poclarske
?
obrtniške
narodne
Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrtl
pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr«

Ljubljani v sredo 11. oktobra 1871.
• - -
v / f> t;*Ji - /
v i? -,<. -> <
'Mř^r
O b s e g : Novo šolsko leto kovaške in živinozdravniške sole v Ljubljani.
Pravilno pripravljanje črnega vina.
Nektere
misli o naših šolskih zadevah. (Konec.) Dopisi. — Novičar.
Telovadno in boriteljsko imenoslovje. (Dalje.)
Iz deželnih zborov.
ftospodarske stvari.
Novo šolsko leto
kovaške In živinozdravniške šole v Ljubljani le 15 in še manj prodal
Kolikokrat se ni že pripetilo, da se je kakemu vi-norejcu 25, 30 in še več goldinarjev za kvinč dobrega črnega vina ponujalo, pa ga ni hotel dati ; to je pa pozneje, znabiti že čez osem dni, prav rad po 20 ali
se začne 13. dan prihodnjega meseca listopada (nov.)
je v tem času skisalo.

zakaj ?
zato

ker
se mu
Ako ima krčmar dober kozarec črnega, zahaja vse rado k njemu, dasiravno je po navadi jako drago, znabiti 60 , 80 soldov bokal. Kakor hitro pa prične cikati
kovaško šolo se jemljejo kovači, kteri se hočejo kovanja zdravih, napačnih in bolnih kopit
in ozdravljan ja kopitnih bolezen popolnoma	> ^	wvftiM'	^«v	^^«u,
naučiti, da ne bodo vse svoje žive dni le mojstri-skaze, ga P° tej ceni že nobeden piti noče, in krčmar je prisiljen, ceno zeló znižati, se ve da v lastno zgubo.
tem je gotovo dokazano, da je kisanje naši vinski
kupčiji v tem obziru jako škodljivo, ker se v deželi
ampak pravi mojstri, kterim morejo gospodarji svoje konje s popolnim zaupanjem izročiti. Ta šola trpi pol
leta.
Kdor hoče v to šolo vzet biti
uiu, mora se pri ""r^j* *---~	▼
z domovinskim sam* veliko manj denarja za-nj skupi kakor bi se ga
podp listom
isanem vodstvu izkazati
)
pri
)
že navaunega Kovasiva izucii, oj s spricoo svojega iaj-	y^« ojwv*« a« iwmw, u«
moštra, da je lepe in poštene obnaše, in 4) da zná	je ravno skisanje krivo, da ne pride naše crno vino
domači jezik vsaj brati, če ne tudi pisati.	<$ez meje dežele, to je v veliko splošno vinsko kupčijo,
živinozdravniško šolo, která celo leto	která bi mu ceno povikšala, in veliko obilnejše pride-
s pismom, da se je pri kakem mojstru
navadnega kovaštva izučil
lahko, ako bi naša črna vina te napake prosta bila.
Druga dosti veča škoda nastane pa iz resnice
da
traja, se jemljejo kovači, pa tudi drugi, kteri niso kovači, kmetijski ali drugi mládenči, kterim je za to, da
lovanje opravičila. Naj dokažemo tudi to.
Severne vinske dežele so zato imenitne
ker
se v
vaci, KineujsKi au urugi miaaenci, Kienm je za 10, aa	^t^**^	^^"uc,	v
se ali za svoje lastno gospodarstvo naučijo bolno živino	jako dragocena dišeča vina (Bouquetweine) pride-
gleštati, ali kteri želijo v potrebi pripravni živinozdrav-niški pripomočniki biti. Ti se morajo izkazati domovinskim listom, 2) s spričalom svojega faj-
lujejo
9
ktera so pa vsa svitle barve. Okusnih ođločno
z
crnih vin pa niso v stanu z vso svojo marljivostjo pri-delati. kajti gorkote imajo premalo. To stori, da so
V» VÍA»^ V» y	»VfLJ	Q	» V-F * W X LU MPJ V/ MX V LUVfAVf	Jk Vf MVvÀ A y	iAM WV
v teh deželah odločno črna ognjena vina ravno tako draga, kakor pri nas na pr. Riesling, Traminer itd. Al zakaj ne pridejo k nam po-nj ? bo marsikdo prašal.
moštra, da so lepe in poštene obnaše, in 3) da znajo slovenski brati in pisati, ker je nauk v domaćem jeziku.
Nauk v obéh šolah je brez plačila; vsak Zato ne, ker vinski trgovci dobro vedó, da so vsa naša učenec ima le skrbeti za to, da si za šolski čas oskrbi Srna vina zavoljo slabega pripravljanja skisanju podvr-živež in stanovanje.
zena; cik
pa
sovraži severnjak tako, da noče od tacega
Vse bolj na tanko se izvé v tej šoli v Ljubljani vina čisto nič vedeti, še manj pa, ako je vrh tega še
na spodnjih Poljanah.
Vodstvo kovaške in živinozdravniške šole
nepnmerno
zagoltno, kar
Ljubljani 1. oktobra 1871.
Pravilno pripravljanje crnega vina.
Med naj boljša primorska vina štejejo se č Kteremu ni znan kraški in drugi teran, refošk itd.?
so zopet naša črna vina sploh. Ta okoliščina je že mnogim vinskim trgovcem misel sprožila, kako da bi se dalo tej reči pomagati. Lai-b en frost, skoro največi dunajski vinski trgovec (30 do 40.000 veder ima vedno v svojih hramih), je prvi pravo zadel. Spre vide vši, da je naše crno grozdje iz-
čuda
9
ravno črna vina se pri
napravljajo, in to je
epravilno
slabo
vrstno in da le naprava je slaba, si je mislil — saj si
sam lahko vino pripravljam — kar je tudi storil. Naložil je na železnico vso potrebno pripravo, kakor ki-
paki
>
Ta
to je
krivo, da so jako veliki na-
;
skisanju v poletnem času zeló podvržena
elne kadi, stiske,
sode itd., ter se
paka je pa naši vinski kupčiji jako škodlj
x w liwj^M^w jv	uuoi v	nujJuijA jaav oivuui! i v	---------- -----r---\—---
in sicer v dvojném obziru. Dokler je črno vino na z(*aj bokal refoška po
podal v Dalmacijo, ukaj si je skupaval grozdje, ktero je pravilno podělal.
Zadosti dokipeli (izvreli) mošt je na Dunaj izvozil, kjer
gold.
)
in še draže prodaja.
videz zdravo sanj
na
d
buiovuj - not viuca pravim, lijci" ù'c
ima vsako naše črno vino že od rojstva
začetek ki-
sebi
ima navadno visoko ceno ; kakor hitro pa prične cikati
Lánsko leto bil je že v drugič v Dalmaciji kamor bode za naprej gotovo vsako leto dohajal.
9
m juHTHMuv T.uvnv w«v) »«»vi muv jj<* puuuc tmelili,	Ali je treba se	Via JC liagUJCUUOb Q&ioaujii
z visoko ceno že pri kraji in posestnik vina mora našega črnega vina vinski kupčiji v resnici čez vse
dokazov, da je
nagnjenost skisanja
biti zadovolj
;
oddá
da ga po veliko
niži
;
ako namesti vina noče kisa ali jesiha prodati
ceni brž brž škodljiva, ter da je neobhodno potrebno se boljšega
pripravljanja poprijeti? — Gotovo ne, zatega del vino-
rejci na delo! Poglejmo, kje vzrok skisanja tiči; kajti , ako pregrešek spoznamo, smo v stanu ga poravnati. To doseči, je neobhodno potrebno, slabo napravljanje nekoliko natančneje pregledati.
Solske stvari.
Nektere misli o naših šolskih zadevah.
Navadno se pri nas črno vino tako napravlja
>
se pred vsem nepopolnoma zdrozgano grozdje nekoliko dni v kadi ali bednju primerno pusti; mora se neko-
liko na grozdji kuhati. Ko že dobro delati prične, po-
tem se še le popolnoma zdrozga, na kar se cela drozga mošt z luščinami, hlastinami in pelki vřed, v odprtih kadéh ali bednjih kipenju prepusti; vendar ne mirnemu
Spisal Janez Bilc.
(Konec.)
IV.
Mater ni jezik — u en i jezik.
„Kolikor jezikov znaš,
toliko ljudi veljaš
«
to
je stara prislovica, ki ima vedno svojo veljavo. Vendar kipenju, kjer vsak dan se na vrh splavané tropine s pa namen ljudskih šol ni, otróke v mnozih jezikih
kolmi v mošt potlačijo, to zato, da zadobi vino tem- podučevati; namen ljudskih šol je veliko obširnisi. Po-
glavitni namen teh učilnic je, um z védami, ki so prak
nejšo barvo (več barvě).
To se godi kakih 14 ali še več dni, po kterih se
mošt kakor dokipel izpod tropin vzame, ter v sod spravi. pa srce zlatmiti. To, in mć druzega nimajo vzlasti Tropine se dobro odtisnejo in ves odtiskovec se dodá g0le na kmetih doseči; vse drugo ni potrebno jn je prostovoljno odteklemu v sod. Ako to kipenje ves čas velikokrat temu glavnemu namenu nasprotno
tičnemu (vsakdanjemu) življenju potrebne, bogatiti in pa srce žlahniti. To, in nič druzega nimajo vzlasti
Ce
se
kemično nadzorujemo, najdemo, da je popolnoma na-
čas preveč rabi v poduk tujih jezikov, se drugim
pačno, kajti ravno med kip e n j e m se zarodí cik (Essig- za življenje potrebnim vedam krade, in doseže se le
stich) v t-» » vALiv. . «v	aa ucenec, ki je au o 1er v soio noan, ie neKo-
voljo nizke jesenske, posebno pa zimske toplote sicer	liko tujih stavkov govoriti in pisati zná, v potrebnih
ne more naprej razvijati; to stori pa, kakor hitro mu	stvaréh je pa pravi nevednež, pravi siromak. Take so
poletna gorkota postane ugodna. Temu je pripiso-	bile pred 1848. letom pri nas vse ljudske šole in so
j žalibog! v nekterih krajih še danes. Dokazov navajati
za to bilo bi v morje vodo nositi, vsaj jih imamo pred
in drugi časniki veliko masla
v
drozgo
ta pa prestopi v vino.
vinu se za-
to
da učenec
ki
ali
let v šolo hodil
neko-
vati
9
da se cik le jeseni ali pozimi ne spozna
)
ker
kakor rečeno, o tem času je še jako mlad slaboten.
Kako da je to mogoče, je dandanes dognano,
namreč tako-le:
očmí, vsaj so nam „Novice*
Mladi mošt, iz zrelega grozdja ravno stisnjeni sok, ki so bila v taki
take kulture prinesle v podobi ljubeznjivih pismic itd.
>
} f
nemščini
obstojí bistveno iz vode, to je 70 do 75 odstotkov s i ad kor j a 25 do 30 odstotkov, celó malo vinske
bere
pisana, da člověk, ako jih
kisline
)
do
tisočink
5
V
se
druzih obstojnih delov jih v krščanskem nauku
, ne vé, ali se bi smejal ali pa ježil. Namen ljudskih šol ni otroke nemščine učiti, temuč
v
branj i
v pisanji
v racu
je tako rekoč izginljivo malo. Pri kipenju se voda njenji, v domačih spisih izuriti, jih nekoliko seznaniti a
ne spreme ni, ona ostane voda, kislina je tudi rastíinstvom, živalstvom in rudninstvom, z deželami po nespremenlj iva ;
ali
slaaKor se mnogokrat svetu, jih v sadjereji, v sviloreji, v vinstvu, v čbeloreji spreme ni, kakor tudi vsi drugi obstojní deli, od v primeru kraja in različnih okoliščin, podučiti in sploh kterih je bilo rečeno, da je njih množina^ izginljivo poštene in razumne državljane in dobre kristijane izre
majhna. Iz zadnjih nastanejo namreč tako imenovane	diti. Glejte! za to so ljudske šole. Tudi papagaj ali
okusne snovi (Extraktivstoffe), kterih danes kemično	škorec se navadi tuje besede, da cele stavke izgovar-
do dobrega še ne poznamo. Sprememba sladkorja je pa	jati, pa zato je vendar-le zmiraj — papagaj ali škorec.
sledeča: blizo polovica se spremeni v vinski cvet ali	Pustimo toraj nemščino v šolah na kmetih, in le v trgih
alkohol Cv nadaljevanji se hočem le zadnjega izraza	in mestih v čveterorazrednih šolah naj se je šolarji
posluževati) ; druga polovica pa v ogljeno kislino
y
tisti zadušilni plin (ali gaz), kteri iz bednjov puhti,	douo, pa imen Doao poaiago, aa seje, aKo jim je o<
je teži nego naš navadni zrak, iu v kterem vsaka luč	treba, pozneje v viših šolah ali pa po svojem prizade
kakor tudi vsako živalsko življenje vgasne. Vsa ogljena	Vanji do kraja navadijo. Kaj pa misli člověk, ki trdi,
kislina pa ne izpuhtí, marveč je prejde velik del v vino.	da je učenju primerno in ugodno, ako se v tujem
. Dokler je kipenje silno, pokriva ogljena kislina,	pri nas v nemškem — jeziku podučujejo predpisane
ker je teža od zraka, vso drozgo tako, da zrak do	šolske tvarine? Kam ie tak člověk zabredel?!
•	«	• i i •	i •.« i*«» li	*	_	______«J
to je
ki
uči j 0 bodo
>
kot tujega jezika. Naučili se je popolnoma ne pa imeli bodo podlago, da seje, ako jim je bo
To
nje ne more toraj tudi poglavitni obstojní del zraka
y
to
to je, kislec.
da se Giskrovega izraza poslužimo „ein pâdago-
gis cher Unsinn". Takému pedagogu
ki ga
— j - 7-----—	^ío uuui u u oi u u • íaauuiu ^uagugu^ ixi gc« iv pO-
Kakor hitro pa kipenje mlačno postane ali celó nemčevanjska politika vodi, je nemški jezik več, potihne, izgine ogljena kislina in s tem tisto pokrivalo, kakor prava omika, pravo izobraženje. Takému možu
ktero je dosehmal celo drozgo zračne dotike branilo.
j------------------o- ------------------------------------------je tuji jezik več ko materni, — uu	«v j^
Zdaj nastopi čas, v kterem se prične narejati cik, izneverjenec svojega naroda. Pa kaj bom v tej
kteri ni nič druzega kakor kisova kislina, ktero v zadevi več pisal
/• tl i
kisu (jesihu) čislamo.
íictuvivi y \J\J ^fxocti , VSaj ou ucuavuu „uvvxuo uv ou»«i.
dobro pojasnile tistemu gospodu, ki je v naših šolah
so nedavno „Novice" to stvar
mem.
Alkohol ima namreč to čudno lastnost, da požre kaj tacega tirjal; in kdor te stvari še dozdaj ne spre-
on ali nima očí, ali jih pa pred resnico zapira,
4.A&IAVUVI. AVAAt«	W	WV VttWUV/ AUIUVUV/UV J	JJ V7CÍJL V
nekoliko kisleca, kteri ga zato v kisovo kislino spre-
vidi
~-------, ----- o ------------ * ~ —~	víulx, uu au u
To se tem lože zgodí potem, ko s tlačenjem da ie ne vidi.
P 1	V . \	1 •	i • It	t w	•	J
m
tropin (pod mošt) ogljeno kislino dočest prerenemo kislicu vhod tako-le širimo. Da se v resnici v tem času
cik vgnjezdi
y
ni
treba
v
se
kemično preiskavati; vsaj
Sklenem pa svoj spis, ki mi je veči narastel, kakor sem izprva mislil, s temi kratkimi opazkami.
Sola ljudska ^mora biti vers ka: brez krščanskd
je nos tisti, kteri nam kaže, da je res neka kislina na- vere ni omike. Če duhovni na kmetih v šoli ne poma
zoča, vsaj dišijo tropine odločno kislo. Ves alkohol se vé da v kisovo kislino spremeniti ne more
T VI UM Y ttl»v/»w Aianuu O^lVULIUUiUl xxt? UAUJLC/, VSaj UliUA
zadosti gorkote, in tudi zadosti časa ne; ali zadosten
nima
je že njen sled.
(Dal. prih.)
gajo in je ljudem ne priporočajo, ne more šola nikdar napredovati.
Sola bodi národna; v tujščini podučevati sa pravij grešiti zoper národ, prazno slamo mlatiti.
Ce hočemo, da se učitelji z večo ljubeznijo šole oklenejo, zboljšajte jim stan, skrbite posebno za njih
on je renegat, to je, ^
starost in za zapuščene družine, da jih zraven druzih Spiess
9
skrbi tudi skrb za prihodnost ne tare.
Narodna šola bodi kmetovo vseučilišče
kopje. vreteno.
9
v
nJeJ
Spille,
Spitze, bodecina.
naj se kmetovalec ne vadi samo brati in pisati — temuó	Splitter, pezdir.
vsega, kar bode potřeboval. Slišal sem o nekem izvrst-	Springel, stojan,
nem duhovnem učitelji na Gorenskem, da je odrasle	Springen, skakati,
šolarje o prostih urah celó slamnike plesti učil, in jim	Springschnur
Sprung ruckwârts, odskok. Sprung seitwârts, stranski skok Sprung vorwârts, predskok. Sprungbein, skočna noga. Sprungbrett, deska za skakanje
Stab
palica
y
vrvica.
Stabspringen, skakati s palico
razlagal, kako bodo župane volili, kar so tudi z lističi Springstab, palica za skakanje. Stampfen, teptati
storili in si med seboj župana zbrali, da jim je pokazal,	Sprosse, špriklja.
kako se vršijo volitve.	Sprung, skok.
Kakor tirjajo okolščine kraja in časa, naj se tukaj	Sprung von der Stelle
sadjereja, tam o svilnih gosenicah, v tretjem kraji
zopet nauk o vinstvu, povsod pa o živinoreji,	Sprung mit Anlauf
Stand
stoj
Standbein
7
skok
Stange
stojná noga
drog
z mesta.
skok
y
z
Standort, stališče Starke, moč.
ker živina je večidel največi kmetov kapital, otrokom
naletom.
Stârke der Klinge, moč řezala
predava.
Nobena šola pa naj ne bi bila brez vrtiča
)
kjer
Sprung mit geschlossenen Fiis- Státbein, stojná noga
sen
y
skok s sklenjenimi Stehsprung, skok v stojo
se vse djansko poskuša in otrokom globoko v srce za-
nogami
pise
Kar otroci v šoli slišijo, to žalibog, večkrat po- Sprung mit Vortritt
y
zabijo, kar so na vrtu viděli, tega nikdar ne zabijo.
V	•	•	Vll	V	A	I f	I
skok
predskokom.
Stehschwung aus dem Knie
s
hange
y
skolebniti v stoj
iz kolenje vese.
Lepemu petju naj se v šolah več prostora dá ono požlahnuje srce.
>
kajti
Sprung zum Stiitz , skok v
opori.
kmečkih šolah je dovelj telovadbe, ako učitelj učence ravno stati in lepo hoditi navadi ; več s tem ukom vkvarjati se je nepotrebno, nepraktično.
Pri šolskih izhodih, ki naj bi se med letom včasih napravili, naj učenik pazi, da se šolarji lepo obnašajo, da so med seboj priljudni in omikani.
Šolske preskušnje niso nepotrebne, temuč ko-
sta-
Stechen, bosti Stehen, stati.
(Dalje prihodnjič.)
deželnih zborov.
Dopolnj
Deželni zbor Ceski.
Sp
s Ceskim kraljestvom
ristne; one so pridnim plačilo, lenuhom spodbuda
t
rišem
je tečaj, okoli kterega se suče osoda Avstrije. Hohen
, tolažba, vrlim učiteljem veselje.	™rt Je to *P*evidel, ko je nastopil ministerstvo. Dolgo
D aril a šolska (premije) naj se zopet vpeljejo. Če	80	razprave ministerstva s prvaki slovan
se že gospodarju, ki je lepo kobilo, lepega vola iz-redil, dařila dajó, njemu, ki ima že v lepi živinici dovolj plačila, zakaj se ne bi pridnemu šolarčku darilo
privoščilo ?
Učitelj naj bo ljubeznjiv oče svojim šolarjem ;
skimi na Ceskem, dokler je prišlo do tega, da je Ce skemu deželnemu zboru cesar poslal pismo (reskript)
na ktero je přetekli pondeljek z ad
Ad
da Njegovo Veličanstvo priznava
odgovoril
9
pred vsem izgovarja ponižno zahvalo za to
P
vendar naj bi tudi šiba iz šole ne zginila.
I BUJUHJCLLl , jc	1------- i--
Strah mora Českega, potem obžaluje obnašanj
kralj e st
}
mšk ih
tudi v šoli biti, in ako se šolarji ne bojé učenika, bodo
kmalu oni njega strašili.
Poslednja moja beseda o ljudskem šolstvu pa je:
dobre šole, srečna dežela!
slancev in živo razodeva
željo, da
po
ki bivajo na Ceskem, složni skupaj živeli polnoma priznava spravo, ki jo je Avstrij dognala
bi Slovani in Nemci
Adresa po
9
z
Ogersko
uuguflja, priznava pa isto tako tudi vse dolžnosti, ktere se je Njegovo Veličanstvo zavezalo z drugim
(te im
v
Telovadno in boriteljsko imenoslovje.
Sestavil Ivan Z. Veselý, načelnik „Sokola" ljubljanskega.
Česk
deželami. Adresi je priložen načrt 18 pogoj meljnih postav), po kterih naj bi se sprava s vcomui kraljestvom dognala. Jedro teh temeljnih določeb je na kratko to-le
(Dalje.)
Cesko kraljestvo pripoznava
S.
z druzimi deželami
aj em
zadeve
vzemši
vnanje zadeve cesarstva, vojno iz
dovoljevanje novincev, in postavodavstvo
meč.
Schwert,
Schwertstreich, sek,
Schwimmen, plavati.
mah.
Seitgratsch8tellung, stoj a v raz-
kreki.
Seitliegehang, stranska vesa v ljanskih razmer vojakov. česko kraljestvo dalj
dolžnosti kakor tudi o tem kako se preskrbujejo z
voj ni
kam se posajajo polki in
držav-
živežem; dalj
za
Schwimmhang, plavalna vesa. Schwimmhangswelle, kolo v pla- Seitsitz, seja po strani.
leži.
valni vesi.
Schwingen, kolebati.
Schwung, kolebljej. Schwungbaum, dřevo za ko- Senkrecht, navpik.
Seitstutz, opora po strani. Seitwârts, v stran. Senken, znižati.
vzajemno pripoznava denarne zadeve ozir stroškov.
Vzajemno ministerstvo upravlja
zadeve.
j emnih
vzaj emne
Pravica do notranje uredbe in vodstva vzaj emne
vojne^ gre
cesarju samému.
lebanje.
Schwungseil, vrv za kolebanje,	ocu,	»»vjv «vu« »	» m ^ u«iuoo»umuy , um
Schwungstemmen, vpreti se s Sitzaufschwung, vzhit v sejo. pripoznavajo določbe, ktere so se o uredbi, področji
Sieger, premagalec. Sitz. sed.
Čehi pripoznavajo delegacije, v ktere izmed
svoje srede volijo 15 delegatov in 8 namestnikov
oni t.
kolebljej em. Secondhieb, sek zunanji. Secondlage, lega zunanja. Section, polovica. Seil, vrv.
Sitzhocke, počep Sitzwechsel, menjava seje
Sitzwelle
Sohle
y
kolo
iz seje
Seite, stran.
Seitendeckung, stransko kritje. Seitenmarsch, stranski pohod. Speichhieb, mah v pologi palca.
in opravilskem obravnovanji ustanovile za delegacije z Ogri.
Čehi pritrjujejo finanční pogodbi z Ogri po dogovor jenih odstotkih, prav tako tudi pogodbi o preosnovi vojaške granice, kakor tudi pogodbi o dogovorjenih
Speichgriff, prijem v pologi doneskih za vzajemni državni dolg; dalje kupčijski po-
y
podplat.
Spannstutz , razpora
palca.
Seitensprung, stranski skok.
Speichlage, pologa palca.
godbi sklenjeni z Ogri.
Vse nevzajemne zadeve spadajo v postavodavstvo českega deželnega zbora; ker pa je želeti, da se
drug
vzajemne zadeve kraljestvom in deželam samim letošnje seje) zadevajočo popravljanje koroške
na korist skupno obravnavajo, zato češki deželni zbor ceste pri Ďolgi Njivi in Řočinji. Odgovor je dovolj
pripoznava potrebo, da se skrbi
bravnavanj
ijihovo
aj em
ugoden. Pri Dolgi Njivi se niso delà nadaljevala zato
>
dosedanjega „rajhsrata" kong
ta namen se ustanovi namesti ker se je imela meriti prav ondot popred železnica in
iz
h dežel
rega se pošiljajo po si vzajemne zadeve so: postavodavstvo o colu
delegatov, v kte
>
o
skem, mořském in menjiškem pravu, o meri, tehti tentih o znajdbah, o varstvu mark (znamenj) in
Take
kup Čij-
pa-
potle
v
se
una cesta.
Citai je obširno razpravo na
gle
lansko Dottori-evo vprašanje, ali ne misli vlada pri odbitkih davkov oziroma pri njih uravnavanji v ozir jemati kakor pred bolezen trtno, tako tudi zgubo
ki jo ima posestnik zarad žvepljanja? Odgovor
dov in duhove lastnine, banke listnice, neposreďnji davki, finančnega ministerstva ni kaj ugoden. — Kmetijska
monopoli, regalij
>
kolki, pristojb
kovanje denarj
f >
ki so
šola je vendar enkrat za trdno — nadjamo se — ustanovljena. Da so si Lahi pridobili pravico, napraviti
občilne naprave, osnova vojaštva in vse postave
potrebne, da se obrani edina vojna in da je na boj	„srednjo kmetijsko šolo"'in pa dati njih slavnému (?)
vedno pripravljena. Potem državni dolg, nepremično	Mona-u 2500 gold., bili so prisiljeni tudi slovenskim
vzajemno državno premoženje, postavodavstvo o držav-	zahtevam pritrditi v tem, da naj bode šola, kolikor se
ljanstvu, o bivanji in začasnem naselstvu inodeželanov.	dá, praktična; da ima biti slovenski oddelek v učnem
Te zadeve se izročé ministerstvu in sicer takému
ki
(didaktičnem) oziru od laškega skor neodvisen
ter
obstojí izministrov za posebna opravila in dvornih kan- imeti kot tak posebnega učitelja-voditelja; zato so se vsem
učiteljem plače znamenito zvišale. Glavnim učiteljem se
celarjev, oziroma
Česko
deželskih ministrov
vzajemne zadeve plačuje odstotke, ki jih z 1200 gid. vsakih 5 let za 10% povikša, in 200 gld. do-
preračuni deputacija deželnega zbora; tako tudi dogo-	klade se daje za stanovanje; asistentu700 gld. in 100 gld.
vorjeni donesek za državni dolg. To stvar deputacija	za stanovanje itd. Tišti izmed glavnih učiteljev-vodjev
deželnega zbora s posredovanjem vlade obravnava z	kteri bo viši ravnatelj v upravnih in discipi. zadevah
deputacijami druzih kraljestev in dežel.	bode dobival še 400 gold.; če se pa to ravnateljstvo
z drugimi kraljestvi in de-	Monà-u izročí (s stalno plačo 2500 gold.), odpade do
i f
Cehi so dalj
želami skleniti pogodbo o domovinstvu, potnih listih, klada 400 gold, in odpadêjo petletni odstotki).' Velike skrbi za tujce, vzajemnem izvrševanji sodnijskih sodeb, stroške si je zadela dežela, a vse bo pozabíjeno, da le
o priznavanji akademičnih odlikovanj in šolskih
pričal
bo šola živim našim potřebám vstrezala. Sekcijski
in o postavodavstvu, kako se imajo obravnavati vza- svetovalec v ministerstvu za poljedelstvo, dr. Lorenz,
jemne zadeve
Starešinst e zb
(senat)
namesti sedanje gosp
A
obstoječe deloma iz dednih, deloma
ki je bil přetekli teden tukaj, obetal je, da dá tudi
vlada kakih 30—40.000 gld. podpore za našo kmetijsko Šolo. — Sprejemali se bodo va-njo 151etni mládenči, ki
iz članov, ki jih po predlogu deželnega zbora cesar iz-	so že dovršili spodnji gimnazij ali nižo realko, ali ktere
voli za žive dni, v kterem bodo sedeli tudi princi ce-	vodja po sprejemni preskušnji za sposobne spozná.
sarske rodovine, nadškofje in knezoškofje, pretresuje	Ustanovilo se je za Slovence na kmetijski šoli in potrjuje državne pogodbe, ki državi nakladaj
bre
za La he pa 5 štipendijev po 60 do 80 goldinarjev.
>
kteri
ni nezammiv.
seji
mena ali nameravajo premeniti državne meje, razsoja	Poročevalec o tej šoli v današnji seji je bil dr. Deperia.
prepire med deželami, prepire o obročji med zborom	Debate ni bilo treba, ker so se bili Slovenci in Lahi
poslancev in deželnimi zbori. To starešinstvo sklepa	vže prej o vseh točkah, ki so prišle danes na glaso-
tudi o predlogih za premembo osnovnih postav.	vanje, porazumeli. Vendar pa moram omeniti vmesen
Deželni zbor Štajarski.
dne t. m. je dr. Vošnjak s slovenskimi poslanci vred na zastopnika c. kr. deželne vlade stavil vprašanje: ali slavna vlada ne misli tudi šta-jarskemu zboru predlagati narodnostno postavo, kakor jo je predložila českemu zboru? Cesarski namestnik je obljubil odgovor v eni prihodnjih sejah.
primer lj ej
Ko je bil poročevalec dr. Deperis prečital poročilo in točke, ki uravnujejo šolo, prosi za besedo poslanec Faganel in vpraša, zakaj se niso točke tudi v slovenskem jeziku prebrale, kakor je to pri drugih ,,po-stavah" navadno. Glavar pretolmači Faganelove besede ;
vse tiho. Glavar: Stavi
F. nasvet v tem oziru?
y
Dr. Vošnjak vpira svojo interpelacijo na da štajarski Slovenci že leta na leta tožijo, da ne
še danes smo tam
y
vživajo narodne ravnopravnosti kjer smo bili, bodi-si v šolah, bodi-si v uradnijah. skemu zboru je si. vlada predložila tako postavo
Faganel: Stavim nasvet, da naj se vse točke postave tudi po slovensko berejo. (Nasvet je podprt). Glasovali so pa za-nj samo 3—4 slovenski poslanci. Tište točke,

Če-
na-
dozdaj
še ne
y
i«u«	jMjoiavu , ua-
in vendar nam je je isto tako po-
f
semu treba venski.
občin gosp. H erman, pogumni zagovornik narodnih pravíc, spet za deželnega odbornika izvoljen.
namreč niso prava deželna postava (kakor je bil glavar že poprej memogredé omenil), ampak ustava (štatut) kmetijske šole, kakor imamo na pr. enako ustavo za
kajti tudi tù bivata dva naroda: nemški in slo-
seji 7. dne t. m. je bil iz skupine kmečkih
voda gluhonemov. Potem prosi F., naj bi se mu pojasnilo ,
toliko zvišale, da so bolje plaćani, nego profesorji drugih
.A VS JU \j lil. V7 T •	JL VDV i-Li J-fl VUI. JL » ^ AJ^J	U w	vv J/ V
zakaj so se učiteljem kmetijske šole plače za
»
» seji	uuu c. .lu. jw uii« o^iujubc« puoim y a i i\bcia iliulul j vsi ulugl uiuiuc« vjiiavai . ubavi ll	JL' . ivaiv
odločuje to, da poslanec, kteri brez dopusta iz sej	nasvet? F.: Nasveta ne stavim, samo pojasnila želim,
izostaja ali deželnemu zboru svoje sodelo-	Glavar še enkrat D. in druge zbornike pogleda, vanje odtegne, zgubi poslanstvo.
Deželni zbor LinŠki. dne t. m. je bila sprejeta postava
ktera
srednjih šol. Glavar pové po italijanski, kar je F. rekel in pomigne poročevalcu Deperis-u, naj bi to stvar po-
ÍMniL m0la' QlaV'r S" m"° i",SW"j' "'J'6 ff
F. kak
znabiti viharja na eni ali na drugi strani zbornice, molči; vsi drugi molčé. Glavar: Stavi
seja
Deželni zbor Goriški. oktobra, ob 11. uri dopoldne.
Vsi
molčijo. Glavar: Ker se gosp. poročevalcu ne zdi primerno, pojasnil podati, pojdimo dalje! Prične se glaso
Na
vanje o posamnih točkah. Pri tistem odstavku
y
WV j Ml V» V « VV	Mi y V M XX« VAX X Vi VJ KS X VA XX KJ •	XI (41
dnevnem redu so občinske zadeve, kmetijska šola
govori o plaćah, oglasi se poslanec Crne in pravi
kteri da
y
SI
šteje
kot ud odseka za kmetijsko šolo
v
dolž
in računi. — Cesarski komisar je odgovoril na dve nost pojasniti vzroke povišanja plač; popred o splošni
interpelaciji: 1) Na Deperisovo i. d. (iz poprejšnje, II. debati, da ni hotel govoriti, ker se mu zdi priličniše
govoriti
se
zdaj
ko gré za posamne točke.
Sicer
Lahi in na desni strani Winkler in Gorjup
Ob
gu V Ul 1 ti DO	uuaj , au gi« cicm j;uo«uiuo	tJiuwx unui *u un ugom ouaui T V lUlVXCl ILL U UI IU U« VJU X« UTl
pa je bil poročevalec že v sporočilu kolikor toliko raz- se je seja končala. Prihodnjo je napovedal glavar za
ložil
zakaj da je bilo treba plače povišati. Zvišale so v sredo (11. t. m.)
1U li il • ^arwaj ua jw uuvy iiiumn j^iwuu j^jvj v iuuwa* utiou&u
se zato, da se profesorji na šolo za trdno priklenejo ker je težko dobiti sposobnih. Place da niso više
}
Deželni zbor Kranjski.
je rekel Crne — ko druzih profesorjev srednjih sol, kajti ti imajo petletnice po 200 gld., kmetijske šole profesorji
pa	—
zato
seji
oktobra
, ki je bil god (imendan) Njego-
v,	»v.v	.-----—v.^, — Jan. Bleiweis z ozirom na to
po 100 gold. — Ta vmesnica se mi zdi zanimiva nagovori zbor tako-le: „Obhajali smo ravnokar s cerk
ker nam kaže nekak
vega
Veličanstva, dr
nov „modus vivendi" med
««tu, jevv>x uam «.««v, ii^«- .	veno svečanostjo imendan presvitlega cesarja, vojvode
Lahi in Slovenci v našem zboru. Molčanje, namreč našega. Pošiljali smo gotovo vsi najtoplejše prošnje, da
se je zdelo Deperis-u primeren pomoček, ohraniti v bi Gospod nebes in zbornici — mir (!) ali pa speljati Faganela „ad absur-
emlj
mu dodelil moč, da dovrši
dum". Molčanje slovenskih poslancev (prvikrat), oziroma
to , kar si je v tej za Avstrijo osodepolni dobi postavil za svoj cilj in konec, rekši: mir bodi med narodi!
ov nasvèt, imelo je mu biti In te besede je presvitli cesar dejansko vresničil z ve
českega deželnega zbora
I	Ijk
njih glasovanje zoper brž ko ne opomin, naj ne bi streljal na vrabce s topom likodušnim reskriptom
do
in ne požigal smodnika brez potrebe in o neprávem (Živio !) Ta reskript, gospoda moja, pomeni
oasu.
razpravljanji predloga deželnega odbora za-devajočega odtrganje občine Tribuše od župa-
miru v
harj
Avstriji! Da pa državna ladija, ktero so vi v preteklih 10 letih gnali sèm ter tjè, pride ven
vsi narodi
nije Čepovanske je nastalo tudi en malčice debate,	dar enkrat v mirno zavetje, treba je, da v»i uarum iu-
ktere so se vdeležili Dottori, Dolijak, Pagliaruzzi (zoper	jalno so presvitlemu cesarju na pomoč, in med temi
ločitev), Faganel, Mavrovič in poročevalec Gorjup (za	je gotovo slovenski narod tisti, ki se sme šteti med
ločenje). Ustanovljenje posebne županije se je na zadnje	vselej najzvestejše narode
dovolilo. — O naslednjih točkah dnevnega reda (računi	da besede „hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu
in prevdarki) je med drugim deželni poslanec Candussi	ne gane", niso prazna fraza. Narod naš je to v burnih
Svet dobro vé, slavni zbor.
deželnega odbornika Deperis-a zarad nekterih pomanjk- časih dejansko pokazal in to bode tuđi pokazal vsigdar ljivosti rahlo pokaral.
Se naj pristavim
da
Je
na-
znanil glavár o začetku seje mnogo peticij, ktere so se vse doticnemu odseku izročile.
4.
seja
okt.
kavniša seja, a zasuknila se je reč drugače. Bila sta trikrat kliče: Živijo! Slava mu!)
na
dnevnem
redu
samo
dva
ako mu bode zopet prilika dana. Temu priča smo mi zastopniki slovenskega naroda na Kranjskem, ki danes pred častiti prestol prinesemo navdušeni klic: Bog živi
zbor navdušeno
deželni glavar pa
!
Današnja je imela biti najmi- presvitlega cesarja, vojvodo našega
Gosp
predmeta : zemljiške naj to preponižno čestitanje po brzoj
Njegovemu
{gruntne) knjige in glasoviti volitni red in kar sem Veličanstvu poroča. Deželni glavar dr. Raz lag na spada. Poslušalcev se je bilo zbralo se precej, a čakati svetuje, da se ta predlog odobri s trikratnim živio-klicem
so morali 3/4 ure
začetka; zvedelo
se je, da se skušajo
1V10
)
Slovenci z Lahi zarad volitnega reda pogoditi.
Potem so se začele obravnave današnjega dne va
Ob 3/412. se je pričela seja. Poročevalec deželnega od- Po deželnem odboru izdelana nova občinska postava bora o zemlj. knjiga h je bil poslanec Gorjup. Zbor za ljubljansko mesto (referent dr. Costa) se stavi
je vzel na znanje, kar se je z letom 1869. přetřeseno, na dnevni red prihodnj
pa v Beču nepotrjeno zemljiško knjižno postavo do-
seje
Važna stvar za ljudsk
sehmal godilo in kar misli zbor še vprihodnje ž njo je prišla zdaj na vrsto. Dr. Bleiw
lstvo na Kranjskem
storiti, predno bo zrela za obravnavanje v zboru.
Do-
ročal o tem, kako bi se po novi post
namreč je po
dali
govarjanja je treba še z višo deželno sodnijo, da se množiti dohodki normalnega šolskega zaklada (Nor
predlanski náčrt uravná po državni dotični postavi
Na to pride branje porocila (Pajer) odseka politicnega točke* o volitnem redu in pa dotičnega porocila manjšine slovenske v istem odseku (Gorjup, Lavrič, Winkler);
malschulfond). Iz tega porocila povzamemo gl
Cedalje silnejše
pravi
trkajo potrebščine za
ljudske šole na vrata deželne naše zbornice. Ne le, da bral dr. Lavrič. Trajalo je oboje skup čez 3/4 ure. imamo še premalo ljudskih šol ali ne popol-Večina (laška) namreč, odseka politicnega, kteri je ob- noma osnovanih zato, ker so občine naše preuboge
ravnaval volitni red, stavi predlog, naj
se vsi
do-
tični nacrti postav, kakor so došli od vlade, potrdili.
Manjščina (slov.) pa nasvetuje: enako število poslancev ljudskih šol
da bi jih mogle iz lastne moči napravljati, temuč tudi to je
9
resnega prevdarka vredno, da so učitelji
naših
9
z
malo
(kakor laške narodnosti, tako tudi slovenske) ; dva slo-
da
izjemami, siromaško plaćani
;
m
bridka skrb, kaj bode v starosti ž njimi in rodovino
9
m
njihovo, jih spremlja skozi celo življenje. Deželni za
venska poslanca v deželni odbor, kakor do zdaj
enega v državni zbor, kakor do sedaj. Ako Lahi teh stop ves čas svojega obstoja vidi in čuti principov ne potrdijo, noče se spuščati slovenska stran je deželni zaklad tudi reven in se nabira le po pri
vse to; al ker
v nadrobno pretresovanje postave. H koncu je bral kladah na davke, odlagal je potrebno pomoc šolstvu dr. Lavrič še svoj predlog, naj bi se vsi 3 nacrti dosehmal. Zdaj pa, ko smo prišli do tega, da imamo
postav (novi volilnik in ostali dotični popravki v de- pred seboj načrt dveh novih postav, namreč: postavo, želni ustavi) zavrnili na politični odsek nazaj. Se kako naj se uravná naprava, zdržavanje in
pred generalno debato nasvetuje poslanec Gorjup, naj bi obiskovanje javnih ljudskih šol, in pa postavo,
I	t	y	a	1	#	1 •	1	#	11	•	#	______V • i
se
9
ker
je že pozno, in ker so imeli poslanci pre- kako naj se uravnajo pravne razmere učite časa, sporočila in ves ogromni, v njih zapopadeni ljev ljudskih šol, ki nam ju je vlada predložila material pretehtovati, obravnavanje tega predmeta za že leta 1869. in ki se imate rešiti v sedanjem zboro-
malo
ktero drugo sejo prihodnj ega tedna odložilo. Poročevalec Pajer pravi, da nima nič zoper odloženje, samo
vanji

zdaj je treba misliti na to, kako pridobiti si
naše šolstvo, tako, da se
narne pomoči za ljudsko
de
ob-
da se določi, da se dene stvar na dnevni red prve	činam in deželnemu zakladu vsaj nekoliko olajšajo do-
prihodnje seje kot prvi predmet. Po kratkem razgo-	neski za šolstvo. In posrećilo se je deželnemu odboru
varjanji o tej formalnosti, za ktero pa menda nekaj	najti to pomoč v postavi na Stajarskem, potrjeni
važnega tiči, glasovalo se je o popravném nasvetu Pa-	13. oktobra 1870. leta od Njegovega Veličanstva, po
jerjevem, ki je tudi obveljal. Glasovali so za-nj vsi	kteri se je blizo stoletna postava o doneskih zapuščin
(Verlassenschaften) odpravila, ki je celó pomagala nor- prvotni namen normalnega šolskega zaklada premenil, malnemu šolskemu zakladu in na njeno mesto lánsko in v smislu §. 66. omenjene postave je normalni zaklad leto stopila nova in bolj pravična, ki donaša temu za- „izključivo namenjen potřebám javnih ljudskih šol" tako
> )
kladu zdatné pomočke, ki se nabirajo mnogokrat od da proračune vsako leto določujejo deželni zb tacih, ki po zapuščinah hipoma pridejo do velicega pre- deželni šolski sveti na podlagi teh proračunov dajejó moženja, da sami ne vedó kako. Kar tedaj postava navkaznice za iplačevanje, dežel
db
pa imajo
J V4M»	"V ' VV4V/	VVV1MJ ^/V/WV^T V,	AiW T «WíilAAVV	IJ/AMÍV V T Ulij V J U U XJ U 1 U 1 U U U UI 1	Oi 1111C
drugod dovoljuje, tega ne more odreci nam in to tem v svoji shrambi in v svojem oskrbstvu ta denar. Doh
manj, ker je visoko c. kr. ministerstvo nauka in bogo- dek normalnega šolskega zaklada
. à	-1	ft	^ ^	•	• ft	m	%	V <	r\ ^ J PT	% «	«	1 •	^	1	/V	A %	m
k olet
častj
z dopisom od 15. junija t
>
štev. 3547
je bil
}
samo
zdaj okoli 9812 gold. Očividno je, da s tako ubogim
obrnilo pozornost deželnega odbora izrekoma na zapu- zakladom ni mogoče na nobeno stran šolstvo pospeševati
ščine po umrlih, rekši, da
dvorni dekret od 1788. Da bi le nečimurnost tega kriva bila
da
leta, štev. 926,
ni
prim
ker doneske k normalnemu zakladu razmerja po
*	v« j-.v^^/. JU^C ui lu uwwmwiuuoi ivg« xvixvc* una , uct LU LU a
današnjemu času, potrebnih šol in da so učitelji vedno še revno pl
nimamo se
t
V/w	^v*	^^	WVÍKV4JA »vuuv KJKS 1VTUV ^lavaui«
to ni res; vsaj večidel je pomanjkanje premoženja ali
h in ne po znesku zapuščin. Omenjeni c. kr. celó revščina kriva, da občine ne morejo novih šol zi-
dvorni dekret je odrajtvilo k normalnemu zakladu do- u , io vuoiujcuiu xaůoiuu iu uv^iicijev uuiJC JJlctUtSvail
ločil od zapuščin tako-le: Ce je zapuščina znesla ali Deželni zaklad kranjski pa si skor vse svoje premo
dati
že obstoječih razširiti in učitelj
boli
plačevati
presegla 300 gold., je dednik (erb) normalnemu za- ženje mora iskati
kladu moral odrajtat latov ali gospodov,
gold.,
gold.,
v davkovskih prikladah
ker
tezov, odličnikov (honoracijorov) in trgovcev
če je bil iz stanů pre- naša dežela nima obilnih lastnih dohodkov, kakor jih če je bil iz stanů vi- imajo druge dežele
pa, UO JO UU ÍU OlflUU 1VUVUVJ.WWT yj/iviwo
janov ali tržanov (purgarjev) ali kmetov
če je bil iz stanu rokodelcev
, -1 gid (profesionistov), mest-
dvorni
poti
y
takem položaji smo tedaj pri misliti na pomnoženje šolskega zaklada po tej ki nam ga samo ministerstvo z gori omenjenim
dopisom kaže
Res
)
da tudi odrajtovila od
P
malnemu zakladu odrajtati
dekret od 1. decembra 1788. leta je to odločbo razširil so prav za prav davek; al vendar med vsemi davki tudi na zapuščine vojakov, tako, da generali imajo nor- naj manj občutljiv davek je ta davek in večkrat
a i o. Po izkazkih
gold
;
8 polkovniki (oberstarji) vred stotnika in ritmojstra nazaj pa
vlHBfliil^^l HflHtt mĚ
gold gold
oficirj
od štaba ga odrajtujejo dedniki
)
oficirj
od
Deželni odbor
>
ki se
mei
i
so
v Buglasji s c. kr. deželnim šolskim svetom je tedaj 1869.1. 2,385.574gld., 1870.1. 2,295.819 gld. Ako zne-
gledé na potrebe naših ljudskih šol sklenil stopiti pred sek tistih, ki bi normalnemu šolskemu zakladu morale
ki jih je deželni odbor prejel od c. kr. davkarij ,
znesle zapuščine na Kranjskem 1868. 1. 2,232.365 gold.,
1870.1. 2,295.819 gld
deželni zbor z načrtom take deželne postave
dati en odstotek, cenimo na
2,000.000 gold
bi se
Oiicmi flMV/i £J 11WU1 »wui VMAW uuuv.uv ^/vuvuFv.	Unu vu uuovvn/tt, uv/uiiuu un	guiu. J Ul 3C pO
Da pa deželni odbor po številkah dokaže, da nam takem za šolske potrebsčine, in sicer v prvi vrsti za
............ * jih
je silna potreba seči po novih virih, po kterih bi pri- zboljšanje letne plače učiteljem ljudskih šol, těkalo več pomoci šolstvu našemu, naj v kratkih črticah revniše občine same dostojno plaćati ne morejo
i	1 W •	I	. •	1 • 1	1 •	11	V	1 1	1	•	•	• a	1	l	. .	. .
pred vsem razložimo statistiko ljudskeg
--A VF JUXUV VWJLUV UMiliAV UVUUVjUW J/IMVMU UU ULI U L V>J \J y -
ga potem za zboljšek mirovine (penzij dosluženih ali one
stan
šolstva v vseh obzirih. (Potem poročilo na drobno moglih učiteljev, in za pripomoć pri zidanji novih ali popisuje sedanj nesljive knj
god
ljudskega šolstva, povzet iz za-
při razširjenji že obstoječih ljudskih šol morebiti pri Lapeine-ta; za tem razlaga poročilo dobilo na leto in dan okoli 20.000 gold, našemu nor
ormalnega šolskega zaklada ter pravi:) malnemu šolskemu zakladu
Normalni šolski zakladi so se ustanovili pod cesarico Marijo Terezijo iz mnogovrstnih virov, za vsako deželo posebej ; gospodarstvo teh zaklado v je bilo izročeno
:va so šolski zakladi
Po vsem tem je přišel načrt
n
post
na
»
deželnim šolskim komisij am
imeli namen. snovati
mal
Izp
vrsto in po kratki debati sprejela se je sledeča
Postava za vojvodstvo Kranjsko o uravnavi do
(Normal-), in s po
močjo deželnih doneskov tudi okrožne glavne šole (K hauptschulen) za to, da se v teh solah odgajajo učitelj ljudskih šol; če pa je normalni šolski zaklad dosti pre- kaki kranjski sodniji ali pri kaki drugi v to obravnavo
da se podpira ž njim tudi naprava nižih ljud- postavno poklicani oblasti, se ima, počenši od tistega
neskov od zapuščin k normalnemu šolskemu zakladu.
Od vsake zapuščine, ki se je obravnala pri
možen
)
skih šol, za ktere skrbeti so imele občine dolžnost pa
dne
kedar ta postava moč zadobi, donesek enega
tudi grajščine jim pomagati. Nadrobne določbe o nor- odstotka čiste zapuščine normalnemu šolskemu za-malnem šolskem zakladu kaže „politische Schulverfas- kladu Kranjskemu odrajtovati.
sung" od leta 1805
9f_
Po takem se razvidi, da normalke
Nasproti temu pa se od tega časa ne odrajtuje več
in okrožne glavne šole so večidel zajemale pomočke iz dosedanji donesek normalnemu zakladu.
tega šolskega zaklada, in da odtod izvira tudi njegovo
ime
Normalschulfond". Potreba
čedalj
bolj razširje
dolžnost
vati pripravnico (preparandijo) učiteljev ljudskih šol je bila
)
vzrok, da se je normalni šolski zaklad obračati začel samo normalnim šolam in le izjemoma tudi drugim glavnim šolam (pri nas na Kranjskem normalki v Ljubljani in pozneje začasno glavni šoli Idrijski). Tako se je prvotni namen šolskega zaklada odtegnil vsem drugim glavnim šolam (Hauptschulen), ki so potem po
Ta donesek odrajtati imajo dedniki (jerbi) zato pa imajo tudi pravico, da en odstotek za-se utrgajo od zneska ali vrednosti volila (legata).
" Oproščene tega doneska so: vse dedščine, volila in ustanove, ki so na korist
kranjskim javnim ljudskim in srednjim šolam
?
vse
take
_	. 9
stale lokalni šolski zavodi, enaki drugim ljudskim šolam,
zdržujejo občine. Po postavi od 14. maja 1869.
leta, ktera določuje učna pravila ljudskih šol je namesti poprejšnje normalke in preparandije v Ljubljani stopila
ki jih
zapuščine, od kterih po volji oporoke kranjski normalni šolski zaklad toliko ali pa še več dobi, kakor bi dobil po razmeri te postave; vse take zapuščine, ktere po odštetih dolgovih, ki se imajo iz njih poplačati, ne dosežejo 300 gold.
Vsi normalnemu šolskemu zakladu iz zapu-
4.
