odsekašice skrbele za dobro kapljico in dober prigrizek. Nihče naj torej ne manika. Na zdar!
I. Kolesarsko društvo »Balkan« priredi 1. junija dirko za društveno prvenstvo obenem ples v Briščikih pri Proseku,
II, kolesarsko društvo »Balkan« priredi dirko »Primorski prvak« 22. junija na progi Opčine-Gorica na slavnost Kol. društva Danica. Vabljeni so vsi člani ljubljanskega društva, da se priglasijo k dirki za »primorskega prvaka«; vpisnina 5 K. dovoljeno je teči s prostim tekom.
Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu ima v soboto 24. t. m. ob 8. uri zvečer svoj I. redni občni zbor letnega tečaja v gostilni »zur Uni-versitht« z običajnim sporedom.
»Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju« priredi svoj II. redni občni zbor dne 24. maja v rest. »Siegel«, III. Neulingg. 28. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli!
Akad. društvo »Slovenija« je izvolila za letni tečaj te-le odbornike:	Predsednik: med. Janez Oražem; podpredsednik:	med. Albert
Trtnik; tajnik: iur. Lojze Zbačnik; blagajnik: med. Karl Luschiitzky; knjižničar: iur. Josip Rutar; arhivar iur. France Gorečan; gospodar: iur. Miha Bezlaj; namestnika:	phil. V.
Gruntar in tehn. France Burnik; pregledniki; med. M. V. Brezovnik, phil. Jože Rus in Fance Zdolšek; Društvo se je preselilo z majem v VIII. okraj, Langegasse 50./I.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 23. maja. Danes je v avstrijskem parlamentu obsodil avstrijsko politiko zadnjih mesecev dr. Čin-grlja, zastopnik naprednih Jugoslovanov. Naštel le vse pridobitve monarhije za časa balkanske vojne in te pridobitve so: »Skader pridobljen za albanski fantom, Ada Kaleh anektiran« in nadaljeval:
»Kar pa nas Jugoslovane posebno ogorča, je to. da le bila vodilna misel politike zadnjega časa tako prononsirano Jugoslovanom sovražna. Vsem drugim so veljale simpatije Turkom In Arnavtom. še Grkom — le Srbom in Bolgarom ne. Reklo se ie, da je treba protiuteži proti panslavizmu kričalo se je, da je Srbija ruski vazal, obenem pa se je zahtevalo, da — postane avstrijski.
Avstrijski Jugoslovani smo vedno izpolnjevali svoje dolžnosti na-pram monarhiji, nam se ima Avstrija zahvaliti, da je velesila — toda nikdar se ne ozira na naše čuvstvova-nje. Ako smatrajo drugi albansko po-
litiko naših diplomatov za pogreše-no, da, za smeino. za nas ie ta politika razžaljen je.«
Tekom seje je prišel do besede češki poslanec Klofač, ki je izvajal, kakor sledi:
»Po vsem tem. kar se je v Av-strtii zgouAo, sl ne da parlament navezati nf gobčnik. Gospodarski položaj je portal rsled te politike takšen, da zahteva razjasnitve.« Nadaljuje: »Vidimo, da smo dosegli le dtto; ne le, da smo naščuvali proti sebi Balkan. temveč celo Evropo, vsled česar seveda tudi uspeh ni izostal in ta se imenuje Ada Kaleh. Nad balkanskimi narodi pa Izvršujemo posel policaja še sedaj. Ona stvar z Albanijo ni bila ničesar drugega kot perverznost starega gospoda.« Nato se peča s tiskovnim uradom zunanjega ministrstva in nadaljuje: »Kanla kot vsi vodilni možje literarnega oddelka zunanjega ministrstva so Mažaji. In pod vplivom teh mažarsklh gospodov Je bil zunanji urad avstrijski. Ta mažarska politika nam je odtujila Ru-munijo.« »Da vlada v Avstriji absolutizem, mi ni potreba povdarjati, vsi dogodki to potrjujejo. Prochaz-kovo In Essadovo afero je razširil naš literarni biro v svet.« Na to obtožuje govornik korespondenta »Relchspošte« Wagnerja, da je pošiljal v list lažnjiva poročila, kar ne potrjujejo samo bolgarski, temveč tudi berlinski listi.
Ko ie govoril še klerikalec Je-fabek, Je bila seja v znamenju kravalov med kršč. soc. In nem. nac zaključena. Prihodnja seja v ponde liek popoldne.
RAZMERE MED GRKI IN BOLGARI.
Atene, 23. maja. Vse vesti, da je grška vlada zapovedala vojski odkorakati proti Kobali In drugim od Bolgarov zasedenim krajem, so neresnične. Grška vlada ne pripisuje poslednjim spopadom med Grki In Bolgari nobene važnosti. Kralj sam se pa poda v Sageso, kjer bo z vrhovnim poveljnikom preinotril položaj in poskusil doseči z Bolgari sporazum v tem smislu, da se določi široka nevtralna zona (pas), da se tako prepreči vse stike voiašklb čet.
VOJAŠKA POGODBA MED RUSIJO IN FRANCIJO.
