MAJ 1953

^fe«^ 7

IMMIGRANT ARCHIVES

University of Minnesota

II 48132.

Nabožni slovenski mesečnik

VSEBINA: Materi /P.Bazilij/,stran 129
- Marijin pogled /Kanonik Franc Koretič/
stran 131 - Molitev žejnih duš, pesem
/V.Oskrbnik/,stran 134 - Dve žrtvi člo¬
veške zlobe /K.Z./, stran 135 - V Modro
armado! /P.Hugo dr.Bren OFM/,stran 136
Baraga uči, Slomšek govori /Prir.p.Odi-
lo/, stran 138 - Kje si, mladosti moje raj,
stran 141 - Mari jini vrtovi /Prir.p.Odi lo /,
stran 142 - Skozi viharje gre moja pot...
/P.Rudolf OFM/, stran 145 - Po kralje¬
stvu križa, stran 146 - Smehljaj, stran
149 - Posoda časti vredna /P.Miršek/,
stran 150 - Pota božje previdnosti /P.
Fortunat OFM/, stran 152 - Mamice ni
/pesem p.Evstahija OFM/, stran 154-
Lemontski odmevi, stran 155 - Šopek v
zadnje slovo, stran 157 - Kramljanje na
zapečku, stran 158.

Urejajo in izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKANI
v Združenih državah ameriških

St. Mary’s Seminarjr, Lemont, Illinois - Tel: 494
Editor : Fr. Basil Valentin OFM
Business Manager : Fr. Cyril Shircel OFM
Naslov-Address: AVE MARIA,'Box 608,
Lemont, 111. - Telephone: Lemont 873

Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A.
in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo j 3.00

Tvoja naročnina je dar fantom, ki se v našem
semenišču pripravljajo na duhovniški poklic.
Naročnikov in dokrotnikov se lemontska franči¬
škanska družina dnevno spominja pri molitvah.

Publlshed once monthly - twice In October- by
the Siovene Franclscan Fathers, Lemont, Illinois,
in the interests of the Commissariat of the Holy
Cross. - Entered as second class matter at the
post office of Lemont, Illinois, under the act of

DRAGI ROJAKI! Maj je prižel k
nam. Tisti čudoviti mesec, katerega
vsako leto tako težko pričakuje sleher¬
no človeško srce. Mesec pomladnega
cvetja, ko narava razkaže vso lepoto,
ki jo je skrivala v dolgih mesecih zime.
Sonček privabi iz hiš celo bolnike, da
jim njegova toplota da novega življe¬
nja in se naužijejo svežega zraka.In
kako topli spomini se nam porajajo v
maju! Na travnike okrog rojstne hišice,
kjer smo nekoč kot otroci doživljali
maj, sončno pomlad in brezskrbno mla¬
dost ,kjer smo vriskali in prepevali,
delali piščalke iz vrbe in nabirali bele
zvončke, prve znanilce konca zime...

Prav zato, ker je maj tako čudovito
lep, so ga posvetili najlepši cvetki -
Materi božji. Jej, kako je bila vsaka
slovenska cerkvica skozi ves maj okra¬
šena I Marijin oltar je kar žarel v cvet¬
ni obleki in lučkah, orgle so sleherni
dan donele pri šmarnični pobožnosti in
cerkev je bila vselej nabito polna Ma¬
rijinih častilcev.

Ko ste odhajali v tujino, dragi moji,
Vam mati ni mogla dati denarja,ker ga
ni imela. Dala pa Vam je na pot svoj
blagoslov in Vam naročila, kakor zna
le skrbna mati:“Če boš v še tako slabi
druščini,ene nikdar ne pozabi: Marije!
In če boš tudi tako nesrečen, da boš
pozabil Boga, ne pozabi vsaj s kako
zdravamarijo častiti Mater božjo, pa
boš še našel nazaj na pravo pot..."

To naj bo slehernemu Slovencu v tu¬
jini oporoka verne slovenske matere:
zvestoba Mariji, ki je Kraljica Sloven¬
cev. Zato naj v mesecu maju ne obuja¬
mo samo spominov, ampak se vprašaj¬
mo, kako to oporoko izpolnjujemo. Kaj
smo še Marijini otroci, ali pa smo celo
ono kratko zdravamarijo prenehali o-
pravljati? Mati božja razume našo re¬
vo in nam bo rada odpustila, da le spet
pridemo k njej. Je pa njena želja, da
vlada v vseh slovenskih domovih širne

March 3, 1879. Acceptance of mailing at special
rate of postage provided for in section 1103, act

Amerike, kakor ie nekoč kraljevala po
naših domovih, ko smo bili še majhni.

of october 3, 1917. - Authorized juiy 14, 1945. Končno je to le naša korist. Marija je
/.//bližnjica v nebesa, tja pa menda vsak
Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, nas že li priti. - Urednik.

tg Ljsčljas« p

Maj 1953 - Leto XLV

W]ateri

oliko sem jih že srečal v življenju! Mladih
mamic v prvih letih družinskih skrbi, ki jih skriti ne
more njih materinski pogled. In starih, sključenih ma¬
ter, ki jim je teža pregaranih dni in prečutih noči zgu¬
bala obraz in posrebrila lase. Takih, ki so mi v blaže¬
nem smehljaju na licih pripovedovale o svojih malčkih:
kakor angelčki krog Marije na podobah so se drenjali
okrog nje. In drugih, katerih sad je že dorastel ter se
razkropil od doma. Materine misli jim slede na vseh
potih, pa naj gredo še tako daleč, prav na konec sveta.
Se vedno jih gleda kot nebogljenčke, ki jih je privijala na
prsi in jim poljubljala kodrasto glavico. Zato je beseda
o njih topla kot pomladni vetrc. O vsakem ve povedati
kaj lepega. Vsakemu zida gradove v oblake ter mu želi

samo srečo in kadar jo res doseže, so otrokovi uspehi
tudi materini uspehi.

Mati bi težko rekla o svojih kaj slabega. In če potoži, so njene oči
napolnjene s solzami, ki se mi zde kot molitev. Sina je imela, morda
hčer, morda več sinov in hčera. O, kako jih je ljubila in učila prav ži¬

veti! Pa so zavrgli njeno ljubezen in so pozabili na njene nauke. Nič več
se ne zmenijo zanjo, v tla so poteptali njena materinska čustva. . . Si že
kdaj skušal tolažiti zapuščeno in zagrenjeno mater? Kaj ti ni zakrvavelo
srce in si z njo občutil vso krivico, ki so jo naredili njeni oropani duši?

Da, koliko sem jih že srečal v življenju. Naj so srečne ali v skrbeh
potrte, bogate ali revne, eno imajo vse skupno : matere so. Ko govoriš o
njih otrocih, jim oči zadrhte v prečudnem ognju, ki ga ne najdeš pri no¬
benem drugem bitju. Topla milina sije iz njih kot neslutena sanja, ki je ne
moreš prenesti na sliko in ne zliti v stavek. Vsak poskus ostane le dih,
resnici komaj podoben. Mati, o mati, kdo te razume v tem mrzlem sve¬
tu, ki tvojega poslanstva ceniti ne zna in ga ne bo znal nikoli! Ko bi ga, bi
samo zato prenehali s sovraštvom in vojno, da bi tebi prizanesli solze
nad sinovi, ki jih požirajo bojne poljane. Kajti več je vredna materina
ljubezen kot vse, za kar se tolčejo brez prestanka. Materina ljubezen bi
svetu vrnila mir; konference ga ne bodo, še manj kri in solze. . .

Nad vso to množico misli o materi pa se v meni dviga podoba, ki mi
je izmed vseh v življenju najbolj živa in ljuba ter na sleherni materinski
dan še zlasti oživi - podoba moje matere. Počiva že v grobu, toda njen
topli pogled ni umrl z njo. Bliže mi je njen smehljaj kot kdaj koli v živ¬
ljenju. Kakor včeraj se mi zdi trenutek, ko sem jo prvič zavestno raz-

130

A VE MARIA

žalil in ji privabil v oči solze, ki so me premagale: vrgel sem se ji v na¬
ročje, priznal svoj greh in jo prosil odpuščanja. Kako nežno me je objela
in vse je bilo pozabljeno. Gledam jo v trenutku, ko sem ji povedal svo¬
jo namero, da se bom daroval Bogu. Vem, da je vsa leta mojega življenja
molila za to, a to minuto se mi je zdel njen obraz kakor Marijin pod kri¬
žem: sladak in grenak obenem, žrtvujoč najdražje, kar ji je Bog dal in ji
zopet jemlje. Nikdar ne bom pozabil zadnje noči pod domačo streho. Mati
je mislila, da že spim. Pristopila je k mojemu ležišču, se sklonila nad¬
me ter me pokrižala na čelo, usta in prsi. Topla solza je kanila na moj
obraz in nad seboj sem zaslišal rahli šepet materinih ustnic: “Sinko, Bog
s teboj !. . . ” Še  imam v spominu dneve vojnih grozot, ko je trepetala za
sina-vojaka, jokala in dvigala roke v molitvi zanj. Vem, da je podvojila
svoje prošnje od dne, ko sem moral v tujino ne da bi ji mogel še enkrat
stisniti roko in ji poljubiti vela lica. In v dnu srca čutim, da je zame mo¬
lila tudi svojo poslednjo uro, ko je umirala sama daleč od mene ter nihče
domačih ni smel stati ob njej. . .

Mati, mamica moja! Kje na svetu je človek, ki bi ti bil enak? Kakor
izpeta pesem se mi zdiš; nikoli več je ne bom slišal, a njeni zvoki so
ostali v moji duši kot veličastni spev ljubezni. Ljubezen pa je večna.

P. Bazilij OFM

KDOR KOLI Sl, KJER KOLI Sl,
KI BEREŠ TO,
ALI LJUBIŠ SVOJO MATER?

LJUBI JO 1

DOVOLJ JE LJUBIL
NE BOŠ NIKOLI!

Franc Ks. Meško

Maj 1953

131

Cvetoči maj  nas
spet kliče k Mariji. Ne si¬
cer tako prisrčno, kot nas
je klical svoje dni na slo¬
venski zemlji, kjer so od¬
mevale majniške pesmi ne
samo po cerkvah, ampak
tudi na paši, v goricah, na
njivi. . . Kako lepo je bilo, ko

so pred vsako Marijino kapelico stali
mlaji in podoba majniške Kraljice je
bila po cerkvah, znamenjih in domovih
ovita z venci pomladnega zelenja in
cvetja.

Vendar nas maj tudi daleč od rod¬
ne grude kliče dovolj glasno, da bo ta
mesec znova vzcvetela v naših srcih
ljubezen do Marije in nam bo maj tu¬
di v tujini domač - Marijin mesec.
Rdeča lučka in skromna cvetka ali pa
vsaj nekaj zelenja pred Marijino po¬
dobo v tvojem domu bo namesto tebe
nenehoma ponavljalo :“Ave Maria... ”
Večer za večerom boš pa tudi sam
pokleknil pred njo, ji pogledal v mili
obraz in molil:“Pozdravljena, Kra¬
ljica, Mati usmiljenja.. .obrni svoje
milostljive oči v nas...”

Najbrže se ne zavedaš, kako lepa
in pomenljiva, pa tudi važna in zlasti
za naš čas potrebna je ta prošnja. Za¬
to ne bo izgubljen čas, ako ji posvetiš
nekaj majniških trenutkov.

-X

kaj, kar je bilo pred telesnimi očmi
skrito. Zato pravimo, da so oči oken¬
ca, skozi katera gleda duša v svet in
svet v dušo. Dostikrat nam povedo
oči več, kot nam pove jezik. Prav
ljubezniv in prijazen, pa tudi zelo
osoren in oduren zna biti pogled naših
oči. Veselje in žalost, ljubezen in pa
sovraštvo, čednost in greh... skratka
vse, kar se skriva v izbici našega
srca, prinesejo oči na dan.

Čim lepša je duša, tem lepši in
jasnejši je pogled očesa. Če je že
pogled nedolžnega otroka tako čist
in oko tako mirno, da iz njega odse¬
vajo cela nebesa - kako lepe in čiste
morajo biti šele oči Marijine. Čistej¬
še so kot najsvetlejši sončni žarki,
saj sije in gleda iz njih duša, milosti
polna. Tisti, ki so doživeli to srečo,
da se jim je prikazala Marija, so ve¬
deli povedati, da so njene oči nepo¬
pisno lepe, mile, dobrotne; in zdelo se
jim je, da gledajo nekam v daljavo,
preko zemlje tega malega, z grehom
oskrunjenega sveta.

Eden največjih darov, ki jih je
božja roka naklonila našemu telesu,
je brez dvoma svetla luč, katero je
Bog prižgal v naših očeh. Kako ne, ko
pa se skozi oči - kjer koli že smo -
pritihotaplja do nas po prerazličnih
potih kraljica barv sama - svetloba,
ki obliva vse, kar gledamo. Ves ljubi
dan slikajo oči v našo dušo in naš spo¬
min vse mogoče stvari in z najbolj na¬
ravnimi barvami. Sleherni trenutek
najdejo kaj novega in to takoj sporoči¬
jo duši; duša pa potem odkrije marsi¬

Kar nekam toplo nam postane pri
srcu, ko molimo:“Marija, obrni svo¬
je milostljive oči v nas...” Še lepše
je in še vse več nam pove latinsko
besedilo, ki pr a vi:"... obrni tiste
svoje milostljive oči v nas... ” Kot
bi hotelo reči: Tiste svoje oči, ki jih
že poznamo, o katerih smo že toli¬
kokrat slišali, o katerih vemo, kako
milo in dobrotno in usmiljeno znajo
gledati. ..

132

AVE MARIA

... tiste oči, ki so gledale lepoto
božjega stvarstva, griče in doline in
jasno nebo, kraje vinske trte in rož¬
marina palestinske domovine, pri
tem pa ostale uprte v drugi, neiz¬
merno lepši svet, ki ga nobeno umr¬
ljivo oko še m’ '~dclo. Njena duša je
pri tem n^-^ij^vala Gospoda in njen
duh je radoval v Bogu (Lk 1,47).

.. .tiste oči, ki so gledale Boga
v Njegovih čudovitih delih za raz¬
kropljene otroke božje (Jan 11,52).
Iz ozkega kroga njene domovine, nje¬
nega ljudstva, njenega časa je šel
pogled Marijinih oči v daljave odre¬
šenja, prav do konca zgodovine člo¬
veštva, vse prepletene z nitmi božje
modrosti in ljubezni ter usmiljenja,
ki traja od rodu do rodu njim, ki mu
v strahu služijo (Lk 1,50).

.. .tiste oči, ki so v temni božični
noči prve zagledale Luč sveta (Jan

8, 12), ki so videle Sina božjega pri
tesarskem delu v Nazaretu, ki so ga
v skrbeh iskale po Jeruzalemu in ga
po treh dneh zagledale v templju, ko
je sedel sredi učiteljev.

. . .tiste oči, ki so prve opazile
zadrego novoporočencev v Kani ter
se takoj nato proseče obrnile k Njemu,
ki je edini mogel pomagati.

.. .tiste oči, ki so jih zalivale sol¬
ze, ko so gledale Jezusa nesti težki
križ in umirati na križu; ki so ujele
Njegov zadnji pogled, s katerim se je
poslovil od nje, svoje Matere, in od
sveta.

.. .tiste oči, ki so zdaj po Mariji¬
nem vnebovzetju žive in poveličane
v nebesih, kjer gledajo večno davno
in večno novo Lepoto in Ljubezen, ki
gori na veke in nikoli ne ugasne. . .

Ko tako premišljujemo, kaj so
videle in kaj vse sedaj gledajo oči
Marijine, ali nas ni skoraj strah jo
prositi, naj iz blažene daljave božje
bližine obme svoje oči na ta naš ubogi
in žalostni svet, po katerem kar na¬
prej teče kri in tečejo solze v potokih;
na ta svet, ki je poln človeške pre¬
vzetnosti in sebičnosti in zavisti, kri¬
vic in laži v govorjeni in pisani be¬
sedi, poln odurne nenravnosti in ne¬
čistosti, poln ne le verske brezbriž¬
nosti, temveč satanskega sovraštva
do vsega božjega, poln očividnih zlo¬
činov proti ljudski vesti...

Pošten človek se zdrzne že pri
tem, kar njegove motne oči vidijo na
svetu slabega. Oko čistih v srcu se
dvigne visoko do gledanja Boga in
Njegovih popolnosti, prodre pa tudi do
najskrivnejših globin človeškega srca,
kamor včasih celo duh tega človeka
samega ne vidi, kakor pravi sveti
Avguštin. Vsi, ki so imeli srečo go¬
voriti s svetim župnikom Janezom
Vianneyem, so se dostikrat naravnost
zdrznili, če jim je svetnik pogledal
v oči. Uverjeni so bili, da bere njih

Maj 1953

misli, da vidi v njih več, kot vidijo
sami. Pravili so, da je sijala iz nje¬
govih oči sveta blaženost, kot bi že
gledale nek drug, lepši svet; da so
znale predirljivo pogledati v srce naj-
večjega grešnika, obenem pa milo in
nežno, kot more najboljša mati po¬
gledati svojega nedolžnega otroka v
naročju.

Če je bilo nekatere strah in sram,
da bi jim svetnik gledal naravnost v
oči in skozi ta okenca v dušo, kaj ne
bo nas še bolj sram prositi Marijo,
naj s svojimi brezmadežnimi očmi
pogleda v svet človeškega srca, kjer
se v malem dogaja skoraj vse, kar se
v velikem dogaja zunaj v svetu ? Ali
kakor je naše srce imenoval sveti
Avguštin: brezno naše vesti, mračni
tolmun propalosti, “iz katerega pri¬
hajajo hudobne misli, prešuštva, ne¬
čistovanje, uboji, tatvine, lakomnost,
zlobnost, zvijačnost, razuzdanost, za¬
vist, bogokletstvo, oholost, nespamet”
(Mr 7, 21-23). Pri mislih na vse to
bi skoraj lahko uporabili besede
preroka:“Tvoje oči so prelepe, preči -
ste, da bi mogle gledati kaj slabega,
in krivice ne moreš videti”(Hab 1,13),
ter bi si Mariji preje upali reči:“Ma-
rija, obrni svoj pogled proč od nas...”

Nikar se ne izgovarjaj, da v tvo¬
jem srcu ni nič takega, kar bi žalilo
pogled Marijinih oči. Sicer pa sploh
ne moliš in ne prosiš;“Obrni svoje
milostljive oči v mene ... ” temveč
“v nas ”: v vse Evine otroke, ki ho¬
dijo s teboj po tej solzni dolini. In
končno, kaj ni tudi v našem srcu mar¬
sikaj slabo, kar je skrito pred našimi
očmi? Kaj ni lahko mogoče, da živimo
v samoprevari neke namišljene ali po
svoje narejene pobožnosti? Poslušaj,
kaj je rekel o sebi ponižni sveti Pavel:
“Nič sicer nimam na vesti, vendar s
tem še nisem opravičen: Gospod je,
ki me sodi” (1 Kor 4,4). In sveti Ja¬
nez Vianney je dejal neki spovedenki;
“Otrok moj, nikar ne prosi Boga za
milost popolnega spoznanja svoje rev¬
ščine in grešnosti! Jaz sem Ga prosil

133
in naklonil mi jo je. Pa bi bil tisti
trenutek skoraj obupal nad seboj, če
me ne bi bila božja roka obdržala po-
koncu. ” In Pavel ter Vianney sta bila
svetnika. A mi? Kvečjemu povprečni
kristjani smo. Radovedni smo v pre¬
poznavanju napak tistih, ki hodijo
po naši poti življenja pred nami in za
nami in nam ob strani, leni vi pa smo
v spoznavanju in poboljšanju svojih.
Kako radi zaidemo med tiste, ki jih
je imel v mislih Gospod in jih je oži¬
gosal z besedami;“Kaj gledaš iver v
očesu svojega brata, bruna pa v svo¬
jem očesu ne vidiš ?”(Mt 7, 3) In kako
prijetneje se nam zdi gledati slike po
ilustracijah, dogodke, ki se odigra¬
vajo na platnu ali v televiziji, kot pa
opazovati, kaj se godi na pozorišču
naše duše. Zato dostikrat ne poznamo
svoje podobe in ne vemo, kaj vse se
skriva v našem srcu. Če pa že vemo,
kako neradi si to iskreno priznamo
ali drugim odkrijemo. Še težje nam
je, če se naš sosed drzne opozoriti
nas na to, kaj v našem srcu ni v re¬
du. ..

Zdaj pa klečimo pred Marijo in
jo prosimo:“Obrni svoje milostljive
oči v nas ...” Njeno materinsko oko
pa sme videti vse. Kaj bi ji tudi moglo
biti skrito v nas, četudi bi ne bili
voljni se ji izpovedati, ko pa so njene
oči podobne očem, njenega Sina, ki vi¬
dijo in vedo vse. In Marija se tudi ne
straši obrniti svoje oči v nas: vsa
naša grešnost, pa naj bo še tako ve¬
lika in še tako grda, jih ne more nič
umazati. Kakor se ne umaže sončni
žarek, četudi sije v blatne mlakuže,
temveč jih le osvetli in pokaže vse
na njih dnu - podobno tudi oči Mari¬
jine v nas vse odkrijejo, pa tudi vse
razumejo. Povedo nam resnico brez
olepšavanja, obenem pa tako ljube¬
znivo, usmiljeno in sočutno, da prav
nič ne žalijo. Tako je pogled Mariji¬
nih oči za nas velika milost. Prav
zato pa jih tudi imenujemo "milost¬
ljive oči”. Vso našo siroščino pote¬
gne na dan in jo nagromadi pred oči

134

naših src. Milost prične delovati v
v duši. Duša je prišla do svoje res¬
nične podobe, v tem pa že zahrepeni
biti drugačna, lepša, vsaj od daleč
podobna duši Marijini. Ko je Marija
to dosegla, obrne svoje oči - kot ne¬
koč na ženitnini v Kani - od naše rev¬
ščine k Njemu, ki nam edini more
pomagati.

Ali bo Marija obrnila svoje mi¬
lostljive oči tudi v nas ? Gorje nam,
če jih ne bo! Potem bi si skoraj upal
reči, da je vse trpljenje, skozi ka¬
tero gre sedanji rod, le začetek bo¬
lečin (Prim. Mt 24,8). A upati sme¬
mo, da jih bo, če jo bomo za to tudi
nenehoma in prav zaupno prosili, saj
nas je sama prišla tako rekoč pro¬
sit, naj jo vendar prosimo milosti

A VE MARIA
in nas bo uslišala. Sveti Jeri pa je
bilo razodeto, da Marija ne more
drugače, kakor da se skloni k vsem,
ki jo prosijo:“Obrni svoje milostljive
oči v nas...”

Prosimo jo torej ves maj še prav
posebej iz dna duše, naj ne obrne od
nas svojih oči, dokler ne bo njen po¬
gled izplal iz človeških src ves mra-
kotni tolmun propalosti, da se bo po¬
tem mogel naseliti v njih Kristus (Ef
3, 17) in bodo potem po Njem imeli
vsi v mislih samo to, kar je resnično,
pošteno, pravično, ljubeznivo, blago -
nravno, kar koli je krepostno in kar
koli hvale vredno (Flp 4, 8). Tedaj bo
veliko potokov solza, krvi, žalosti in
gorja usahnilo samo od sebe.

Naj bo pogled Marijinih oči v nas
kakor “svetilka, ki sveti na temnem
kraju, dokler ne zasije dan in ne vzi¬
de danica v naših srcih”(2 Pet 1,19).

Kanonik Franc Korelič

Molitev žejnih duš

O daj, da Te ljubim, Ljubezen - Neskončnost!
Bojim se, da bil bi le pena valov
od sonca ožarjena, pesem draguljev,
dokler se ne vrne - v tišino grobov.

O daj, da Te ljubim, Ljubezen - Življenje!
Glej, slutim, da bil bi brez Tebe le dan,
ki vriska in joka - in v noči utone,
z neznanega niča v pozabo - neznan.

O daj, da Te Ijudim, Ljubezen - Lepota!

Saj veš, da me snubijo lepe stvari
od dneva, ko rože na vrtu spoznavam,
od mraka, ko ogenj mi v srcu gori...

V. Oskrbnik

Maj 1953

135

/ Iz šole trpljenja /

K.Z.

F elik del človeškega trpljenja
povzroča na svetu človeška zloba. Zlasti
kruta je, če izhaja iz protiverskega sov¬
raštva. Ta ne pozna nobenih meja in je ne
ustavi niti strah pred največjimi krivicami,
zaradi katerih trpe nedolžne žrtve leta in
leta. Morja krvi in solza je že prelila v teh
dva tisoč letih v boju proti katoliški Cerkvi
in tudi danes še ni sita. $e danes drhti za
krvjo nedolžnih, zlasti se zaganja v duhov¬
nike in redovnike. Saj je že Kristus povedal
resnico:"Udari pastirja in razkropile se bodo
ovce..."

Bilo je v Avstriji v zadnjem desetletju
preteklega stoletja. Daši v katoliški državi,
vsaj na zunaj, se je razbohotila močna pro -
paganda proti katoliški Cerkvi, zlasti med
Nemci. Geslo "Los von Romi - Proč od Ri¬
mal" je preplavilo vso deželo, iz luteranske
Prusije došli ministri pa so gibanje uspešno
vodili. Socializem se mu je seveda pridru¬
žil pod krinko delavskih koristi.

V mestecu B. je bil nastavljen na tam¬
kajšnji redovni župniji mladi frančiškanski
pater Bernard Waleser. Bil je ves goreč in
navdušen za dušnopastirsko delo, pa tudi
silno zmožen duhovnik. Ko se je tudi po
tem mestu razvila besna gonja proti katoli¬
ški Cerkvi, je p.Bernard kot eden izmed
prvih dvignil zastavo obrambe: združil je
katoličane v močni organizaciji in ustano¬
vil je tiskarno z novim listom, katerega prvi
urednik je postal.

Njegovo organizatorno delo, zlasti pa
njegov lepo urejevan list je kmalu začel ka¬
zati vpliv. Nasprotni list je to prvi začutil
in je začel izgubljati naročnike. Meščani in
okoličani so po delu p.Bernarda začeli spo¬

znavati resnico.

Seveda je ta preobrat vzbudil pri na¬
sprotnikih veliko jezo. Začeli so divje na¬
padati gorečega duhovnika; a čim boljšo
ga napadali, tem bolj se ga je ljudstvo okle¬
palo.

"Tega človeka moramo spraviti iz mesta l
Na vsak način ga moramo uničiti I ..." so
sklenili končno nasprotniki in si izmislili
naravnost satanski načrt. Pozno zvečer so ga
poklicali v neko hišo z izgovorom, da ga
pričakuje umirajoča bolnica za sveto spo -
ved. Najsvetejšega Zakramenta naj ne pri¬
nese s seboj, ker žena ne more ničesar več
zaužiti...

P.Bernard je nič hudega sluteč hitel na
imenovano mesto. Silno se je začudil, ko ga
je v veži sprejela neka ženska, ki mu je že
delj časa delala težave v župniji. Patra je
obšla težka slutnja, že se je hotel obrniti
proti domu. Toda kaj mu je res nastavljena
past? Kaj ne sodi prečrno? Ženska mu od¬
pira vrata v sobo z besedami, da ga njena
prijateljica komaj že čaka...

Gorečnost za duše je zmagala. P.Ber¬
nard je stopil k odprtim vratom, toda ker
v sobi ni videl nikogar, ni hotel vstopiti.
V tem pa ga je ženska že zagrabila za roke
in zakričala. Duhovnik je v trenutku spo¬
znal, kaj se je z njim zgodilo. Toda bilo
je prepozno, kajti takoj so se odprla tudi
vrata na drugi strani veže in nekaj osebje
planilo k njemu. Ženska pa je še vedno na
vse grlo kričala, trdeč, da jo je p.Bernard
nesramno napadel.

"Tako? Lepo je tol Katoliški duhovnik
in še urednik verskega lista ..."

"Za božjo voljo, ljudje, kaj delate? To

136

AVE MARIA

je stražna laž, to je krivica!" [e mogel v
razburjenosti duhovnik komaj spregovoriti.

"Mi smo pričel Bo že sodišče odločilo, "
je slišal porogljiv odgovor.

Že naslednji dan in potem še več dni je
nasprotno časopisje prineslo polno strašnih
štorij o "pokvarjenih menihih", zlasti patru
Bernardu. Njegova zadeva je prišla pred
sodišče, kjer so nastopile tudi krive priče.
Toda zaradi prešibkih dokazov je bil pater
Bernard oproščen, kar pa ni ustavilo časo¬
pisne gonje proti njemu. Hoteli so ga na
vsak način uničiti in onemogočiti. Ona
ženska je na zahtevo voditeljev začela hli¬
niti vrnitev v katoliško Cerkev, od katere
je prej izstopila. Hodila je vsak dan v cer¬
kev in redno je nevredno prejemala obhaji¬
lo, samo da je celo zadevo znova prinesla
na dan. P.Bernard je prišel pred >cerkveno
sodišče, njegova "žrtev" je krivo pričala
proti njemu in - zmagala. Obtožencu so
vzeli pravico izvrševanja duhovniške službe.
Na podlagi ženskinih izjav ga je obsodilo
tudi redovno sodišče ter ga kazensko pre¬
stavilo v nek gorski samostan.

Za ubogega p. Bernarda se je pričelo
strašno življenje. Bil je določen v pomoč
vrtnarju, ko bi vendar tako rad opravljal
duhovniško službo. Edina tolažba mu je bila

molitev in vdanost v božjo voljo kljub kri¬
vični kazni. Posebno hudo mu je bilo, ko je
zvedel, kako je njegovo mater prizadela
njegova nesreča. Revica je tako trpela, da
se ji je zmešalo in je po nekaj letih umrla
v umobolnici.

Pa tudi p. Bernard je vidno hiral. Jetika
ga je končno spravila na smrtno posteljo...

Bog je še pred njegovo smrtjo razkril
krivico. Zbolela je namreč na smrt tudi ona
nesrečna ženska in se z grozo zavedla svoje¬
ga zločina. Sodniku in redovnemu predstoj¬
niku je pred pričami priznala, da je bila
podkupljena in je zlobno lagala ter potem še
s krivo prisego spravila nedolžnega p.Ber¬
narda v tako nesrečo ter ubila tudi njegovo
mater. Trepetaje je prosila p. Bernarda za
odpuščanje.

Predstojnik je patru na smrtno posteljo
prinesel to novico. Na izmučenem obrazu
je zaigral smehljaj. "Povejte ji, da ji je že
dolgo vse odpuščeno, 11  je poprosil in kmalu
nato umrl. Še njegov mrtvi obraz je ohranil
ta smehljaj, s katerim je glasno pridigal, da
mu ni žal prestanega trpljenja. Saj si je mu¬
čenec duhovniške gorečnosti ravno s trplje¬
njem pridobil neminljivo nebeško krono.

Kako sladka je smrt žrtve za Boga in
bi ižn jega 1



P.  dr. Hugo

BREN ofm:

( Jikar ne mislite, da vas
hočem snubiti za kak nov “Plavi ka¬
der”, ki vam je morda znan izza voj¬
nih let! “Modra armada”, v katero
vas vabim, je nekaj čisto drugega.
Je marijanska križarska vojska, ki
se po naročilu Fatimske roženvenske
Kraljice z orožjem molitve in pokore
bori za spreobrnjenje Rusije, ki jo
je Marija le pod tem pogojem napo¬
vedala.

To armado je začel mobilizirati
ameriški župnik Rev. Harold F. Col-
gan v Plainfieldu, N. J. Menda sam
ni pričakoval takega odziva, kot ga je
njegov oklic dvignil. Kakor so se ne¬
koč srednjeveški križarji z odušev-
ljenim;“Bog hoče! ” zgrinjali v arma¬
de za osvoboditev svetih krajev iz rok
skruniteljev, tako se ti novodobni kri¬
žarji z navdušenim: “Marija hoče! ” na
v seh straneh dvigajo, da z duhovnim

YMOt>k& AKMAKij
i--'-mi “ * * ~

Maj 1953

orožjem pospešijo njeno veliko oblju¬
bo; povratek Rusije k edinosti vere.

Po mogočnem odmevu, ki ga je
klic izzval v Ameriki in je odjeknil
tudi preko morij, je Father Colgan
sklenil, da osebno pohiti v Evropo z
oznanilom te križarske vojske. Njen
glavni stan naj bi bil v Fatimi, odtod
naj bi vodil to svetovno akcijo, pod
okriljem in patronatom Fatimske Kra¬
ljice! To bo gotovo pomagalo akciji k
novemu in še hitrejšemu razmahu. Saj
že ob samem imenu “Fatima” začno
srca Marijinih otrok hitreje utripati,
ker čutijo toplino njenega brezma¬
dežnega materinskega Srca.

Ko sem v nekem ameriškem listu
bral o tem, se mi je kar zamalo zde¬
lo, da mora nas Evropejce, zlasti še
Slovane, priti Amerikanec mobilizirat
za ta vzvišeni namen. Saj vendar bolj
nam kot Amerikancem velja;“Stalin
pred vratmi!” Večini Slovanov je pa
že v hišo vdrl, a ostale zadnje kotičke
lahko danes ali jutri zasede. Pre¬
grešno se mi zdi samo trepetaje čaka¬
ti, kdaj se bo to zgodilo. Tudi ne bi
bilo prav celo zadevo kratko malo pre¬
pustiti Mariji, ki edina more to ne¬
varnost preprečiti in jo tudi bo - če
bomo molili. Da, mi moramo storiti
svoje, pa bo tudi Bog na Marijino pri¬
prošnjo storil svoje!

Kaj moremo in moramo storiti,
nam je Fatimska Kraljica naročila po
tamkajšnjih pastirčkih. V ta namen
moramo mnogo moliti in se pokoriti.
K temu nas vzpodbuja tudi sveti oče,
ki najbolje ve, od kakega pogoja za-
visi usoda Rusije in tudi naša. V svo¬
jem očetovskem pismu, ki ga je ne¬
davno naslovil na ruske narode, pravi,
da se je z veseljem odzval želji mno¬
gih, naj tudi nje posveti Marijinemu
brezmadežnemu Srcu, kot je pred
nekaj leti svoje katoliške narode. Te
pa vzpodbuja, naj obnove svoj mo¬
litveni apostolat v ta namen, ki ga je
začel že papež Leon XIII.

Ker so mnogi že pozabili, da je
Leon XIII. molitve po tihi sveti maši

namenil za spreobrnjenje Rusije, v
imenovanem pismu sedanji sveti oče
ta namen obnavlja. Nedvomno je tudi
njegova tiha želja, če že ne zapoved,
da bi se molitvam po maši dostavljala
prošnja; Odrešenik sveta, reši Rusi¬
jo! Ta prošnja je bila povzeta iz ne¬
kega slovesnega nagovora Pija XI., v
katerem vzpodbuja vernike, naj molijo
k Odrešeniku sveta za rešitev Rusije.
Slovanski katoličani so takoj začeli
dostavljati ta vzklik.

Naravnost čudno je, da so že udo¬
mačenega kar na lepem začeli opu¬
ščati in se danes že redkokje sliši.
Morda zaradi vzklika “Kraljica miru,
prosi za nas ! ”, ki smo ga dostavljali
v vojnem času. In vendar bi moral
sedaj ne le ves slovanski, ampak prav
ves krščanski svet tako moliti, ker
vsemu ruske rdeče vode teko v grlo
in mu groze ga zadušiti. Kajpada se
od nas Slovanov v prvi vrsti upravi¬
čeno pričakuje, da bomo to tiho željo
svetega očeta obnovili.

Vsekakor je “Modra armada” po
svojem namenu vzeta prav iz srca
svetega očeta, ki je že ponovno poka¬
zal, da stavi veliko upanje v Fatimsko
Kraljico. Zato bi ne smelo biti nobe¬
nega vernega katoličana, zlasti ne
Slovana, ki bi se izmikal mobilizaciji
v to molitveno armado. Kajti spreo¬
brnjena Rusija bi nam, malim in ne¬
godnim, čuvala vero in upamo, da
tudi narodnost. Vsak zemlje lačni
tujec, ki je v preteklosti nemoteno
prestavljal mejnike v našo zemljo, bi
se vsaj desetkrat premislil, predno
bi si kaj takega drznil.

138

AVE MARIA

angel je le tvoj služab¬
nik, tolik je razloček
med teboj in njim. Tvoje
dostojanstvo se more
presoditi po dostojanstvu
tvojega Sina, zakaj vsa
sinova čast povzdiguje
tudi mater in iz sinove
časti se pozna materina
čast.

Tvoja naloga: biti Je¬
zusova Mati, je bila iz¬
vor vseh milosti, ki ti
jih je Bog tako obilno
podelil;bila je izvor vseh

Priredil

<7

a mesec maj nas uči svetni¬
ški Baraga, kako moramo častiti Ma¬
rijo. Tole so njegovi nauki;

Naj bodo naše misli o tebi, pre¬
sveta Devica, še tako visoke, vendar
ne 'morejo nikoli doseči tvoje vzvi¬
šenosti. Tvoje dostojanstvo presega
vse naše pojme.

Da bi mogli dostojno govoriti o
tebi, bi morali najprej razumeti, kaj
se pravi biti najvišji za Bogom in v
milosti, v popolnostih, v moči in v
časti daleč presegati vse stvarstvo.

Iz tebe je bil rojen Jezus. Sveti
evangeliji, ki nam govore o tej resni¬
ci, ne dostavljajo nič drugega v tvojo
čast; saj že ta resnica sama obsega
vso slavo, ki se more izreči o tebi.
Ko si bilh tako visoko povzdignjena,
da si postala Mati božja, si stopila v
najtesnejšo zvezo z najvišjim Gospo¬
dom. S tem, da si postala Mati božja,
si Bogu tako blizu, kakor je stvari
sploh mogoče. Po tej časti božjega
materinstva si postala hči Boga Oče¬
ta, mati Boga Sina in nevesta Boga
Svetega Duha. Po tej zvezi si Kra¬
ljica nebes in zemlje. Ko ti tedaj
pravimo:“Jezus je bil rojen iz te¬
be!” s tem tudi zatrdimo;“Ti si naj¬
višja za Bogom I ”

O deviška Mati božja! Najvišji

p. Odilo izrednih odlik, s kateri¬
mi te je oblagodaril. Kot
Jezusova Mati imaš po¬
polno oblast nad milostmi, nad kate¬
rimi je On Gospodar. S svojo pri¬
prošnjo vse premoreš. Ker si dala
življenje Odrešeniku, si postala po¬
sredovalka našega odrešenja.

Nad visokostjo tvoje časti strmijo
serafi, doumeti pa je tudi oni ne mo¬
rejo. Sama si priznala sorodnici Eli¬
zabeti: “Velike reči mi je storil On,
ki je mogočen... ” Sveta Cerkev išče
vedno za novimi izrazi in načini, ka¬
ko bi te proslavila. Skoraj vselej,
kadar Boga za kaj prosi, kliče tudi
tebe za posredovanje in priporočilo.

Čudovita Mati mojega Boga! Ka¬
dar razmišljam tvoje dostojanstvo,
me obhaja sveti strah. Takrat še
bolj čutim svojo ničevost. Vendar
mi je s presvetim Jezusovim imenom
tesno združeno tudi tvoje sladko ime,
o Marija. Moja mati si. Večna hvala
bodi Bogu, da ti je podelil vse te mi¬
losti in odlike!

Slomšek pa nas
za mesec majnik popelje na vrt, da
svoji nebeški Materi natrga šopek
cvetlic:

Dovolite, da vas zdajle peljem
na vrt, v katerem nikdar ni zime in
kjer vedno cvetejo najlepše rože, ka¬
terih nobena nikoli ne zvene in ne ob-

Maj 1953

139

ledi. Ta žlahtni vrt je brezmadežno
Srce Marije Device in rože v njem so
Marijine svete čednosti.

Prva roža Marijinega Srca je b e -
la lilija čiste nedolžnosti. Ker je
bila Marija čista Devica, je bila tudi
vredna, da je bil k njej poslan nebeški
poslanec. Ker moža ni poznala, jo je
angel pozdravil, kot ni bila še nikoli
nobena ženska pozdravljena. Ob tej
beli liliji bi morali tudi mi svojo lili¬
jo stanovske čistosti posaditi in bi
morali zraven premišljevati, da so
naša telesa templji Svetega Duha in
naše duše neveste Kristusove. Po
naših ušesih bi morala vedno zveneti
beseda Jezusova; “Blagor njim, ki so
čistega srca, ker bodo Boga gledali I ”

Druga roža Marijinega Srca je
šmarnica bogaboječnosti. Božjo
besedo je Marija premišljevala v svo¬
jem srcu ter jo ohranila in to jo je k
Bogu približalo. Svojo dušo je v mo¬
litvi k Bogu povzdigovala, saj jo je
angel našel klečati v molitvi in to je
Marijo z Bogom združevalo. Mrzla
je zemlja pozimi, nima zelenja in
cvetja; mrzlo je tudi naše srce, ki je
v njem od slane požgana roža pobož¬
nosti. Kajti pobožnost je vsem ko¬
ristna, ker ima obljubo sedanjega in
prihodnjega življenja.

Tretja roža Mariji¬
nega Srca je vijolica
ponižnosti. Najslavnejša
žena na svetu je bila Ma¬
rija, pa vendar je svet
niti poznal ni. Posvet-
njaki še vedeli niso, da
tako imenitna Devica ži¬
vi na svetu. Bog pa je od
vekomaj nanjo mislil ter
jo je za Kraljico nebes
in zemlje določil. Angel
jo v božjem imenu obi¬
šče, ona pa pravi; “Glej,
dekla sem Gospodova !" A
kako vse drugače pa mi
ravnamo: svojo lepoto na
oglede nosimo; če pa je

nimamo, si jo kupimo. Toda pregovor
pravi: Prevzetnost se spotika, sra¬
mota se za njo pomika! Kajti prev¬
zetnim se Bog ustavlja, ponižnim pa
daje svojo milost.

Četrta roža Marijinega srca je
vrtnica pokorščine. Pokorna je
bila Marija v Nazaretu, pokorna v
Betlehemu, pokorna na poti, pokorna
doma. Nič ni vprašala, zakaj mora
v takem stanju potovati v Betlehem
ali v Egipet. Kar nam je Eva posvoji
nepokorščini nesrečno zgubila, to
nam je Marija s svojo pokorščino zo¬
pet nazaj pridobila. - Kako pa je da-
nas na svetu? Vsak bi rad zapovedo -
val, nihče pa ubogal. Človek še pro¬
ti samemu Bogu dviga pest ter mu
naravnost pove;“Ne bom Ti služil!”
Ali ni to pregrozno? In vendar pravi
Gospod:“Glejte, pred vaše oči posta¬
vim blagoslov in prekletstvo. Blago¬
slov, ako boste pokorni zapovedim
svojega Boga; prekletstvo, ako ne bo¬
ste pokorni. Boljša je pokorščina, kot
so žrtve. ” Sveti Bonaventura pa pra¬
vi: “Pokorščina je ladja, v kateri se
v nebesa peljemo; pokorščina je ključ,
ki nam nebesa odpre.” Marija, sprej¬
mi od nas četrto rožo: našo pokor¬
ščino !

Peta roža Marijingea Srca pa je

140

A VE MARIA

sončna roža vdanosti v božjo vo¬
ljo. Svoje pomisleke je povedala Ma¬
rija božjemu poslancu, a dostavila je
takoj:“Naj se mi zgodi po božji vo¬
lji!” Vdana v voljo božjo je stala pod
križem. Marijina volja je bila v vseh
stvareh z božjo voljo enaka. To je
bila korenina Marijine sreče in nje¬
nega zadovoljstva. - Zakaj pa smo
mi večkrat tako nesrečni? Ne zara¬
di uboštva, ne zaradi bolezni, tudi
ne zaradi smrti. Naša največja ne¬
sreča je to, ker nočemo tega, kar
Bog hoče. Bog nam ponuja zdravilo
trpljenja, mi pa se zdravila brani¬
mo. Naš predobri Oče bi nam rad

kaj malega vzel, da nam zato vrne
in da kaj boljšega in dragocenejše¬
ga, mi pa te zamenjave nočemo in
delamo samemu sebi krivico. O, ne¬
hajmo se vendar ustavljati previdno¬
sti božji! Kot Marija, se tudi mi po¬
polnoma vdajmo v božjo voljo!

Tukaj je pet lepih rož iz Mariji¬
nega vrta, iz Marijinega Srca. Iz teh
peterih rož šopek naredimo in ga za
šmarnice njej podarimo. Predvsem
pa ne pozabimo zasaditi tudi grede
svojega srca s temi žlahtnimi cvetli¬
cami čistosti, pobožnosti, ponižno¬
sti, pokorščine in vdanosti v božjo
voljo.

Vetrček veje cvetoče priklanja,
v soncu ponjladnen! ves griček žari,
cerkvica bela na tratici sanja,
z lin pa glas zvončka Marijo Časti...

Maj 1953

141

&i r  moje Mij!

X^aznilniški duhovnik pripoveduje sledečo zgodbo: Imel sem med
kaznjenci moža, ki je bil obsojen zaradi umora na deset let ječe. V mla¬
dosti je bil dober in pobožen fant. Zrastel je v dobri krščanski družini in
je bil več let celo navdušen ministrant. Toda čim je zapustil šolo in se je
odtrgal od doma, je začel zanemarjati molitev, opuščati zakramente in
nedeljsko službo božjo. Zabredel je v slabo družbo in polagoma je popol¬
noma propadel. Zločin ga je spravil v ječo, kjer so ga mučili hudi duševni
boji. Dolgo časa je uporno vztrajal v svoji zlobi in je odbijal vsako spra¬
vo z Bogom. Končno pa je le zmagala v njegovem srcu dobrota in milost
božja. V iskreni dolgi spovedi je obračunal z grehom in se zopet dvignil
k Bogu. Nekega dne sem ga dobil v celici, ko si je ravno tole pesmico
zapisal v dnevnik:

Ko mogel zopet bi otrok postati,
ki roke sklepal je v molitvi vneti
in klečal pred oltarjem v zbranosti je sveti!
Vsa sreča in veselje, vse je pobegnilo,
odkar sem podlo svojega Boga zapustil.
O, kje ste, radostni vi dnevi moji, zdaj;
o, kje si ti, mladosti moje zlati raj !?

Ali se ta zgodba ne ponavlja toliko in tolikokrat v premnogem člo¬
veškem srcu? Morda gre tudi s teboj, prijatelj, kar nekam navzdol. Mo¬
goče te je omrežil mamon in materializem ter zadušil v duši veselje do
molitve in svetih zakramentov ? O pravem času se zdrami in se zopet
okleni Boga! Pohiti, če še nisi izvršil svoje velikonočne dolžnosti! Naj
bo predvsem v tem pogledu ta mesec “ljubi maj, krasni maj, konec moje
dušne zime je sedaj !. . . ”

Mnogo slavnih oseb je izšlo iz številnih družin. Tako
je imel kardinal Gibbons pet bratov in sestra. Kardinal New-
man je bil eden izmed šestih otrok v družini, kardinal Mer-
cier eden izmed sedmih, kardinal Vaughan izmed trinajstih
V družini pisatelja Karla Dickensa je bilo osem otrok, pri
Washingtonu Irvingu enajst. Walter Scott je imel enajst
bratov in sestra, ravno toliko komponista Beethoven in
Haydn. Sveti Alojzij je bil najstarejši med osmimi otroki,
sveta Katarina Sienska pa nima primere v vsej zgodovini:
bila je najmlajša v družini s petindvajsetimi otroki.

142

A VE MARIA

" eni izmed newyorških kaznilnic
je neki zamorski kaznjenec zasadil v kotu
dvorišča par mačeh in marjetic. Dan za
dnem je uporabil svoje proste ure, da je na
kolenih plel svoje gredico in gojil cvetke.

Po Rev. J. J. Galvinu - p. Odilo
koritce po meri okna, si vanj prinesel dobre
zemlje in posejal seme. Potrpežljivo in z
veselim pričakovanjem je zalival svojo
gredo. In sonce je nanjo bogato sipalo
svoje ustvarjajoče žarke. Kako se je star¬
ček pomladil ob gredici, zlasti čez čas,ko
je bila polna nežnega cvetja...

Kaznilniški čuvaj mu je to rad dovolil. So¬
jetniki so radovedno gledali preko zamor-
čevih ramen in delali svoje opazke. Vendar
se je vsak zanimal za gredico in prav vsi
so opazovali, kako so cvetke postajale
večje in večje. Ono jutro, ko je prva mar¬
jetica odprla svoj cvet, se je vsem prikazal
nasmeh na obrazu. Najbolj zadovoljno pa
se je smehljal vrtnar sam. Zanj je bil ta
vrtiček tiha molitev v nebeški Materi Ma¬

Rev. Stephen, redemptorist in apostol
gluhonemih, je pisal družbi "Marijini vr¬
tovi", naj mu pomagajo začeti s te vrste
vrtnarstvom za gluhoneme fante in de¬
kleta njegovega zavoda. Takoj je dobil
potrebna navodila in deset zavitkov semen.
In gluhonemi so imeli odslej v svojem je¬
ziku kazanja s prsti nov znak - znak o Ma¬
riji.

Odkar so leta 1951 . začeli z Mariji-

riji. Bral je namreč v drobni knjižici o
"Marijinih vrtovih", o vrtovih, kjer imajo
vse cvetlice imena po Mariji. To ga je tudi
nagnilo, da je začel svoj Marijin vrtiček .
In najlepši del zgodbe je tale: zamorčeva
molitev je bila uslišana. Predno je v jeseni
padla prva slana in pomorila njegove drob¬
ne cvetke, je bil predčasno izpuščen.

Tudi drugi ljudje so slišali o teh Mari¬
jinih vrtovih . Neki župnik je naročil
deset kuvertic semen Marijinih cvetk in to
seme posejal okrog Marijinega kipa ob svoji
cerkvi. Po gredici je dal napraviti tablice
z imeni. Vsak obiskovalec cerkve jih je
z zanimanjem bral. Ljudje so prihajali,
gledali ta vrtiček in nehote začeli misliti
na nebeško Mater, ko so brali te čudovite
naslove.

Neki upokojenec je stanoval v visokem
newyorškem nebotičniku. Pa to zanj ni bila
nikaka ovira, da bi si ne naredil svojega
Marijinega vrta tam, kjer bi ga najlaže
lahko vedno gledal. Naredil si je leseno

nimi vrtovi - misel sta sprožila dva moža
iz Philadelphije - so prihajala vprašanja
glede njih od vseh strani Amerike in celo
iz Afrike in Filipinov. Mnogi samostani so
v tem gibanju videli takoj premnoge mož¬
nosti za poglobitev pobožnosti. "Nasade
smo napravili," piše neka samostanska pred¬
nica,"na vogalih glavnega samostanskega
poslopja ter na našem pokopališču. Te na¬
še cvetke vzbujajo posebno pozornost. Pred
gredicami vsakdo postoji in pomoli, ker Je
sredi njih Marijina podoba."

Trije zavodi Dobrega Pastirja so si tudi
oskrbeli Marijine vrtove in našli v tem nov
vzrok, zakaj imenujemo Marijo "Začetek
našega veselja". Dekleta so po cele ure
na svežem zraku in soncu, ob Marijinem
kipu in v Marijinem vrtičku pa vdihavajo
novo, prijetno ozračje krepostnega živ¬
ljenja. Le po Mariji bodo te izgubljene
duše zopet postale koristne človeški družbi.

Nešteto pisem prihaja na začetnika
Marijinih vrtov. Eno je lepše od drugega.

Maj 1953

Kako so ljudje iznajdljivi, ko urejajo te
svoje vrtičke! “Rada bi uredila posebno
prijazen kotiček v svojem vrtu tam, kjer
je prej rastel plevel in poganjalo trnje, "je
pisala neka žena iz Long l$landa,N .Y. In
neka druga:"Moja hčerka je začela ljubiti
vrtiček in cvetke na njem. Sklenila je,da
bo stopila v samostan in pravi, da je v Ma¬
rijinem vrtičku dobila poklic. Ure in ure
presedi v njem ter prebira vzpodbudne knji¬
ge. Sama je napravila droban okvir za sli¬
ko Marije vedne pomoči ter sliko pritrdila
na smrekovo deblo. Tudi jaz sem tolikokrat
v tem našem Marijinem paradižu..."

*

Morda bo kdo bralcev mislil, da je
ideja Marijinih vrtov nespametna novotari¬
ja. Toda naj bo povedano, da sta jo njena
začetnika pripravljena zagovarjati ure in
ure, če bi bilo treba. Imenujeta se Mr. Ed
A. McTague in Mr.John S.Stokes, živita
pa na naslovu: 901 South 47th St. Phila¬
delphia 43, Pa. V mnogoštevilnih pismih
razširjata svojo idejo, imela sta o njej že
več zanimivih predavanj in objavila sta
že mnogo člankov v vseh mogočih časo¬
pisih .

Misel o Marijinih vrtovih gotovo ni
nova. Tako stara je, kot je star rožni ve¬
nec. V resnici je izvirna misel rožnega
venca - vrt cvetlic za Marijo. Od tod
prihaja pomen vrta, v katerem ima vsaka
cvetlica ime po naši ljubi Gospe: Marijini
laski, Marijini čeveljčki, Marijine solzice,
Marijin plašček... Ideja je torej stara, le
način in izraz je nov. Namen pa je isti:
Marija naj zopet zavlada modernemu svetu!
John Stokes je popolnoma nepričakovano
prišel na to misel. Obiskal je edinstveni vrt
v Woods-Hole,Mass., ki je prirejen po sta¬
rem angleškem načinu, ko je bila Anglija
še katoliška. Presenečen je bil, ko je toliko
cvetk imelo ime po Mariji. Mrs. Lillie je
v Woods-Hole začela naročati cvetlice iz
stare Anglije in jih nasadila na svoji farmi
ob morskem obrežju Nove Anglije (New
England). Vsem cvetkam je vrnila prvotna
stara imena po Mariji. Tako je nastal prvi
Marijin vrt v Ameriki.

Zakaj naj bi imeli samo en tak vrt?

143

Zakaj bi ne omogočili slehernemu, da bi
imel košček zemlje, kjer bi zasadil Mari¬
jine cvetlice? ... Tako je mislil Edward
McTague. Skupno z Johnom Stokesom sta
začela brskati po knjižnicah za starimi an¬
gleškimi Vrtnarskimi knjigami, kjer sta tudi
našla stara Marijina imena za najbolj na¬
vadne vrtne cvetlice. Zanimati sta se za¬
čela za semena, iskala sta nasvetov, kako
bi cvetke gojila. V vzajemnem sodelovanju
stahotela tudi javnosti razviti svoje načrte.
Izdala sta drobno knjižico, na lastne stroške
sta natisnila in razposlala staro vrtnarsko
molitev. Zbrala sta deset zavitkov semen
in tako je v marcu 1951 . javnost izvedela
za celotno idejo. Že od marca do oktobra
sta dobila poročila o 134 Marijinih vrtovih
po Združenih državah ameriških. Skromen
začetek, toda leto 1951. ni zadnje v zgo¬
dovini sveta. Precej vode bo preteklo, da
se bodo vsi zganili, to začetnika dobro
vesta. A njun sklep je tale: Ne smemo od¬
nehati, dokler ni vsa Amerika prekrita s

144

A VE MARIA

pisano preprogo Marijinih cvetlic!

John in Ed sta prava filozofa pri de¬
lu za razširjenje Marijinih vrtov. Gresta
naravnost do prvega vzroka stvari. Vpra -
šujeta se:"Čemu naj gojimo vrtove?" Iz
vsakdanjih oglasov po časopisih bi vsakdo
mislil, da so vrtovi samo zato, da razve¬
seljujejo naše oko ter zadostijo našemu vo¬
nju s prijetnimi duhovi. Strokovni vrtnarji
gredo globlje: govore o lepoti barv, o negi
in ustroju cvetlic, pišejo o nasadih, rešu¬
jejo težave oskrbovanja vrtov... Za vsa¬
kega vernega človeka pa vrt nima veljave
le iz naštetih vzrokov. Zanj je glavna mi¬
sel ali bi vsaj morala biti: Vrt povzdiguje
naše misli k Stvarniku, ki je ustvaril prvi
vrt in določil zanj prvega vrtnarja - Adama.
Misel vernega človeka naj bi bila: Vrtovi
naj molijo!

Vrt naj dvigne naše razpoloženje k mo¬
litvi in sad tega bo za nas nebeški raj. "Mi
hrepenimo po vsemogočnem Bogu, ki je
Vodnik k onemu prekrasnemu vrtu, v ka¬
terem bomo enkrat uživali vse vonjave
Njegovih dišečih cvetlic. V to naj nam
pomaga, da bomo prišli do Njega, ki je
Lepota sama. . ." Resnično so cvetne gre¬
dice za vsakega vrtnarja naj lepša molitve¬
na knjiga.

Začetnika Marijinih vrtov sta prišla
do zanimivih zaključkov svojih razisko¬
vanj: V stari, katoliški Angliji ( lahko bi
ji rekli: Marijina Anglija ) je nad pet sto
cvetlic nosilo Marijino ime. Vsa ta čudo¬
vita imena zgovorno pričajo o ljubezni do
nebeške Gospe. Marijin prstan, Marijin
pogled, Marijini uhani, Marijine oči, Ma¬
rijino zlato... in najlepše so imenovali
Marijino doto. Ko pa je Marija izgubila
Anglijo kot svojo doto, so tudi njene šte¬
vilne cvetke izgubile svoja imena...

Ne smemo pa misliti, da sta Ed in John

pri vsem tem nasprotnika znanstvenih imen
cvetk. Zlasti latinska imena so važna, saj
ves svet ne govori angleško. Gre le za vr¬
nitev prvotnih imen, ta pa znanstvenim
prav nič ne nasprotujejo.

Vrtovi naj molijo! Vrtovi naj spomnijo
otroke na Materi Vrtovi naj bodo sveti kra¬
ji, ki naj ohranjajo svežo misel na Marijine
lilije! Vrtovi naj odmevajo od glasov imen,
ki naj zvene kot litanije Matere božje! In
vrtovi, če so res Marijini, nas bodo naravno
vodili k Jezusu.

To je za načrtom, ki je star komaj dve
leti. To je hrbtenica, ki vso stvar drži po¬
konci. če to poslušaš in prebiraš, dobiš
sam nehote globoke misli o vrtnarstvu. Da
je vrt v redu, je treba tudi dela in skrbi .
To delo pripelje človeka bliže k zemlji in
tam lahko spozna vsako jesen minljivost
sveta in Adamovih otrok, kakor sleherno
spomlad vidi napoved in uresničenje no¬
vega življenja in častitljivega vstajenja.
Tako Marijini vrtovi niso samo za poklicne
vrtnarje, ampak resnično za vsakogar: za
šolske otroke kakor upokojence, za voz¬
nike taksijev kakor za zaposlene gospodi¬
nje, celo filmske zvezde jih že imajo...

Vsak, ki je na svojem dvorišču začel
z vrtičkom, lahko pove, kako nam cvetke
pridobivajo pri jate! je . Sosedje, ki smo
jih prej komaj poznali, se naslanjajo na
vrtno ograjo ter začno razgovor, sprašu -
jejo in dajejo nasvete. Vsa strupena ze¬
lišča hinavščine, pristranosti in predsodkov
izginejo tam pri vrtni ograji. Če bi vsak
človek na svetu napravil z dobrim namenom
Marijin vrtiček ter bi ga skrbno gojil, bi
U.N. (Združeni narodi) lahko zaprli svoje
urade ter bi palačo porabili v boljše name¬
ne kot za brezuspešne konference. Marijini
vrtovi skrivajo rešitev svetovnega miru.

MISIJONSKI MESEČNI NAMEN

Za porast Cerkve v Severni Indiji

Maj 1953

145

O.

D

ne 13.maja 1952 - Gotovo bomo tudi da¬
nes kaj doživeli, saj je Marijin dan. Marija nas
sama uvaja v odrešilno delo sveta. Biti moramo
sodelavci njenega Sina...

Res dan ni prešel brez trpljenja, dasi ga je
bil deležen le eden.

Bilo je okrog desete ure dopoldne. “Stoj, stoj!
Kdo si? Kam greš?. . . ” je ostro odjeknilo po
glavni mestni ulici. Od vseh strani so pritekli
komunistični vojaki, kakor bi se domenili. Stroj¬
nice so pozdravljale moža-tujca sredi kitajskega

V tej številki naš izgna¬
ni kitajski misijonar p .Rudolf
Pifko OFM nadaljuje opis
iz svojega življenja pod ko¬
munisti, kakor ga je beležil
v svojem dnevniku. Vse je
ena sama dolga in živo opi¬
sana zgodba trpi jen ja,kakor
jo je doživljal naš misijonar
ter sto in sto njegovih sobra¬
tov - apostolov križa.

to "»k >
pot

Pošten fant je prišel k duhovniku, da se posvetuje o na¬
meravani ženitvi.

“Povej, sin, kaj ti leži na srcu!" pravi ljubeznivo duhovnik.
“Ženil se boš torej. Ali si prepričan, da si si izbral pravo živ¬
ljenjsko družico in dobro mater svojih bodočih otrok?”

“Upam, da, ” odvrne fant.

“No, pa mi povej, kakšne dokaze imaš, da si izbral dobro, ”
se smehlja duhovnik, vzame svinčnik ter list in čaka.

“Bogata ni. . . ” pove fant v zadregi, župnik pa je zapisal na
list ničlo.

“. . . a klavir zna dobro igrati, ” nadaljuje ženin in prvi ničli
je na papirju sledila druga.

“Pa slikati zna prav dobro. ” - Duhovnik je napisal tretjo nič¬
lo.

“Akademsko izobrazbo ima: končala je univerzo. ” - Ob tretji
ničli se je na papirju na mizi pojavila četrta.

“Vsi njeni sorodniki so tako dobri in prijazni ljudje, ” pove
fant, duhovnik pa zopet napiše ničlo.

“In tudi lepo dekle je, Father!" - Šesta ničla!

“A kar mi je na njej najbolj všeč, je to, da je praktična ka¬
toličanka. Pogosto hodi k zakramentom in zelo rada moli. . . ”

Tedaj je duhovnik pred šestimi ničlami napisal številko eno,
da je list dobil tako število 1. 000. 000, potem pa dejal fantu: “Po -
glej, ravno milijon je vredna! Le poroči jo!

^eka filmska liga v
Nemčiji (britanska
cona ) je napovedala boj
vsem kinopodjetjem, ki
predvajajo protiverske
in nemoralne filme. Tudi
okrajno sodišče se je
pridružilo tej akciji s
posebno odločbo z ute¬
meljitvijo: “Dovolj ima¬
mo mladostnih zločin¬
cev in pokvarjencev, ki
se pred sodnikom zago¬
varjajo, da jih je po¬
kvaril film! ”

Nič bi ne bilo napak,
ko bi tudi v Ameriki že
enkrat obračunali s sla¬
bimi filmi!

veliki noči se je na
Koreji I. divizija
ameriške marine slo¬
vesno posvetila Fatim-
ski Mariji, škof Pavel
Ro, seoulski apostolski
vikar, jim je slovesno
blagoslovil in okronal
Marijin kip, ki bo odslej
spremljal divizijo. Vo -
jaki so se skupno vpi¬
sali v “Modro armado”
in tako obljubili Mariji
moliti za spreobrnjenje
Rusije in mir. - Ob tej
priliki je škof podelil

AVE MARIA
mesta. Zjutraj je dobil povabilo, bolje rečeno:
zapoved, naj se zglasi na uradu policijskega po¬
veljstva. Že dolgo so ga hoteli tja, pa ni mogel
priti, ker mu je obolela noga. Še opreti se ni mo¬
gel nanjo. Prelagal je svoj prihod, a dolgo ni
mogel, ker bi ga osumili, da nalašč zavlačuje.
Danes je moral na pot. Na bergle oprt je sedel
v kitajsko rikšo, ki je v naših časih drago vozilo
in še težko jo je najeti. S povabilom v roki se je
odpeljal v mesto. Le kdo misijonarjev bi si upal
brez izrecnega dovoljenja na pot, saj imamo vsi
strog ukaz, da ne smemo zapustiti misijonkse
postaje! Za majhnim ovinkom, kakih pet sto čev¬
ljev od misijona, pa se je začelo. . . Kakor bi se
sam pekel sprostil nad oznanjevalcem križa.

“Ropar, ubijalec, izkoriščevalec ljudstva. . .
Kam greš? Kje imaš dovoljenje?.. . ” so kričali
nanj. Ustavili so rikšo, ki jo je od vseh strani
obdala množica rdečih vojakovi in nahujskanega
ljudstva.

Misijonar je pokazal pismeno dovoljenje. “Na
policijo sem klican. ”

“Kaj, na policijo? Kaj lažeš, tuji hudič!... ”
Še pogledati niso hoteli izdanega dovoljenja.

Misijonar se je hotel vrniti proti misijonu, pa
mu niso pustili.

“Pokaži, kaj nosiš s seboj! Kje imaš orožje?
Obrni žepe!.. . Sleci sel...” je bruhalo iz voja¬
kov. Dobro so ga poznali, da še nikdar ni imel
orožja. Saj so bili dan za dnem na postaji, katero
so že stokrat obrnili, pa vendar niso našli niče¬
sar. Naše edino orožje je bil križ. Kdo bi si ga
sploh upal hraniti v tem zemeljskem “raju”, kjer
te že samo sum lahko brez sodišča postavi pred
puške ? !

“Sleci se!... ” so ponovili rdeči.

Misijonar je slekel duhovniško haljo. Pre¬
malo! Potegnili so ga iz rikše in ker se je obo¬
tavljal in je bil sam prepočasen, so mu med sa¬
tanskim smehom sami strgali obleko z njega.
Vso, do zadnjega kosa.

Si morete misliti žalostni prizor? Nag mi¬
sijonar, oprt na bergle, stoji sredi ceste med
podivjano množico. Sram mu je pognal vso kri
v glavo, po vsem telesu drgeče od mraza, saj je
bil mrzli deževni dan. In koliko norčevanja je
moral prestati, je težko povedati, še težje na¬
pisati. Vsakdo je lahko znesel nad njim svoje
sovraštvo do misijonarjev ter je ustregel svoji
pokvarjenosti po mili volji.

“Pa še pravijo, da človek ni iz opice! Kaj

Maj 1953

se ti zdi, kosmatinec?... ” Te besede so bile še
najbolj nedolžne. Tepli so ga, mu pulili brado,
ga ščipali, mu pljuvali v obraz... “Ecce,Homo”
našega modernega časa...

Večina navadnega ljudstva je gledala od daleč
s prikritim sočutjem na obrazih. Ti pogledi so
bili misijonarju poleg vdanosti v voljo božjo edina
tolažba. A pomagati mu ne more nihče od njih.
Možje ljudske vlade in čuvarji miru so si z misi¬
jonarjem privoščili malo zabave. Gorje tistemu,
ki bi se jim drznil nasprotovati! Lahko bi na me¬
stu ponovili z njim isto igro. Taka je “volja na¬
roda”.

Šele po nekaj urah je smel pater zapustiti
prvo postajo svojega križevega pota. Nazaj ni
mogel, ker mu niso pustili. Komaj je ostalo toli¬
ko cunj od njegove obleke, da se je za silo pokril,
nato je v rikši nadaljeval pot proti policijskemu
uradu. Medtem pa so ljudstvo prisilili h kričanju
proti “zločincu”. Vsi so poznali misijonarja kot
svojega dobrotnika, a kaj hočeš: kričati in vpiti
moraš, sicer je po tebi... Med množico so iz¬
dajalci, ki bodo poročali oblasti, kdo izmed nav¬
zočih ni sodeloval.

Tako pater prav do policije ni imel niti se¬
kunde miru. Sprevod se je pomikal počasi, ko¬
rak za korakom. Podoben je bil onemu po jeru¬
zalemskih ulicah pred dva tisoč leti.

“Ubijalec, zločinec!... Pobijte ga, tujega
psa, ki pije našo kri! Koliko si jih poklal? Zini
vendar!... Se nič ne kesaš, bradati hudič, se
še nisi spreobrnil? Boš še delal za kapitaliste?
Pobijte ga, cel dan mučenja bi bilo zanj prema¬
lo. Srce in čeva potegnimo iz njega!.. . ”

Kdo izmed vas bi se hotel voljno postaviti
na misijonarjevo mesto? Takile sladkorčki so
gotovo poseben dar nebes, dar božjim izvoljen-

147
zakrament svete birme
21 izmed njih, ki so ne¬
davno prestopili v ka¬
toliško Cerkev.

Take novice morajo
razveseliti vsakega, ki
res želi svetu mir.

Sveti oče je po kon¬
gregaciji obredov
izdal dekret, po katerem
bomo pri molitvah “V
spravo za bogokletje”po
blagoslovu dodajali nov
stavek. Glasi se: “Če-
ščeno bodi njeno častit¬
ljivo vnebovzetje!” in
spada za: “Češčeno bodi
ime Marije, Device in
Matere!”

^y|edtem, ko iz mno¬
gih dežel izganjajo
misijonarje, v Afriki
misijonsko delo lepo u-
spevain obeta vedno več
sadov. Leta 1900. je bi¬
lo v Afriki malo nad en
milijon katoličanov, da¬
nes jih je skoraj pet¬
najst milijonov.

Ko bi bilo več mi¬
sijonarjev in bi ne bilo
toliko perečih socialnih
in političnih problemov,
bi afriška Cerkev rasla
mnogo hitreje. Zato pa
le mnogo molimo za na-
še črne brate !

\/ Ameriki je Cerkev
ločena od države.
Vendar je toliko zako¬
nov, ki omogočajo ne¬
moteno izpolnjevanje
verskih dolžnosti. Naj¬
višje sodišče v državi
Ohio je ponovno potrdi¬
lo zakon, ki prepovedu¬
je prodajo alkoholnih
pijač v bližini cerkve.

148

MESEČNI
MOLITVENI
NAMEN

Za moralnost

filmov

Razdalja mora biti vsaj
500 čevljev. V državi
New York pa zakon za¬
hteva 100 čevljev raz¬
dalje, če pa dotična u-
lica glasuje proti, se
gostilna sploh ne more
odpreti.

Eden naših bralcev
nam je poslal pismo, ki
ga je dobil iz starega
kraja. V njegovi rojstni
vasi je krajevni odbor
komunistov nalašč opi¬
janil moža in ga plačal,
da je šel med veliko¬
nočno službo božjo raz¬
grajat v cerkev. Nihče
ga ni smel vreči ven, saj
“je cerkev javna stavba
in ima v njej vsak pra¬
vico”. Tako pa voditelji
današnje Slovenije poj¬
mujejo ločitev Cerkve
od države. . .

Duški komunisti so
1  se nedavno sami
obsodili. V rdeči coni
Berlina, kjer je “svo¬
boda tiska”, so morali
katoličani oddati v cen¬
zuro novo izdajo molit¬
venika. Sovjetski cenzor
je črtal med prošnjami
v molitvah tile dve:

“Da bi nam, o Go-

AVE MARIA
cem. Blagor tistemu, ki ga Gospod obišče s ta¬
kimi znaki svoje ljubezni: postati podoben Njemu.

A to je bila šele pot od prve na drugo posta¬
jo. Drugi je sledila tretja, tretji četrta. Vse po
istem kopitu, vse dobro organizirane ter z novi¬
mi mučitelji, ki so uživali nad misijonarjevim
trpljenjem. Vse mesto je odmevalo od vpitja in
groženj.

Misijonar je vse vdano in molče prenašal.
Ni obupaval in tožil v tej uri darovanja. Le od¬
puščal je in blagoslavljal. “Oče, kakor Ti ho¬
češ, naj se zgodi! Ti veš za njih zlobne in kri¬
vične obtožbe, odpusti jim, saj ne vedo, kaj de¬
lajo. .. ” Bili so trenutki resničnega združenja z
božjim Odrešenikom.

Končno je po dolgih urah sprevod le prispel
do policijskega poslopja. Misijonarja so spre¬
jeli in ko se je pritožil nad takim “varstvom
ljudske oblasti”, katerega so nam ob vsaki pri¬
liki obljubljali in poudarjali, jih je še več slišal.

“Zakaj ne ubogaš zakonov? Ob deseti uri si
bil klican, pa prideš šele popoldne. Kdor krši
zakone, bo po zakonih kaznovan, razumeš?”

Molk je najboljši odgovor za tako krivico.

Nato so prišli k stvari, zaradi katere je bil
klican:“Zakaj zagovarjaš in širiš Marijino legi¬
jo, ko veš, da je od vlade prepovedana družba?
In kako si drzneš dekletom odsvetovati vstop k
mladinskim revolucionarnim organizacijam ?...
Zakaj vendar misijonarji ne odidete iz Kitajske?
Kako dolgo mislite še ostati?.. . Zavedaj se, da
je vpeljevanje kitajske narodne cerkve zakon !
Cerkev je treba očistiti tuje navlake... ”

Čim je pater začel zagovor, ga  je šef preki¬
nil z novimi obtožbami in očitki. Kar bruhalo je
iz njega. Udarjal je po mizi, da se je vse treslo.
Najbolj ga je jezilo to, da misijonarja ni mogel
spraviti v strah. Pater je z zmagoslavjem v očeh
zrl v bodočnost in ta ogenj je naše preganjalce
najbolj pekel. Vedeli smo, da velikonočno jutro
vstajenja lahko dočakaš le po preživetem velikem
petku. Kitajski misijoni danes doživljajo svoj ve¬
liki petek, da bodo nekoč zmagoslavno vstali k
novemu življenju. — -

Misijonar se je vračal iz policije, kakor je
prišel do nje. Nove postaje križevega pota so ga
sprejemale ena za drugo. Bil je pač "zločinec”,
ker je delal brez iskanja dobička in je tolikim
stotinam izpostavljenih deklet rešil življenje; ker
ni zbežal kot najemnik, da bi rdeča vlada v slepi¬
lo ljudstvu lažje organizirala narodno cerkev. Da,

Maj 1953

bil je “zločinec”, ker je nastopal v obrambo čiste
resnice ter je razkrival laži rdečega evangelija.

“Naj ne bo zastonj ta kelih, ki sem ga moral
izpiti! Privedi preganjalce po mojem trpljenju v
naročje matere Cerkve!...” je bila misijonarje¬
va molitev, kose je srečno vrnil na postajo. Ve¬
čer se je že spuščal na trudno kitajsko zemljo.

Dalje prih.

149

spod, naklonil bogabo¬
ječo gosposko. . . ”

“Da bi osvobodil ne¬
dolžne žrtve nasilja. . . ”

Znak, da imajo slabo
vest in se dobro zave¬
dajo svojih slabih de¬
janj.

vsakemu, ker. . .

... te nič ne stane, pa da veliko.

. . . obogati vsakega brez tvoje škode.

. . . je zanj potreben le trenutek, pa ne bo
pozabljen nikoli.

. . . nihče ni tako bogat ali mogočen, da bi
ga ne potreboval in nihče tako reven, da bi
ga dati ne mogel.

. . . ustvarja zadovoljstvo v družini, daje
dobro voljo družbi, podpira delo in ti pri¬
dobiva prijatelje.

. . . z njim daješ počitek trudnemu, tolaž¬
bo žalostnemu, bodriš potrtega in je son¬
ček tudi zate.

Ae imej oknoma

nikoli, ker.

. . . z njim greniš sam sebe in delaš kisle še druge.

. . . z njim potreš vsakega in nikomur ne koristiš.

. . . je zanj potreben le trenutek, pa ga ne bodo pozabili.

. . . nihče ni v sreči tako trden, da bi ga s kislim
obrazom ne zamračil, pa četudi si le berač.

. . . razbija družinsko srečo, je vzrok slabe volje

v družbi, otežuje delo in ustvarja krog tebe sovražnike.

. . . z njim trudnega še bolj utrudiš, žalostnega še bolj
užalostiš, potrtega še bolj potreš.

. . . vse življenje ti spreminja v pust, mračen in
neprijeten dan, ki ga zaradi tebe preživlja še okolica.

Katerega izmed teh dveh obrazov se poslužuješ
v življenju ti? Poglej se v ogledalu in izberi pravo pot!

150

A VE MARIA



ki sveto živi, častit¬
ljiva posoda,koristna
Bogu in pripravljena
za vsako dobro delo
( 2 Tim 2, 21 ). Na¬
sprotno pa govori sv.
pismo o judovskem
kralju Jehoniji, ki ga

e v prejšnjem
nazivu smo razložili,
kako sveto pismo ra¬
bi besedo “posoda” v
duhovnem smislu za
ljudi kot božje stvari,
ki so v popolni od¬
visnosti od svojega

Boga Stvarnika in jih božja previd¬
nost uporablja za svoje svete name¬
ne.

Vsak človek je kakor zdrobljiva
posoda v rokah Stvarnika-lončarja,
katere postavlja v gotovo dobo člo¬
veške zgodovine, na gotovo mesto v
človeški družbi, z gotovo nalogo in
poslanstvom, ki ga mora izpolniti.

Nič ni slučajno na svetu: vse živi

je Bog izbral za kralja in da bi bil v
svoji službi dragocena posoda pred
njim. Toda ta kralj božje volje ni
izpolnil, ni izvršil od Boga mu dane
naloge; zato je bil zavržen, Z ljud¬
stvom vred je moral v pregnanstvo
po božji sodbi:"Ali ni ta mož Jeho-
nija sedaj kot zavržena strta posoda,
ki ni več koristna?”

V tem nazivu častimo Marijo kot

in se dogaja pod modrim božjim vod¬
stvom. Tem manj moremo reči o ka¬
kem človeku, da je brez smisla na
svetu in sta brez pomena njegovo živ¬
ljenje in delovanje. Vsak je rojen po
vednosti božji in je po večnih božjih
načrtih določen, da v svojem življenju
izpolni nekaj, kar je Bog predvidel za

posodo vse časti vredno zaradi nje¬
nega zvestega in stalnega sodelovanja
z božjo voljo. Z vsem svojim bitjem
je bila čisto predana božji volji, za¬
vedala se je svoje popolne odvisnosti
od nje ter je v vseh trenutkih življenja
njena duša govorila: “Dekla sem Go¬
spodova, zgodi se mi po tvoji volji! ”

koristno in potrebno v slavo božjo in
zveličanje ljudi. Četudi bi izvršil še
tako majhno in neznatno delo v tvojih
ali človeških očeh, je vendar lahko
veliko v očeh božjih. Vse je odvisno
od tvojega sodelovanja z božjo voljo,
sodelovanja z milostjo in božjimi na¬
gibi in od tvojega dobrega namena.
Sleherna stvar, izvršena v »veri, v
ljubezni do Boga, v službi in odvisno¬
sti od Boga, je gotovo veliko v božjih
očeh, izvrševalec pa je pred Bogom
ljuba in koristna “posoda”. O kristja¬
nih govori sveti Pavel, da je vsakdo,

Kaj je tedaj svet vedel o tej skriti
in ponižni služabnici božje volje ? Ni¬
česar. Ubožno življenje v tesarjevi
hišici v Nazaretu ji je bila božja vo¬
lja. Naj se zgodi božja volja, je govo¬
rila, ko je morala nenadoma v svoji
nosečnosti v Betlehem na ukaz rim¬
skega cesarja. Gledala je božjo voljo,
ko je v vsej zapuščenosti polagala
novorojeno Dete na slamo - v jasli.
V Mojzesovi postavi, ki jo je klicala
v tempelj za otrokovo obrezo, je gle¬
dala božjo voljo. Bog me pripravlja
na težko duhovno mučeništvo, je go-

Maj 1953

vorila, ko je poslušala bridke pre¬
rokove besede:“Meč bolečin bo pre¬
sunil tvojo dušo! ” Ni branila Jezusu,
ko se je poslavljal od nje in je vedno
težje padala na njeno srce božja volja.
Kako ljuba in dragocena je bila v očeh
božjih ta častivredna posoda! Svet ni
videl in ne vedel, kakšno čast je Bog
pripravil tej skriti posodi. Tako na¬
videz brezpomembno za svet je bilo
Marijino življenje, vendar je izpol¬
njevala s slehernim trenutkom veliko
poslanstvo, dano ji od Boga.

Mati božja je slišala po prijate¬
ljih o Jezusovih govorih, ki so vedno
izzveneli v izpolnjevanje Očetove vo¬
lje. Utrjevala se je v tej volji božji,
ko je z drugimi molila tudi ona;“Oče,
zgodi se Tvoja volja, kakor v nebe¬
sih, tako na zemlji!" Huda je bila za
Marijo Sinova tožba, da nima kam
glavo položiti, vendar je z njim po¬
navljala: “Moja jed je, da vršim voljo
Očetovo! ” Tako je tudi ona dan za
rinem rastla v gledanju božje volje in'
je molila za psalmistom Davidom; K
Tebi, Vsemogočni, dvigam svoje oči
kakor dekla k svoji gospodarici, do¬
kler se me ne usmiliš...

Po vsem tem je razumljivo, da

151
tudi ni bilo tožba in bridkega:“Zakaj,
zakaj ravno meni? ... ko je stala
Marija kot močna žena pod križem
ob krvavih nogah svojega Sina. Tudi
tu je ponavljala:“Oče, zgodi se po
Tvoji volji!” Tako je Marija vdano
izvršila svojo največ jo nalogo sode¬
lovanja za odrešenje človeštva.

Vredna je bila ta častitljiva po¬
soda, da je bila postavljena na de¬
snico svojega poveličanega Sina, da
nam tam v nebesih posreduje in ozna¬
nja voljo nebeškega Očeta. Postav¬
ljena nam je za vzgled, kako naj v
svojem življenju sprejmemo vse, po¬
sebno pa trpljenje, iz dobrotnih Oče¬
tovih rok z otroškim zaupanjem in
hvaležnostjo.

V vsakem stanu in poklicu, v vsa¬
kem delu, naj bo veliko ali neznatno,
v vseh skrbeh in težavah, v urah bo¬
lezni in trpljenja... v vsem naj se
zgodi božja volja! V tem je ves smi¬
sel in vsa vrednost našega zemskega
življenja. V izpolnjevanju božje volje
smo tudi mi pred Bogom posode ča¬
stivredne. Vso polnost našega sode¬
lovanja z božjo voljo pa bomo spoznali
šele onstran življenja.

P. Miršek

Šestletna Anica je sedela pri oknu in
molče strmela proti nebu, kjer so tako lepo mig¬
ljale zvezdice božje. Mislila je na nebesa, o
katerih ji je že tolikokrat mamica pripovedovala .
Pa je poklicala mamico in vzhičeno vzkliknila:
"Pa morajo biti res lepa nebesa, mama, ko je že
narobestran tako krasna!..."

152

AVE MARIA

P. Fortunat OFM

POTA BOŽJE

PREVIDNOSTI

kfat se lahko prepričamo,
kako resnične so besede, ki so po¬
stale že skoraj pregovor; Čudovita
so pota božje previdnosti!

Božja previdnost se v našem živ¬
ljenju razodeva na različne načine.
Življenje slehernega človeka vodi.
A vsi ne najdejo časa in nimajo v sebi
dovolj božjega, da bi videli v svojem
življenju njene sledove.

Ako rečemo, da vodi naše življe¬
nje božja previdnost, pa s tem še ne
smemo misliti, da mora postati naše
življenje nekaj izrednega. Tudi ne
smemo misliti, da se božja previd¬
nost razodeva tako, da kar z lahkoto
in brez truda spoznamo, kaj mora¬
mo storiti v raznih okoliščinah; ali
da jo v svoji notranjosti doživimo,
ko po milosti spoznavamo vrednost
naše duše in lepoto nadnaravnega živ¬
ljenja.

Dobimo ljudi, ki mislijo, da jih
je božja previdnost zapustila, ker je
prišel nadnje kak križ, ker morda
težko molijo in ne vidijo nobenega
napredka v duhovnem življenju. Ta
ugotovitev je napačna, nevarna in
škodljiva. A vendar so ljudje, ki v
tej trditvi trmasto vztrajajo. Kdor
se prepušča tem mislim in zaradi
tega obupava, dela krivico Bogu, sebi
pa nalaga brez potrebe velik križ.
V trpljenju in preizkušnjah se mora¬
mo najbolj varovati največje nesreče:
nezaupanja v Boga. Prav zaradi ne¬
zaupanja gre marsikdo skozi trpljenje

brez zasluženja. Tudi med vernimi
in pobožnimi se dobe taki, ki ne za¬
upajo v božjo previdnost, ker milost
božjo napačno pojmujejo. Iz njihovega
govorjenja bi sklepali, da zelo zaupajo
v milost božjo, v resnici ji pa sami
delajo velike ovire.

Bog hoče, da vlada v nas ureje¬
nost, urejenost v vsakem oziru. Te
pa ni, ako človek pričakuje vse le od
milosti božje, ne uporablja pa pri
tem svojih naravnih sposobnosti in
zmožnosti. Tudi naravne zmožnosti
imamo od Boga. In Bog nam jih je
dal zato, da jih prav uporabljamo.
Ne smemo pričakovati, da bomo pre¬
jeli po milosti božji, kar lahko dose¬
žemo s svojimi naravnimi zmožno¬
stmi. Tako bi gotovo napak ravnal,
kdor bi samo molil, da bi dobil za¬
poslitev, sam pa ne bi storil nobenega
koraka v ta namen. Prav tako je na¬
pačno, ako kdo lahkomiselno zaprav¬
lja denar in si misli; Saj Bog za vse
skrbi! Naše zaupanje v Boga in naša
molitev nas ne smeta nikoli privesti,
do tega, da bi se vdajali lenobi, za¬
pravljivosti, lahkomiselnosti in za¬
nemarjanju svojih dolžnosti.

Božjo previdnost bomo zasledili
v svojem življenju le, ako bo vladala
v nas urejenost. Urejenost med na¬
šimi telesnimi sposobnostmi, ureje¬
nost do vseh naših dolžnosti, ureje¬
nost v naši molitvi in vseh vajah du¬
hovnega življenja, V nobeno smer ne
smemo pretiravati. Prizadevati si

Maj 1953
moramo, da bomo v sebi ustvarili
skladnost ali harmonijo vseh dol¬
žnosti in vseh sposobnosti ter darov
božjih. S svojo zaposlenostjo ne sme¬
mo zanemarjati verskih dolžnosti.
Prav tako pa nas molitev in druge
nabožne vaje ne smejo odvračati ali
ovirati v naših drugih dolžnostih. V
obojem je veliko napačnega ravnanja.

NAŠ ZGLED

Na zgovoren način se razodeva
božja previdnost v življenju Luise
Jaques . Njeno življenje je bilo živ¬
ljenje duše, ki hoče doseči cilj, v ka¬
terem je videla voljo božjo. In vendar
so se ji stavljale na pot take ovire, da
bi marsikdo lahko sklepal, da dela
proti volji božji, ker tako “trmasto”
išče možnosti za izvedbo sklepov.

Kaj vemo iz njenega življenja?
Zelo zelo malo. Njen zgled nam daje
slutiti, koliko je na svetu svetniških
duš, ki jih nihče ni odkril. Božja vo¬
lja je, da veliko svetosti ostane skri¬
te očem tega sveta. A ta skrita sve¬
tost daje učinkovito moč Cerkvi in
krepi omahujoče ter dviga padle. Ta
skrita svetost je potrebna, kakor je
bilo potrebno skrito Jezusovo življe¬
nje v Nazaretu. Ako ne bi bilo med
ljudmi skrite svetosti, potem Jezus,
ki je skrit v sveti hostiji, ne bi imel
posnemalcev. Svetost se ne razka¬
zuje; tudi Jezus v presveti Evhari¬
stiji ne razkazuje svojega božanstva.
Svetost se razodeva samo takrat, ka¬
dar je božja volja. Kadar pa se raz¬
kazuje sama, to več ni prava svetost,
marveč bi jo lahko imenovali maliko¬
vanje človekove samoljubnosti in
prevzetnosti. Kajti milost božja ni
zato, da z njo služimo svojemu na¬
puhu, ampal^ da poveličujemo Boga.

Božja volja je bila, da je Luiso
Jaques odkril belgijski frančiškan
p. Silvžre van den Broek. Odkril jo
je kot spovednik ubogih klaris v Je¬
ruzalemu. To se je zgodilo malo pred
njeno smrtjo. Luisa Jaques je imela
takrat že redovno ime; sestra Marija

153

od presvete Trojice. V pokorščini do
spovednika je v zadnjih mesecih pred
svojo smrtjo na kratko opisala svoje
življenje. Umrla je leta 1942 stara
okrog štirideset let.

KAJ NAS UČI
NJENO ŽIVLJENJE

To bomo spoznali, ko bomo brali
njene zanimive vrstice. Da pa bomo
prav razumeli in z večjo koristjo brali
dogodke njenega življenja, naj podam
že zdaj nekatere nauke:

Bog velikodušno daje svojo milost
človeku, ki ne zanemarja svojih te¬
lesnih zmožnosti in sposobnosti, am¬
pak jih posveča Bogu s spolnjevanjem
svojih dolžnosti.

Redno uspešna pot v skrbi za dušo
je ona, ki jo je določil Bog: pot pokor¬
ščine Cerkvi in pokorščine spovedniku.

Služiti je treba Bogu tudi v duhov¬
ni suhoti. Sestra Marija od presvete
Trojice skoro ni vedela, kaj je slad¬
kost v molitvi. Molila je, bila pokor¬
na, doprinašala je žrtve z živo vero,
da spolnjuje voljo božjo in tako služi
Bogu, četudi pri tem ne čuti čustev
in notranje toplote.

154

AVE MARIA

V vsem njenem življenju se ra¬
zodeva preprostost in naravno vede¬
nje, Prav ta preprostost je vzbudila
pozornost pri njenem spovedniku.
Njeni duši je govoril Jezus in spo¬
vednik ji je, ko se je dodobra pre¬
pričal, da ni v njenih izjavah nič
dvomljivega, ukazal pod pokorščino,
naj vse napiše. V skladu s cerkveni¬
mi predpisi in po odobrenju cerkvenih
oblasti so njeni zapiski izdani že v
več jezikih.

Njeno življenje je bilo življenje
žrtve. Vzor in moč v žrtvovanju pa
je prejemala v premišljevanju Kri¬
stusovega evharističnega življenja.
Žrtvovala je to, kar ji je bilo naj¬
dražje: odpovedala se je svoji volji
z obljubo pokorščine; odpovedala se
je svojim domačim, na katere je bi¬
la zelo navezana.

KAKO JI JE GOSPOD GOVORIL
Gospod je govoril svoji služabnici
tako, kot pravi Hoja za Kristusom:

brez zvoka besed. Sestra Marija je
zapisala dne 21. oktobra 1941. na ko¬
šček papirja svoje misli glede spo¬
vednikove zahteve, naj piše vse, kar
ji govori Gospod: “Ako delam napak,
se motim samo zato, ker želim biti
velikodušna. .. Bog bo imel usmilje¬
nje z menoj. Toda vi, oče, ste odlo¬
čili in jaz bom ubogala. ” Vse je de¬
lala iz pokorščine, tudi pisala je samo
zato, ker ji je pokorščina tako ukazo¬
vala.

NJENA DOMOVINA
Luisa Jaques je bila rojena v kraju
Pretoria v Transvaalu, ki leži v Južni
Afriki. Njeni starši so bili po rodu
francoske narodnosti, a doma iz Švi¬
ce. Oče je bil protestantski misijonar.
Mati je umrla ob njenem porodu. Oče
jo je peljal s starejšimi sestrami v
Švico, kjer jih je prepustil varstvu
in vzgoji njihove tete. Luisa jo ime¬
nuje “mamico”.

Luisa je bila bolehna na pljučih.

Dalje prih.

A/Lc&Uce. ni,..

Ko me sprejme vas domača
in pradedov dragi dom,
željno se oko obrača,
mater kje zagledal bom-

Vidim sestre in očeta,
blage kot nekdanje dni.
Kje ste, mati, duša sveta?
Mamice na domu - ni. ..

Grem na njive tja pod logom.
Tam so delale roke,
duša govori la z Bogom.

Vsi spomini ožive:
kolikrat so jo spomladi
tukaj videle oči...
V logu spet pojo strnadi,
mamice pa moje - ni...

Blizu cerkve ograjena
razprostira njiva se,
njiva rajnim posvečena,
tamkaj sladko sniva se.
Duša v raju, bodi zdrava!
Zori, seme jamice! -
Tamkaj drago truplo spava,
truplo moje mamice ...

P. Evstahij ofm

Maj 1953

155

L4E Tf KI

tudi na ne-

vilki sem

Lemontska
lurška
votlina
v majski
obleki

letje kar razgibano živ¬
ljenje. Upamo, da bomo

zadnji šte-
oznanil po¬

ni pomagali
katerih farah. Tako jih

mlad v Lemontu, a sem zopet srečali stare in je za veliko soboto zve-

bil bolj slab prerok. Ce¬
lo sneg nas je še enkrat
obiskal. Zdaj pa je trata
že zelena in drevje po¬
ganja prve liste. Mesec
maj nam bo prinesel tu¬
di cvetje in Lemont bo
tako v dostojni obleki
lahko začel sprejemati
romarje.

stalne obiskovalce, pa
tudi dosti novih, ki bo¬
do šele prvič obiskali
ameriške Brezje. Prav
vsakdo je dobrodošel, od
Atlantskega pa do Tihe¬
ga oceana. Prepričani
smo, da bo vsakdo od¬
nesel iz Lemonta naj -
lepše spomine.

čer povabil p. župnik Bo¬
naventura ter so pri Sv.
Juriju v So. Chicago peli
slovesne jutranjice.

Patri so odšli vsi v
pomoč na okoliške fare.
P. Vianej je bil v La
Salle, 111. , p. Robert pa
v Indianapolisu, Ind.

• Gotovo Vas že za¬
nima letošnja romarska
sezona, da tudi Vi naj¬
dete svoj dan, ko boste
poromali k Mariji Po¬
magaj. Na zadnji strani
platnic si oglejte pro¬
gram letošnjih lemont-
skih slovesnosti. Sicer
bo mogoče še kaka mala
sprememba, katero bo¬
mo sproti objavili v na¬
šem listu. V glavnem
pa je načrt dokončno se¬
stavljen in datumi ro¬
manj gotovi.

Tako bo tudi letos v
Lemontu skozi vse po¬

• Ob priliki štiride-
seturne pobožnosti pri
Sv. Jožefu v Jolietu smo
imeli v svoji sredi na¬
šega dragega škofa dr.
Gregorija Rožmana, ki
se na ameriških Brez¬
jah zelo rad oglasi in
smo ga tudi mi vedno iz
srca veseli. Upamo, da
nas bo kmalu spet kaj
obiskal.

• Veliko noč smo pri
Mariji Pomagaj kar lepo
obhajali. Pri obredih so
pridno pomagali kleri¬
ki, od katerih so diako-

• P.Odilo bo zdaj le za
nekaj mesecev zaključil
svoje misijonsko delo,
saj bo imel doma dosti
opravka kot voditelj le-
montskih romanj.

Nismo še omenili, da
je imel p. Klemenpostne
govore pri Sv. Stefanu v
Chicagu. P. Bazilij pa je
imel govore za tridnev-
nico ob priliki celodnev¬
nega češčenja pri fari
sv. Janeza, Milwaukee,
Wis. Zdaj so prevzeli
naši patri govore na de¬
vet torkov pred prazni¬
kom sv. Antona Pado-
vanskega na fari sv. Ste-


156

fana v Chicagu. Začel
je p. gvardijan dne 14.
aprila, sledili mu bodo
drugi.

• Dne 1 2. aprila je bila
dvoranaRomarskega do¬
ma prvikrat polna. Dru¬
štvo mater gojenk Aka¬
demije slovenskih šol¬
skih sester (Mt. Assisi,
Lemont) je priredilo pri
nas Spring Festival z
bingom. Bilo je prav ži¬
vahno, četudi vreme ni
bilo ta dan kar nič po¬
mladno.

• Mrs. Anna Marsich
je izgotovila krasne čip -
ke, ki nam jih je Mrs.
Julia Jelenčič darovala
za oltar lemontske Ma¬
rije Pomagaj.

. Iz Kanade pa smo tu¬
di prejeli krasno ročno
delo. Prt je Mariji v
zahvalo izdelala dekle
iz Primorske, ki noče
biti imenovana.

Vsem dragim dobrot¬
nikom se v imenu Ma¬
rije Pomagaj iz srca
zahvaljujemo. Naj Mati
božja trud in ljubezen
stotero povrne!

• V prejšnji številki
smo končali z objavo pi¬
sem Leona Lovasika. Po
izjavah bralcev jim je
bila fantova zgodba všeč
in so ji radi sledili.

Naročili smo nekaj
izvodov angleške knjiži¬
ce o “Vitezu naše ljube
Gospe”, ki smo jo pre¬
vajali v Ave Mariji. Mo¬
goče bi kdo bralcev rad
z njo postregel komu
svojih angleško govore¬

čih prijateljev ali so¬
rodnikov; morda tvoj
sin ne razume sloven¬
sko, pa bi mu angleška
knjižica lahko koristila.
Zlasti bi prišla prav na¬
šim vojakom, ki bi jim
Leonov zgled pomagal,
da bi ostali dobri in po¬
šteni fantje.

Knjižico lahko naro¬
čite na naši upravi. Sta¬
ne samo 1 5

• Slovesnost srebrne
maše lemontskega gvar-
dijana p. Benedikta bo¬
mo prenesli na dan | 24.
maja, ko je pri nas prvo
romanje. Pridigal mu
bo prevzv. škof ljubljan¬
ski. Le pridite na to
lepo slovesnost!

• P. Pij se je še pred
pričetkom pomladi vrnil
srečno iz Arizone, kjer
se je zdravil čez zimo.
Ves čas je pomagal na
indijanski rezervaciji.
Nekaj tednov je celo na¬
domeščal patra misijo¬
narja in živel sam sredi
puščave med samimi
Indijanci. Mnogo zgodb
nam ve povedati.

Zdaj pa je p. Pij kot
upravnik Romarskega
doma že zopet cele dne¬
ve na delu, da bo za ro¬
marje čim lepše pre¬
skrbljeno.

• še imamo v zalogi
“Mali misal”, ki ima
poleg raznih molitev tu¬
di vse nedeljske in pa
praznične molitve, ka¬
kor jih moli pri maši
duhovnik. Stane $ 3. 50
in je knjižica gotovo te¬

ga denarja vredna.

• S pomladjo se je za¬
čelo težko delo na farmi,
ki ga nikdar ne zmanj¬
ka. Le poglejte našega
farmarja Lojza Novaka,
kako obrača zemljo! S
traktorjem je delo lažje
kot v starem kraju, kjer
je včasih hodil za plu¬
gom in priganjal konjič¬
ka. Toda tudi v Ameriki
je dosti truda in znoja,
da njiva prinese svoj
sad.

• Dne 18. apr. sta ob¬
hajala srebrno poroko
Mr. in Mrs. John Pe -
trovic iz chicaške fare
sv. Štefana. Pred 25. le -
ti sta se poročila pred
lemontsko Marijo Po¬
magaj, zato sta zdaj za
jubilej zopet prišla pred
njen oltar. Oba sta na¬
ša stara znanca in zla¬
sti med romarsko sezo¬
no rada priskočita na
pomoč s svojim delom.

Čestitke in; Na mno¬
ga srečna leta!

• Nekateri naročniki
sprašujejo na upravo, do
kdaj imajo plačano na¬
ročnino, kdaj jim na¬
ročnina poteče. Vsa ta
vprašanja so popolnoma

Maj 1953

odveč, ker imate odgo¬
vor prav na vsaki šte¬
vilki, ki jo prejmete. Le
poglejte k svojemu na¬
slovu na zadnji strani
platnic! Za Vašim ime¬
nom so neke številke in
iz njih lahko vsak sam
razbere, kako je z nje¬
govo naročnino. Če je
na primer pisano: 6 53
to pomeni, da imate do
junija (šesti mesec) le¬
tošnjega leta (53) račun
poravnan. - Toliko, da
ne bo nepotrebnega pi¬
sanja in spraševanja.

157

• Baragova zveza je v
začetku aprila prejela
uradno pismo iz Buenos
Airesa ( Argentina ), ki
jo obvešča o ustanovitvi
južnoameriške Barago¬
ve zveze. Njen predsed¬
nik je Mons. Alojzij dr.
Odar, glavni tajnik Rev.
Ladislav Lenček CM. Ta
dva bosta z ostalimi čla¬
ni odbora skrbela za
čim lepši razvoj zače¬
tega dela. Njen zgodo¬
vinar je poznani Bara¬
gov življenjepis ec Rev.

Franc dr. Jaklič. Zveza
ima tudi propagandno
sekcijo petnajstih čla¬
nov, ki bodo poskrbeli
za vsakoletne prireditve
in tiskovno akcijo.

Južnoameriški Bara¬
govi zvezi čestitamo k
ustanovitvi in ji želimo
obilo uspehov. Naj bi
naše čim ožje sodelova¬
nje pripomoglo do sko¬
rajšnje uresničitve na¬
šega skupnega cilja:
DVIGNITI BARAGA NA
OLTAR, katerega tudi
resnično zasluži'!

a a*

c^estra Salezija Čečko je za¬
gledala luč sveta dne 19. decembra 1886 v
Zagradu, ob vznožju hriba, na katerem zo¬
bu časa kljubujejo razvaline slavnega "Sta¬
rega gradu" grofov Celjskih. Krščena pa je
bila v farni cerkvi sv.Danijela v Celju.
Imela je dobre starše, ki so jo vpisali v slo¬
vensko šolo šolskih sester. Po ljudski šoli je
ostala doma. Vpisala se je v Marijino družbo
in postala je članica izobraževalnega dru¬
štva . Večkrat je nastopala pri društvenih
predstavah, bila je neutrudna narodna de¬
lavka v takrat precej nemškutarski okolici .To
delovanje je bila dobra šola za poznejši po -
klic.

Leta 1911. se je odzvala božjemu vabilu.
Sprejeta je bila k mariborskim šolskim sestram
in se pripravljala za otroško vrtnarico. Dne
15.avgusta 1913. je bila sprejeta v novici¬
at, takoj po prvih obljubah pa je bila dode¬
ljena ameriškim pionirkam. V svojo novo do¬
movino je dospela leta 1915.

S. Salezija se je kmalu priučila angle¬
škemu jeziku in njen misijonski trud je Bog
obilno blagoslavljal. Delovala je po raznih
slovenskih in hrvaških podružnicah. Ker je
bila sama preprosta duša, se je znala pri la —

Anje aIguo-

goditi najmlajšim. Devet let,predno je "iz-
pregla", je v So.Chicagu vodila otroški vr¬
tec. Na vsako župnijo, kjer je delovala, je
prinesla ljubezen do materinskega jezika.Ce
zaradi obveznosti angleškega jezika ni bilo
časa v šoli, je po šolskih urah učila otroke
za slovenske in hrvaške nastope. Če zadnje
čase ni mogla storiti drugo, je otroke na¬
učila vsaj slovenskih ali hrvaških pesmic.
Ni delala velikih del... Ni zidala šol...
A pomagala je po svojih močeh oblikovati
v malčkih božji lik. Naj ji bo plačnik Pri¬
jatelj malih 1

Dve leti pred smrtjo je silno trpela. Za¬
dela jo je rahla kap, ki ji je kot posledico
pustila ohromelo levo nogo in hude bolečine
v roki. Voljno jih je prenašala in se priprav¬
ljala na smrt. Koliko rožnih vencev je po¬
slala v nebesa I Koliko je preklečala pred
tabernakljem! Dnevno se je mudila pred ki¬
pom sv. Jožefa.. .Zadnji dan svojega me -
seča pa jo je priprošnjik srečne smrti prišel
iskat. Ponoči, nenadoma -kap... Prejela
je še sveto poslednje olje in izročila dušo
v božjo dlan, da prejme krono slave.

V krsti je bila vsa pomlajena in nasme¬
jana. Vpraševale smo se, ali je bila to po-

158

A VE MARIA

grebnikova umetnost, ali ji je Gospod že
na telesu vtisnil pečat izvolitve...

Več sester iz naših šol v Chicagu in Jo-
lietu je prihitelo v Lemont, ko smo na ve¬
liki četrtek ob dveh popoldne blago sestro
Salezijo spremili do groba. Pogrebne obrede
je opravil preč. p. Gracijan ob asistenci
p. Roberta in klerikov, pogreba pa se je
udeležil tudi hrvaški komisar preč. p. Do¬
minik Mandič, so.chicaški župnik p .Ljubo
Čuvalo in več sobratov. Vsem iskrena za¬

hvala za udeležbo in molitveI

Na pokopališču sv.Alfonza čaka s.Sa-
lezija v družbi sosester vstajenja. Naj nam
preostalim izprosi, da ji sledimo v zvestobi
poklica in vztrajamo na poti križa, ki edina
vodi - v življenje...

S. Salezijo priporočamo vmolitev vsem,
ki so jo poznali I Naj v miru počiva!

Sisters of St.Francis
Mount Assisi Convent
Lemont, Illinois

KtAMLTANH NA IAHČKI/

• CLEVELAND, Ohio - Piše John
Lipoglavšek: Ker letos ni bilo brata
Antonina v Cleveland, Vam pa sam
pošiljam naročnino za naš dragi me¬
sečnik. Ne vem, kaj bi brez dobre -
ga katoliškega branja.

Lansko leto je bilo zame bolj ža¬
lostno: umrla mi je ljubljena žena .
Priporočam jo v molitev, posebno
tam pri Mariji Pomagaj. Pred tremi
leti sem bil tudi jaz v Lemontu. Se
zdaj se spominjam, kako je bilo lepo.
Zdaj pa je gotovo še lepše, ko imate
izgotovljen Romarski dom. Ne vem,
če ga bom kdaj videl, ko sem star in
bolehen.

Prav lepo pozdravljam misijonar¬
ja Fathra Odila, ki so pri misijonu
pri Sv. Lovrencu tako prepevali in tudi
pridigali. Enako pozdravljam Fathra
Zakrajška in vso samostansko druži¬
no.

• KAIRO, Egipt - Dragi p. urednik!
Spodobi se že, da se tudi Slovenci iz
Egipta enkrat oglasimo. K temu nas
priganja globoka hvaležnost in zahva¬
la za prelepi mesečnik “Ave Maria”,
ki ga vedno z največjim veseljem do¬
bivamo in preberemo od prve do zad¬
nje strani. Vse je tako zanimivo. Ob
Ave Mariji si odpočijemo duha, njeni

nauki pa nas dvigajo vedno bolj k Bo¬
gu in Mariji. Tako kar pozabimo na
gorje, saj nas prav Ave Marija uči
ceniti trpljenje in ga gledati v božji
luči.

Slovenci smo ravno po Vašem li¬
stu povezani med seboj, četudi smo
razkropljeni na vse dele sveta. Žal
naši dragi trpeči bratje in sestre v
domovini ne pridejo do njega. . .

Gotovo in po pravici boste rekli,
da imamo tu tako malo naročnikov.
Res je toliko tukajšnjih naseljencev
pomrlo, dosti jih je odpotovalo, no¬
vih ne pride več. Tako moram reči,
da počasi izumiramo. A kar nas je,
hočemo ostati zvesti narodu in Ma¬
riji Pomagaj !

Vse drage brate in sestre, raz¬
kropljene po širnem svetu, iskreno
pozdravljamo, zlasti seveda vse so-
trudnike Ave Marije! Bog Vas živi!
V imenu naročnikov - Slovenka iz
Kaira.

• OTTAWA, Ont. Kanada - Pošilja
Santa Mauko: Že nekaj mesecev pre¬
jemam Vaš list, ki mi ga je naročil
p. Odilo, seveda brezplačno. Saj ve¬
ste, kako je življenje študenta. Zdaj
pa že zaslužim in zato tudi obenem
s tem pismom poravnavam naročni-

Maj 1953

NOVOMAŠNIKA IMAMO!

Dne 10. maja bo doletela slovensko
župnijo sv. Roka v La Salle, 111. velika
čast: njen faran Rev. Bernard Ho rž en
O. S. B. bo zapel novo mašo. Novomašnik
je bil rojen v La Salle dne 18. decembra
1926. Krščen je bil pri krstnem kamnu
Sv. Roka. Obiskoval je domačo farno šo¬
lo, High School pa v St. Bede College, 111.
pri 00. benediktincih. Takrat je še živel
znani slovenski benediktinski pater Ven¬
ceslav Šolar; njemu se ima novomašnik,
kakor sam zatrjuje, največ zahvaliti za
svoj redovniški in duhovniški poklic. Dne
28. aprila 1946. je sprejel redovno oble¬

ko. Noviciat je dovršil v slavni benediktinski opatiji sv. Janeza, College-
ville, Minn. , kjer je svoj čas delovalo toliko slovenskih patrov, med njimi
tudi opat p. Bernard Ločnikar. Po noviciatu se je Father Horžen vrnil za
eno leto na St. Bede, nato pa se je vpisal na St. John’s University v Colle-
geville, Minn. , kjer si je pridobil Bachelor of Arts Degree. Graduiral je
z odličnim uspehom iz filozofije, klasičnih jezikov in vzgojnih ved. Nato
je končal bogoslovje na St. Bede. V mašnika bo posvečen v nedeljo dne
3. maja v Peoria, 111. , naslednjo nedeljo pa bo v La Salle pri Sv. Roku ob
11.15 zapel novomašno glorijo. Angleški govor bo imel p. prior iz St. Be¬
de, slovenskega pa p. Odilo OFM.

Novomašniku, srečnim staršem in lasallski slovenski fari čestitamo!

no. “Ave Maria” se mi zdi prav pri¬
jetno čtivo in sem ga pridružila “Ka¬
toliškim misijonom” in “Duhovnemu
življenju”. V sedanjih razrvanih ča¬
sih res potrebujemo dobrega duhov¬
nega branja in tudi Marijine priproš¬
nje. b^ej sem hvaležna za vso pomoč,
ki mi jo je dajala vsa begunska leta
in tudi že prej doma med vojno. Naj
bo vedno moja Zavetnica in Mati!

Še enkrat iskrena hvala za redno
pošiljanje lista in obilo uspehov pri
urejevanju! Bog Vas živi!

• PUSARNITZ, Avstrija - Pošilja
A. V. : Ne morem se zdržati, da ne
bi pisal ter se Vam oglasil vsaj z ne¬
kaj skromnimi vrsticami. Povedal bi
Vam rad svojo srečo, ki sem jo ob¬
čutil, ko sem nedavno prvič v tujini
zagledal list Ave Maria. Prav rad bi
postal njegov stalni naročnik. Sicer
pričakujem v kratkem odhoda v Ka¬

nado, od tam se bom pa seveda takoj
oglasil.

Bilo je prvega septembra lanske -
ga leta, ko sem ušel rdečemu zmaju.
Prej sem obiskal Marijo Pomagaj na
Brezjah in ji priporočil svojo tvegano
pot v svobodo. Res me je čudovito
varovala in se ji na tem mestu prav
iz srca zahvaljujem. Obljubljam ji,
da jo bom tudi v Lemontu obiskal, če
bom imel srečo priti čez lužo.

Tu v Avstriji pojemo v cerkvi le
v nemškem jeziku. Si pa sam zapojem
doma kako slovensko ter jo sprem¬
ljam s citrami. Najraje imam ono:
Marija, ti pomagaj nam!. . .

• FLINT, Mich. - Piše Rose D’Ary:
Upam, da sem se obrnila na pravi
naslov. Pošiljam namreč dar v za -
hvalo za uslišano prošnjo, ki mi jo je
posredoval božji služabnik Friderik
Baraga. Zaupanje ni bilo zaman.

160

AVE MARIA

/

)

/

; Elizabeth KOMIN, Cleveland,Chio

/ Peter LIČAN, Cleveland,Ohio

/ Anna PONIKVAR, Cleveland,Ohio

/ Ignac GODEC, Cleveland,Ohio

j John PETRINCIC, Cleveland,Ohio

/ Anna ADANjICH,  Joliet,Ill.

J Jennie SVET, New York,N.Y.

/ Frances ZALLER, Cleveland,Ohio

/ Frances STONICH, Keewatin,Minn.

/ Louis PRHNE, Bedford,Ohio

/ Anna METZ, Joliet,Ill.

/._.____

NAŠI pokojni

---

Magdalena HENRICHER, Pittsburgh,Pa. (
Anton KOPRIVEC, Cleveland,Ohio /

Anna SMARKER, Butte,Mont. /

Katherine MACHE K, Eveleth,Minn. /

Mary ZDGEL, Ontonagon,Mich. /

Mary CDLIK, JolietJll. /

Sophie BARLEY, Nevton Falls,Ohio )

Mary LOVSHIN, Eveleth,Minn. /

Theresa HROVAT, Cleveland,Ohio /

Frank ZOPEC, Euclid,Ohio /

Florence ZBASNIK, Chicago,111. R.I.P. /

• CLEVELAND, Ohio - Pošilja Ma¬
rija Mihaljevič: Moram se iskreno
zahvaliti naši Kraljici Mariji Poma¬
gaj in presvetemu Srcu Jezusovemu.
Nedavno me je hudo napadla bolezen
in sem se cel dan in pol upravičeno
bala, da bo kaj hudega. Zatekla sem
se po pomoč k Jezusu in Mariji in se
je vse kar hitro rešilo. Neskončna
jima hvala za prejeto milost!

• GREANEY, Minn. - Piše Rev. F.
A. Sedey: Moram reči, da je infor¬
mativna vsebina Koledarja 1953. , po¬
nazorjena s slikami, času primerna .
Je v beležnico sedanjosti in bo gra¬
divo prihodnosti, ko bo pozaba za¬
strla spomin, a bo pisana beseda še
ostala. Je pa tudi budilo: Narod moj,
kaj bo že prišla ura, ko boš začel
in hotel spoznavati sebe; ko ne bo

treba, da bi te šele tujci opozarja¬
li na tvoje velmože?. . . Ko bi danes
živel Bogdan Vened (Dr. Matija Pre¬
lesnik), bi spet lahko pisal povest
“Naš stari greh”.

Naj blagoslov spremlja delo za
slovenski katoliški tisk!

• GREAT FALLS, Mont. - Pošilja
Mary Hočevar: Prejmite pozdrav
od stare naročnice. Bila sem ena
prvih, v Montani, ki sem dobivala
lemontski mesečnik. Večina tistih
je že v večnosti, jaz pa Ave Marijo
še prebiram in molim za pokojne.

• Dne 16. aprila je nenadoma umr¬
la Mrs. Frances Rupar, dolgoletna
kuharica v našem župnišču pri Sv.
Štefanu, Chicago. Za njeno zvesto
službo in vzorno življenje naj ji Bog
bogato poplača! Priporočamo jo v
molitev. Pokojna je bila doma iz
Dobrove pri Ljubljani. R. I. P.

V Detroitu,Mich. je umrla naša dolgoletna naročnica
Mrs. Ana Potočnik, doma iz Radeč pri Zidanem mostu. Bila
je pionirka detroitske slovenske župnije sv. Janeza Vianeja,
dobra krščanska žena in vzorna mati: vzgojila je sedem otrok,
ki vsi hodijo po njenih stopinjah. Pokopali so jo ob veliki
udeležbi faranov in prijateljev dne 25.februarja iz slovenske
cerkve v Detroitu. Navzoči so bili trije duhovniki. Ganljivo
je bilo videti, ko so ljubo mater nosili trije sinovi in trije ze¬
ti. Na sliki je s svojim možem Štefanom. Dočakala je lepo
starost 78 let. - Naj v miru počiva!

DOBROTNIKOM BOG POVRNI

ZA SV.MAŠE: Po $100: A.Ličen; po $80: M.
Lavriha; po $50: A.Pipan, A.Licen; po $40: A.
Kness; po $30: J.Techar, M.Selak; po $16: F.
Stavec; po $15: P.Stefanich; po $13: R.Skuily;
po $12: F.Vende; po $10: Druz^enlca, A.Setni-
car, J.Kocjancic, B.Skofic, F .Prostovich, J.

Lavsh; po $1.50: C.Mrezar, V.Lavrič, J.Kokal;
po $1: T.Grum, BjSkofic, M.Pristov, I.Drasler,
T.Mihevc, A.Oratch, JJSamich, A.Gornik, M.
Shivitz, L.Bozner, A.Trepal; po .504: S.Nartnlk,
I.Krek, P.Jelar, M.Malarich, M.Vrcko, A.Novak,
M.Juresic; po .254: J.Briski, R.Markel;

Petrincic, J.Kovach, TJSepich, J .Grom, Druz.
J.Kokalj, J.Mihelich, P.Kokal Sr.; po $9: M.
Roseman, J.Kragelj; po $8: F.Cerar, T.Urbiha;
po $7.50: A.Epplch; po $7: M-Shivitz, A.Pucel;
po $6: F.Jalovec, T.Urbiha, M.Ostanek, A.Gostlc,

M. Usnik; po $5: M.Vinšek, N.N., R.Peterlin, F.
Hart, U.Zakrajsek, A.Jalowlec, M.C.Hrlbar, A.
Urbanic, R.Usnik, M.Govednlk, A.Masel, J.Men-
art, M.Luzar, M.Oblak, J^tark, M.Rakar, Mr.
Ivantic, A.Cirar, M.Vastalo, M.Anzick, M.Udovich,
Mr.Likovich, Mr.Mrs.Trpin, A.Udovlch, J.Macek,
J.Troha, L.Yeager, J.Javornik, M.GHvar, R.N.A.
no.453, J.DJ)rotar, F.Voncina, J.Beber, F.Rogina,
D.M.Hrovat, Mrs.Kramar, B.Dragovan, F.Memik;
po $4.50: SJSlejko, A.Malesich; po $4: M.Turk,
J.Rogel, R.Sprager, A.Kocevar, K.Toporis, T.
Mihevc, J.Pritekel, J.Pistotnik, O.B.Sapa, AJH.
Kolenc; po $3.50: M.Sra j-Malover; po $3: J.Krum-
berger, P.Laurich, M.Kerzan, B.Narzek, A.Pogla-
jen, J.Barborich, J.Ulcher, I.Mohar, A.Ferk, F.
Racher, F.Turk, L.Hren, M.Kastelc, M.Borstnlk,
L.Cemazar; po $2.50: A.Pesich, M.Preshern, J.
Zadnik; po $2: J.Koritnik, F.Rlgler, M.Alduk,
A.Grimslc, K.Piistopec, R.Urlch, M.Knap, M.
Bachar, V.Kollar, F.Kastigar, B.Sedmak, D.La-
pea, J.Jelencic, P.Ozbolt, K.Zerdln, M.Kunstel,

N. N., M.Prah, M.Zore, M.Tezak, J^korjanec, A.
Jamnick, F.Cvek, M.Janchar, C.Bokal, F.Gregor-
ich, K.Kamblc, A.Mlakar, M.Vlaslc, C.Zalec, M.
Meznarich, G.Logonder, A.Pucel, M.Spreitzer, M.
Wretchko, J.Kolenc, U .St upnik, K.J.Nasenbenny,

ZA ROMARSKI DOM: Po $5: M.Petek, F.Jalovec.

ZA BARAGOVO ZVEZO: Po $479.91: St.Vitus
Parish,Cleveland,Ohlo: po $226: St.Mary’s Parish,
Cleveland,Ohio; po $10: C.O.F.,St.Agnes Ct.,no.
807,Waukegan,Ill.; po $5: R.D.Arcy, E. Gobec ,
J.Zupan, D.Orazem, J.Horvat; po $4: N.Hofftnan,
po $3: A.Zupancic, M.Yankel; po $2.50: A.Gra-
dlsar; po $2: S.Marolt, F.Zupancic, F. Pajk, F.
Smerke, M.Kocman, A.Miklavcich; po $1: F.
Zbasnik, C.Harper, F.Jalovec, M.Oblak, I.Krek,
J.Paullck, M.Zbasnik, J.Bregar, J.Kragelj; po
.504: M.Pozar, L.Dragovan.

DAR LISTU: Po $6: M.Ivancic Fitzgerald; po
$5: Rev.A.Gnldovec; po $2.50: Rev.A.Pavel,
Rev.J.Luskar; po $2: M.Ivancic Fitzgerald; po
$1.5°: F.Fornezi, D.Orazem, J.Kragelj; po $1:

L. Oresnik, A.Lim, M.Kovach, A.Rodman, M.Vlasic,
R.Sprager, J.Bucar; po .504: M.Kosir, T.Mozlc,
P.Ozbolt, E.Tanko, E.Jaklich, M. Lovše, J.De-
beljak, M.Jelarcic, B.Kobe; po .254: M.Intihar,

M. Erchul.

ZA APOSTOLAT SV.FRANČIŠKA: Po $20: J.
Drotar; po $10: A.Masel, R.Usnik, M.Lakner, C.
Kolar, M.Rutekaj, C.A.Tercek, M.Burgstaller,
M.Razlnger, V.Strozak; po $6: K.Malarich; po
$5: J.Koprivetz.Jr., po $2: B.Skofic; po $1: M.
Ambrose.

F.Zupancic, M.Zakrajsek, A.Novak, M.Ambrose,
J.Horvat, S.Knaus, J.Slana, JADaughter Kavčič,
M.Kunclc, starsl in otroci družina Ferk; po $1.50:
A.Zokal, M.Hribernik, V.Moltich, J.Rogelj, U.
Skofljanec, W.Morgan, F.Valencie, V.Pogačnik, G.
W.Raly, M.Sodec, R.Vastalo, M.Knez; po $1: L.
Anzelc, J.Hren, J.Hocevar, M.Jakos, T.Grum, L.
Korenchan, J.Pazel, J.Skubic, A.Mlhevc, F.
Bucher, F.Koncar, Omotta Fam., N.N., F.MIakar,
J.Nemanich, V.Moltich, Cemazar Fam., P.Borstnik,
J.Svetina, A.Rodman, T.Urbiha, A.Cadonic, M.
Papish, T.Sulzer, K.Menart, J.Kapsh, M.Zore,
A.Zupancic, U.Ambrose, J.Hocevar, J.Samich,
M.Mencin, F.Petkovsek, J.Pintar, R.Pazdertz,
F.Setina & Sons, A.Drassler, M.Zore, F.Petrlch,
F.Prosser, R.Fitzgerald, L.Planinc, F.Jamnlk,
E.Stonich, R.Nasenbenny, C.Traven, J.Suste,

L. Ruth, M.Shivitz, M.Strumble, M.Zajc, E.Bozner,
A.Kegel, J.Kramer, V.Mavrick, M.Hochevar, J.
Vidmar, M.Virant, F.Kokal, P.Cemazar, M.Juresic,
P.Music, Mrs.Vastalo, N.N., M.Zore.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $5: M.Osterman,

M. Petek, M.Glivar, M.Ivancic Fitzgerald, M.
Mickelinc, M.Knez; po $3: M.Smith, K.Knaus;
po $2: A.Luin, J.Sever, TJSulzer, A.Oratch, C.
Avsec, J.Vidmar, Bro.S.Repolust, A.Major, M.

ZA LUČKE: Po $5: M.Petric, A.Masel, A.Po-
gachnik, J.Kovach, F.Voncina; po $4: M.Pezdirtz;
po $3.50: A.Malesich; po $3: M.Pezdirtz, A.
Schmuck; po $2: B.Skofic, J.Petrincic, Cemazar
Fam., T.Migvar, F.Hart, J.Mramor, N.N., M.Koc¬
man, L.C.Oresnik, K.Jakse, F.Rackl, Mrs.Horvat,
J.Lagina; po $1.75: J.Perkovlch; po $1.50: G.
Tassotti, J.Krall, J.FojsjSr., M.Javornik, R.
Krall; po $1: M-Sraj-Malover, A.Grimsic, N.Hoff¬
man, L.Kapush, F.Smrekar, M.Kosir, M.Zajc, F.
Roitz, Cemazar Fam., P.Ozbolt, M.Kovach, T.
Urbiha, A.Cadonic, F.Fornezi, M.Matkovich, M.
Knaus, M.Malarlch, J.Petrincic, M.Tomsich, A.
Kozlevčar, A.Hofferle, T.Migvar, M.Kolenc, I.
Mohar, J.Petrincic, V.Pogačnik, M.Udovich, J.
Maček, J.Rogel, M.Meznarich, A.Franciskovich,
N.N., J.Kolenc, H.Nahtlgal, A.Sprager, M.Wret-
chko, Mrs.Kaplenovich, M.Mihelcic, M.Ivancic
Fitzgerald, J.Petkovsek, H.Stutts, M.Mickelinc,
C.Gregory, J.Peterka, H.Horvat, Cemazar Fam.,
M.G.Bizjak, T.Migvar, K.Toporis; po .504: T.
Kerhin, V.Kollar, F.Bucher, M.Perko, J.Jelencic,
A.Drobnic, M.Ostanek, A.Rent, F.Baraga, S.
Gerdln, Mrs.Gosak, V.Breznlk, MJSpreitzer, J.
Logar, A.Funtek, M.Dejak, R.Zadnik, J.Starlha,
F.Necimer, J.Slana, M.Volkar, P.Music, K.Butala;
po .254: M.Bachar, M.Ropret.

I^OMARJI K MARIJI POMAGAJ! Ne pozabite najka¬
sneje en teden pred prihodom sporočiti v Lemont glede pre¬
nočišča: koliko noči mislite ostati, kdaj in koliko oseb pride.
Pišite na naslov: Baraga Home, Box 608, Lemont, Illinois.

NflSODNfl IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

II 48 132, 9S3

DNE 24. MAJA, na praznik Marije Pomočnice,bodo
zvonovi privabili v Lemont društvenice Marije Pomagaj
K.S.K. J. iz Chicaga in chicaško Društvo sv. Mohorja .
Sveto mašo pred Marijo Pomagaj bo opravil lemontski gvar-
dijan p.Benedikt, ki bo ta dan obhajal srebrno mašo .
Pridigal bo prevzv. škof ljubljanski dr.Rožman. Za odda¬
ljene romarje in sorodnike bo romarska pobožnost z mašo in
pridigo tudi zjutraj ob sedmih. Po pozni maši slavnostni o-
bed v Romarskem domu. Ob pol treh pete litanije z bla¬
goslovom. - Na slovesnost ste vabljeni vsi I

DNE 13. JUNIJA bo prevzv. škof Rožman v naši cerkvi
posvetil v duhovnike tri lemontske bogoslovce.

DNE 4. in 5. JULIJA bomo slavili obletnico kro -
nanja lemontske Marije Pomagaj. V soboto zvečer proce¬
sija z lučkami, ki jo bo spremljala milostna podoba. Nato
v Domu predstava lemontskihslik in skupno petje. - V ne¬

deljo služba božja ob sedmih v cerkvi in ob desetih pri votlini. Nato slovesna proce¬
sija s presv. Rešnjim Telesom. Kdor more, naj pride v narodni noši. Zelo radi bi imeli
pri procesiji veliko število otrok. - Ta dan bo v naši sredi zopet prevzv. škof dr.Gre¬
gorij Rožman. Izgnanemu škofu se bodo ob tej priliki lahko za njegovo sedemdesetlet¬
nico posebej poklonili slovenski izgnanci.

DNE 19. JULIJA je romanje Slovenske Ženske Zveze. Na predvečer bo
pobožnost v cerkvi in procesija z lučkami do votline. V nedeljo ob sedmih obhajilna
maša, ob enajstih slovesna maša pri votlini.

DNE 26. JULIJA je v Lemontu Prekmurski dan. Na predvečer bo slovesna
blagoslovitev novega KRIŽEVEGA POTA. Na nedeljo dvojna služba božja. Po po -
poldanski pobožnosti blagoslov avtomobilov.

Prekmurski rojaki bodo prišli tudi iz Clevelanda, Betlehema, Bridgeporta in Kana¬
de. Vabljeni pa ste seveda vsi ameriški Slovenci.

DNE 2. in 3. AVGUSTA bodo v Lemontu porcijunkulske pobožnosti.

DNE 9. AVGUSTA priredi romanje župnija svetega Jurija iz So. Chicaga.

DNE 15. in 16. AVGUSTA je romanje Zveze društev presv. Rešnjega
Telesa iz Clevelanda. Vabljene ste tudi druge matere in žene.

DNE 6. SEPTEMBRA priredi romanje župnija svetega Štefana iz Chicaga. Isti dan
je pri nas vsakoletni in med vsemi lemontskimi prijatelji znani MEDENI PIKNIK.

Manjša romanja in duhovne obnove po dogovoru. Piši¬
te glede njih na: Franciscan Fathers, P.O.Box 608, LE¬
MONT, Illinois.

Kdor je že kdaj obiskal ameriške Brezje in Marijo Po¬
magaj ter se udeležil romarskih slovesnosti, ta Lemonta ne
bo več pozabil. Zlasti procesija z lučkami na predvečer
večjih romanj in pa Telova procesija ostaneta vsakemu za
vse življenje v spominu. Zato pripeljite s seboj svoje pri-
jatelje in znance, ki še niso bili pri nas.

Na romanja
ste VSI
vljudno vabljeni I
LEMONTSKI
FRANČIŠKANI