ščin dohajajoči doneski se smejo, dokler postava kaj po potrebah sedanjega časa predrugačena pripravnica druzega ne zapové, kot tekoči dohodki rabiti in v
ljudskih učiteljev združena z ljudsko šolo, ki služi za smislu §. 66 državne postave od 14. maja 1869. za na
vadnico, da vidijo pripravniki, kako se podučuj
v
ljudski šoli. Vsled
67
omenjene postave je država
mene javnega ljudskega šolstva obračati.
Ustanovljanje dotičnega proračuna spada z ostalimi
vzdržavanje te šole na-se vzela. Po takem seje glavni dohodki normalnega šolskega zaklada v oblast
deželnega zbora, — nakazovanje na podlagi proračuna deželnemu šolskemu svetu, — shramba in uprava tega zaklada pa v področje deželnemu odboru.
§. 5. Pobirajo se pa ti doneski v smislu minister-skega ukaza od 8. novembra 1850. leta; v ta namen imajo c. k. okraj ne sodnije vsacega pol leta izkaze napraviti o vseh v preteklem pol letu za odmerjenje dav-ščine dovršenih zapuščinah, od kterih se je izkazalo, da se je pri davkariji donesek k normalnemu šolskemu zakladu odrajtal, ter imajo te izkaze v kontrolo deželnemu računovodstvu izročiti.
Poročilo deželnega odbora o tem, da se stroški
takih cest, ki so se napravile zato, da se po njih vozi do železnice gorenake, je bilo cestnemu odseku iz-ročeno, v kterega so biii voljeni Koz 1er (prvomestnik), Pintar, Jugovic, Župan, dr. Poklukar, Za-gorec in Murnik. Potem se je potrdil predlog deželnega odbora, da se za razširjenje Glavarjeve
bolnišnice v Komendi dovoli 11.500 gold., isto
tako so se potrdili predlogi finančnega odseka (poročevalec dr. Poklukar) o računskih sklepih in prora-čunih ustanovnih zaklado v. Kar se tiče ustanóv (štifteng) za dijake (študente), je pač malo ktera dežela, ki bi jim dajala toliko podpore kot kranjska, kajti premoženje tega zaklada znaša še veliko čez
400.000 gold. — V imenu finančnega odseka poroča
poslanec Murnik o novi uredbi plače uradnikov in služabnikov deželnih, ki se je brez zdatnega obloženja deželnega zaklada razmerila pravično; pet-letnice (Quinquenalzulagen) so poboljšek, ki se dandanes veôidel vpeljuje. — Dalje posl. Murnik poroča o prošnji podobČine Narinske o razdelitvi železnič-nega denarja; prošnja se je vslišala. — V imenu pe-ticijskega odseka poroča poslanec Pintar o prošnji Metličanov. Metličanje prosijo, naj bi se zarad sila slabe letine vsaj polovica zemljiškega davka odpisala. Odsek nasvetuje, naj se ta prošnja z najtoplejšo besedo
Êriporoci c. kr. deželni vladi, ki o tem razsoja. Posl. [ramarič poprime besedo in iz lastnega prepričanja gorko podpira ta nasvet, rekši,^da res v velikih nad-logah so prebivalci vsega okraja Crnomaljskega. Vinska trta tako slabo kaže, da kdor je lani dobil 100 veder, jih bo letos komaj deset in še te mnogo slabše; debe-lača komaj deseti del obeta, isto tako zelje, repa, proso in krompir. Vrh tega se delà železnica iz Karlovca v Reko in mnogo hlapcev popušča dozdanji posel in gre k železnici, kmet in grajščak nimata delavnih moči. Kot zastopnik Crnomaljskega okraja prosi tedaj prav srČno, da bi se ondotnim prebivalcem iz teh razlogov odpisal zemljišcini davek. — Potem se predlog sprej me enoglasno.
Poslednja točka je bila volitev deželnega odbornika in dveh namestnikov. Deželnega odbornika je volila skupina poslancev mest in trgov in pa kupčijske zbornice. Ker poslanca Jugovic in Kotnik ništa volila, je bilo le 5 volilcev, od kterih je Murnik dobil 4 glasove; Murnik, ki je v tej skupini tudi volilec, je svoj glas dal dr. Poklukarju. Po takem je Murnik bil izvoljen. Za namestnika sta enoglasno bila iz voljena kanonik K r a m a r in Svetec.
V 8. seji je v imenu vseb poslancev dr. Bleiweis stavil vprašanje na c. kr. vlado: ali je postava zarad učnega jezika v ljudskih šolah že potrjena, in če ne, ali se je nadjati, da bode še pred koncem seda-njega zborovanja? in ali se vpelje že letos utrakvistična vredba na gimnazijah kranjskih in realki ljubljanski? Ces. namestnik obljubi odgovor. — Na prošnjo občin pod Komendo spadajočih se dovoli za zidanje nove
ljudske šole 500 gold, na pripomoč. — Enoglasno se
je sprejel proračun za posilno delalnico in zaklada za
zemljiško odvezo za leto 1872. Naposled se rešijo 3 peticije.	..	«ni
Dopisi.
Iz Gorice 8. okt. —d— Včeraj 7. dne t. m. je
přišel na svetio 1. list novega italijanskega tednika „L? Isonzo". Vrednik mu je E. Jurettig. (Tedaj še lista ne morejo izdajati brez — ,,ič-a"!) Sicer pa ta gospod —ič je slamnik; za njim so drugi duhovi. List bo „liberalen" ; meril sosebno na ljudski poduk ; politiko le podredno gonil; posebno pa povdarjal, nevem, ali svoje ali Goričanov italijanstvo. — Cas pa je, da so spravili naši Lahi en časnik na noge.
Iz Vrhnike 5. okt. — Radovedni smo vendar, ali ima še kter c. k. okrajni sodnik v Avstriji toliko opravila, kakor ga ima naš gosp. Mulej, ki še toliko časa nima, da bi šel k maši na imendan Njegovega Veličanstva našega cesarja. Menili so tedaj sem pa tje drugi uradniki, da gospoda sodnika gotovo zarad kake nenadne bolehnosti ni bilo v cerkev, al iz cerkve přišedši naj dej o gospoda v pisarni globoko zamišlj enega pri kupčijskih korespondencah. Na vprašanje, kako to, da ga v cerkev ni bilo, jim prestrašen in za ušesi se praskaje z navadno svojo^prislovico odgovori: „Ja, hu-diča!" — pozabil sem. Ce bi bii takrat gosp. Mulej pri sodnijskih aktih sedel, morebiti bi se bil spomnil svojega gospoda in cesarja, al zamišljen v mnogovrstne kupčijske listine se člověk lahko spozabi! Nekteri so mislili, da bode gosp. Mulej to pozabljivost popravil s tem, da na Vrhniki nenadoma osnova kako osvečavo, kajti že poprej je neki predsedniku c. kr. deželne sodnije gosp. dr. Lušinu, ki je nekoliko preiskaval njegovo barantijo, pri vprašanju, čemu da ima toliko sod-čekov kamnenega olja v vinskem kletu, povedal od-kritosrčno : „fur die Beleuchtung". Memogredé pa, častiti bralci „Novic", ne moremo si kaj , da vam ne bi oznanili, kako da je še pri vsem tem izvrsten ka-zenski sodnik naš gosp. Mulej. Znano je namreč, da je zadnja leta krompir gnjil; našega gospoda sodnika je ta krompirjeva neposajenost tako razsrdila, da ga je do letos vsako ljubo leto zapiral v „keho" št. 6 — ljudje pravijo, da tu straši — s trdnim prepričanjem, da bode on užugal ne pa hudomušni krompir; letos pa, hvala Bogu, ga ni djal več v zapor, in kmetje smemo veseli biti, da mu je vsaj enkrat to nesrečno gnjilobo iz glave zbil gosp. Mulej.
Iz Ljubljane. — Vsi potrti pobešajo glave ustavoverci ljubljanski, kajti da bodo „fundamentalni članki", ki jih je z adreso prinesel deželni zbor Ceski, taki, kakor so, ni se nadjal noben centralist. Zato s zobmi škripljejo zdaj ter unisono kričijo z dunajskimi in dru-gimi enacimi listi: „vse je proč: pravo je proč, svoboda je proč, edinstvo je proč! —«• 300 let nazaj smo pahnjeni; —tak „rajhsrat", ki bi imel te zahteve Oeske razpravljati, ni legalen; raji v pekel ko v tak rajhsrat!" Tako plat-zvoná bijejo nemčurski centralisti, ker čutijo, da njibovega gospodstva je konec. Nam pa so zahteve Ceskega zbora mila zarija federalizma, jako željno pričakovanega, in če tudi ne smemo zabiti vprašati se: kakošna bodo nam finančna bremena vprihodnje? vendar vemo tudi to, da se ne bode ukazovalo nobeni deželi, da bi se s zvezanimi roka mi predala novi državni vredbi. Centralistom na tolažbo pa tudi eno povemo na uhó, in sicer to-le;
Leta 1849. je dr. Miihlfeld — profet Vaš — nacrtai ustavo za Avstrijo, obstoječo iz §. 230; ta načrt govori o „Gesammtstaat"in„Tbeilstaaten", o veliki
avtonomiji posamesnih dežel in ravnoprav-
no s ti vseh narodov. In menda prav iz tega načrta	nem kraji amerikanske države Minesote. Za svoj važni
21. so Čehi vzeli v svoj nacrt nektere določbe;	poklic še vès goreči starček, piše dalje, da je vodenico,
se na priliko glasi tako : „Der Gesammtstaat fiihrt	ki gaje pred 2 letoma hudo přijela, srečno přestal,
den Namen: „der Kaiser s taat der vereinigten	pa tudi neki napad mrtvuda; slabe so sicer — pravi —
Lander von Oesterreich" — in §. 21.: „der	njegove telesne moči, a vendar vesel in zdaj še precej
Kongress besteht aus dem Senate und dem Re-	zdrav oskrbuje svoja farna opravila vsaki dan jako za-
prâsentantenhause". Čujte, ustavoverci! tako je	dovoljen s svojimi dušicami.
že pred 22 leti mislil Vaš Mahomed — dr. M uh 1-	— (Tretja letošnja slovenska predstava) v deželnem
feld? Mar hočete Vi dandanes izdajalci biti njegovih	gledališči ljubljanskem bo v nedeljo 15. oktobra. Igrala
principov?! ali mar smete preklinjati njegove kosti v	se bo prvikrat burkica „Sam ne vé, kaj hoče" in
grobu?! — Kakor iz gotovih virov slišimo, bode cesar	pa znana burka „Tat v mlinu", ktera je pred dvema
sprejel predloge Českega zbora ter jih v razpravo dal	letoma, ko je bila zadnjikrat igrana, zeló dopadla. —
„rajhsratu", v kterega bodo poklicani poslanci vseh	Ce trta predstava v mesecu oktobru bo v torek 24.
dežel in v kterega za to pridejo tudi poslanci Českega	oktobra.
deželnega zbora, da se ondi sklene nova — federali-	— (Zadnja gledaliska predstava slovenska) nam je
stična — ustava Avstriji. „Ta „reichsrat" bode tedaj,	přinesla izvrsten převod jako fine in pikantne šaloigre
ako se srečno vse dožene, zadnji po dosedanji ob-	„Zabavljica" imenovane gospé Lujize Pesjakove. Škoda
liki — in potem „recjuiescat in pace" !	pa, da představa se ni vjemala s prestavo. „Eno uro
—	Vsled kljubovanja 13 „ustavovernih" poslancev,	doktor" pa se je spet dobro vršila. Gospod Blaž Bo-ki niso hoteli v letošnji deželni zbor priti, unidan v	lešic, Čarovniški umetnik hrvaški, je v svojih pred-deželnem našem zboru sklenjena postava, da zgubí	stavah med prvo in drugo igro posebno to izpričal, da poslanstvo, kdor brez dopusta izostane ali poklican	ima jako močne zobé. — Govoreči o slovenskih gledane pride, je že od cesarja potrjena.	liških predstavah naj omenimo še to, da — kakor ne-
—	Deželni šolski svèt je te dni predlagal c. kr.	koliko dni popred nekega igralca nemškega — je c. k. ministerstvu nauka, naj — ker razpis zdaj ni več	policija tudi g. Nolli-a obsodila na 60 gold, globe mogoč — profesúro na ljubljanski gimnaziji podělí	zato, ker je šaljivo pesmico zapěl o „trinajsterici" nem-profesor Žakelj-nu na Reki, in. profesúro na novo-	ških poslancev naših, ki je pa popred ni cenzuri nain eski gimnaziji prof. Žepiču v Varaždinu. Ako	glasil. Gosp. Noli bo kmalu bogat mož, ako je vsak ministerstvo pritrdi, dobimo spet dve izvrstnefilologične	njegovih koupletov 60 gold, vreden! Gosp. Noli se je močí v domovino nazaj.	pritožil zoper to previsoko taksiranje svojih pesem.
—	(Konecletne skušnje v živinozdravniŠki šoli) bodo	Sicer pa je vsa štrofica tako nedolžna „harmíos", kakor
18. in 19. dne t. m. dopoldne od 9. do 12. ure, popol-	Nemec pravi, da more strašiti le take, ktere je nekdaj
dne pa od 3. do 5. Preskušnje so očitne; prijatelji	strašilo onih 700 Hrvatov.
kmetijskega napredka naj pridejo tedaj poslušat.	— (Poziv.) Pevska šola v ljubljanski čitalnici
—	(Nova knjižica) „Kranjsko ljudsko šolstvo"	in pevske vaje za moški in ženski zbor začenjajo se spisal J. Lapajne, bivši učitelj v Idriji, zdaj v Lju-	pod vodstvom pevovodje g. Val en te prihodnji teden, tomeru, dobiva se pri pisatelju in knjigarju J. Gion-	in sicer: pevska šola za gospode 11. dne t. m. ob tini-ju v Ljubljani. Cena 30 kr. — Z dobro vestjó	8. uri zvečer, pevska šola za gospodičine 12. dne t. m. lahko rečemo, da noben rodoljub na Kranjskem, kdor	ob 6. uri zvečer, vaje pevskega zbora gospá in go-ima srce za ljudsko šolstvo, ne more biti brez te knji-	spodičin vsak četrtek od 7. do 8. ure zvečer, vaje za žice, ki mu pred oči stavlja celo šolstvo kranjsko. Zato	moški zbor bodo vsak torek in petek od pol 8. do 9. živo priporočamo to zanimivo izvrstno delce g. La-	ure zvečer. — Kdor želi se izuriti v pevski šoli, v kteri pajne-ta vsem prijatlom šolstva.	se podučuje brezplačno in pozneje pridružiti se pev-
—	(Nova prikazen na ljubljanski realki.) Drage	skemu zboru čitalničnemu, naj blagovoli oglasiti se y „Novice", povejte nam, kaj to pomenja, da so nam	omenjenem času pri pevovodji.
naši otroci, ki smo jih ravnokar zapisali v ljubljansko	Čitalnični odbor,
realko, poslali pisma, v kterih od nas zahtevajo, naj ___
ftr» 'if £ZJSt	. Denami zapisnik Matice slovenske.
ter rich te der slovenischen Sprache befreit werde".	Pri XXII. odborovi skupščini so bili v Matico sprejeti
imenu več slovenskih starišev.	naslednji udje.
Odgovor vredništva. To interpelacijo izroču-	A. med ustanovnike:
jemo si. deželnemu šolskemu svetu, naj on resno raz-	Gospod Francelj Bartol, učitelj na realki v Varaž-
sodi: ali po takem načinu, ki stariše moti, da mislijo,	djnu pjagai..........50 g^
da morajo podpisati tak list, ravnateljstvo realke ne	^ ^ 2. plačal 50
lovi starišev na li m an ce nemčurske? .	Slaraa gimnazijska knjižnica* v Mariboru plaćala 43 "
—	(Iz pisma gosp. misijonarija Pirea), ki ga je	Slayni Slavjanski dobrodelni komitet y Sankt Pe-861etni starček nedavno pisal svojemu prijatelju g. r. terburgu plačal.........100
Schmid-u iz Rich-Praerie v severni Ameriki, po-	, . " " " ' ' . * " " * "
vzamemo sledeče vrstice: Z velikim veseljem se zahva-	? doneskom za 1869., 1870. m 1871. leto:
luje v tem pismu za poslane mu sadne peške , ki jih	Gospod Stajer France, gimnazijalec y Ljubljani . 6 „
bode dal saditi v svoji novi fari, kjer ni ne enega	Za 1869. in 1870. leto:
sadnega drevesa, čeravno je zemlja jako ugodna sadje-	dr# Hoffer Edvard) profesor na vél. realki
reji. Po želji ondašnjega gubernijalnega senatorja g.	v Grradcu 4
Remsey-a je dal svojo slovensko knjižico „Kranjski _!_!_!_!_!_!_!_!_!_!__1_"
vrtnar" prestaviti v nemški jezik v poduk tamošnjim	Kursi na Dunaji 10. oktobra.
prebivalcem. Tako bodo slovenske peške in slo-	5o/o metaiiki 57 fl. 75 kr. Ažijo srebra 118 fl. 40 kr.
venske bukve prvi temelj sadjereji položile V sever-	Narodno posojilo 68 fl. 30 kr. Napoleondori 9 fl. 47 kr.
Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.