Petrograd. 23, maja. Potrjuje se vest, da je dospel francoski admiral v Petrograd. Kakor poročajo listi, ima prihod ta namen, skleniti voja* ško pogodbo med Francijo in Rusi. Jo, pogodbo, ki ima svoj začetek že v lanskem avgustu. Dumi bo prihodnje dni predložena mornariška predloga. ki bo zahtevala v pokritje 2 milijardi rubljev.
Odgovorni urednik RadivoJ Korene Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«
tr* Telovad. društvo .Sokol' ::	v	Ljubljani.	:?
Včeraj, dne 22. maja je preminul brat
Ludovik Stricel
eden najstarejših in najzvestejših naših članov. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 25. maja ob 3. popoludne iz hile žalosti sv. Petra cesta štev. 33 na poko pališče k Sv. Križu.
Zbirališče točno ob 27«. popoldne v telovadnici ..Narodnega doma*. Bratje, udeležite se polnoštevilno: Na zefar!
ODBOR.
ali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložit! znamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasib ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; ru-uanji inserenti v znamkah. Zaključek malib oglasov ob 0. url zvečer.
Glasovirje. pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince J92.___________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižla cena.______________________
Kdor sl želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo prf Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže dpmača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek.
Spominjajte se dijaškega društva * Domovina * /
»»*wpi5gwe»£ Mri*
9ŠW
odprta
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Izgotovljen« obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne Jopice, cele obleke (kostume) in pOsamezna krila za ženske v manufaktura! in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu" v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
Otvoritev gostilne 1
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da se je v soboto 10. maja otvorila
novagostilna
atTa. IES5uxxi.©lcl cesti U_
. Točijo se pristna istrska, dalmatinska, I furlanska, in goriška vina. Dobi se tudi I Verm uth in maršala. Vsa ta vina so od naj-{ bolj zanesljivih vinogradnikov kupljena. Od 5 litrov naprej nižje cene,
Za mnogobrojen obisk se priporoča Leonardo Galante.
Soboto, nedelje in praznike vso noč odprto.
(3
ti
H
a
d
S
*
M
Kavarna „EGIA“
se priporoča slavnemu občinstvu. Zagotavlja najboljšo pijačo in točno postrežbo. Na razpolago so raznovrstni politični in ilustrovani časopisi. Dva moderna
 Seifertova biljarda.-
Josip Čufer, kavarnar.
N
■ ■	!	5
- -	■ ■
Automobilna zveza ||
Celje - Ljubljana
■ ■
družba z omejeno zavezo na Vranskem, ji
■ ■
■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■ ■
m m ::
tl
s s
■ ■ ■ ■ ■ ■ • ■ ■ ■ II
■I m
: S
Vozni red, veljaven od 26. maja 1913:
Odhod iz Ljubljane ob 6. zj. Prihod v Celje ob 9. dop. Odhod iz Celja ob 1.30* pop. Prihod v Ljubljano ob 4.40 pop.
■■■ ■ ■ ■ ■
■ ■
■ ■
■ ■
JI
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M«
Odhod iz	Celja ob 6. zjutraj.	[	:
Prihod v	Ljubljano ob 9. dop.	■:
Odhod iz Ljubljane ob 3.30' pop.	£	|
Prihod v	Celje ob 7. zvečer.	■	j
■ ■ ■ ■
mmmmmmmmmm.mm.mm.mmm.m.mmmmmmmmmmmmmmmmmS
Soboto, nedelje in praznike vso noč odprto.
Za K10
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Eavnotako za K 10'— listrasta ali pralna obleka za gospode.. Od K 6-— naprej pristni panama klobuki do najfinejže vrste.
Angleško skladišče oblek
O. Bern atov ič, Ljubljana, Mesini trg št. 5.
Ustanovljena leta 1831.	Ustanovljena	leta 1831.
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
C. Ir. jrii Mn vm lira Miiiii GnliiTrsm
Glavni zastop v Ijubljapi, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1911. se je zavarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 miljonov kron na življenje. -Družba je izplačala za škode nad 1063 miljonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 417 miljonov kron.	_
Moderne srajce — bele in barvaste,
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v naj večji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah
z 10°|o popustom
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana, =$
glavne pošte.
Laška kuhinja
•v
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Poreneo.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad ■ K 1,000.000.
Ltnblfanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica, štev. 3, (lastna hiša)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
Kavarna
celo
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado »Nerll* po 2 In 4 K - toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasnlčar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Antonija Stricel naznanja v svojem kakor v imenu svojega sina Mirka vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen preljubljeni soprog, oziroma dobri oče, gospod
LUDOVIK STRICEL
meščan ljubljanski, posestnik, dimnikarski mojster, ravnatelj ljubljanskega prostovoljnega in reševalnega društva, imetnik zlatega zaslužnega križca, častne kolajne itd.
danes zjutraj po kratki bolezni v 63. letu svoje dobe v Bohinjski Bistrici nenadoma v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki blagega pokojnika se bodo pripeljali v Ljubljano in v nedeljo dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne v hiši žalosti Sv. Petra cesta št. 33 slovesno blagoslovili ter nato na pokopališču pri Sv. Križu položili v rodbinsko grobnico k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Dragi pokojnik se priporoča v blag spomin in v molitev.
V Ljubljani, dne 22. majnika 1913. Mesto vsakega posebnega naznanila.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet.