Trnjeva pot. Strelski jarki, zapori, pregnanstva itd., vse to so bila sredstva, ki so se jih ob svetovni vojni posluževali razni »mogotci in maščevalci«, da se iznebe neljubih jim oseb. Pravice in resnicc hiso poznali, pač pa škodoželjnost, krivico in maščevanje. In v tako knjigo maščevanja in preganjanja je bilo začrtano tudi ime Eng. Gangla, državnega vadniškega ucitelja in takratnega deželnega poslanca v Idriji, Komaj je zapustil prag vojaške bolnice kot trajen invalid ter slekel vojaško suknjo, že so mu potisnili v roko potno palico in — hajd v »prognanstvo«. Ukinili so njegovo stalno službeno mesto v Idriji. Peščica sovražnikov je spletkarila proti njemu ter dosegla, da je učna upi ava Gangla brez vsakega povoda in ne da bi mu mogla dokazati najmanjšo krivdo, pognala iz njegovc ožjc rojstne dcžele — v Primorje. Bilo je ravno proti koncu meseca marca leta 1917., ko dobi namestništvo v Trstu z Dunaja brzojavni nalog, naj na mesti iz Idrije odnosno Kranjske odslovljenega vadniškega učitelja in dež. poslanca v Istri, na Proseku ali kjerkoli sploh v svojem področju. Slučajno pa je bilo radi vpoklica k vojakom izpraznjeno ueno mesto na državni pripravnici za srednje šole v Trstu in tržaška šolska oblast ga je pridelila na to mesto. A njegova* trnjeva pot s tem ni bfia končana, še so ga zalezovali preganjalci, eeprav Primorje ni bilo torišče za to. Nisino čitali zaman na njegovem obrazu skrbi in otožnosti, ko smo mu stisnili v pozdrav tovariško roko. V Idriji stanovanje, v Ljubljani ljubljena družinica, a on ločcn od vseh v njemu tujem kraju —. v Trstu. Koga ne bi tak položaj duševno potil in gmotno ne uničeval! Le iiek.ij dogodb na tej njegovi- trnjcvi poti! Ko srečam nekega dne deželnega nadzornika Fr. Matejčiča, mi veselo omeni: »No, predvčeranjem se mi je predstavil ,nevarni Gangl'. Po opisu prejetega poročila bi moral biti to ,grozen človek', a je najblažje človeče. Naročite mu, naj se predstavi tudi v . namestništvu predsedstvu, da bodo spoznali tega .groznega človeka'!« Že v prvih tednih njegovega službovanja ddbim nekega dne poziv, naj se zglasim v imenu šolskega vodstva na policiji o važni zadevi: Pridem k policijskemu nadsvetniku Ostiju, ki položi na mizo spis ter me opozori na zanesljivo uradno izpoved, in sicer: Zakaj deželni poslanec in vadniški učitelj Gangl ni v vojaški službi? Kdo ga je namestil v pripravnico v Trstu? Ali večkrat odpotuje iz Trsta itd.? Ko mu pa pojasnim vso zadevo, reče pomenljivo: Allora anche una vittima! (Tedaj tudi ena žrtev!) Radovednost me je gnala, kaj je moralo biti. Od svojega znanca, policijskega nadkomisarja dr. Meže poizvein pozneje, da se je za te informacije obrnil na tržaško policijo kranjski deželni odbor. V kak namen, si lahko napravi sodbo sleherni. Kmalu nato se je Gangl napotil v Idrijo, da uredi zadevo stanovanja, ki ga je po sporočilu imelo zasesti vojaštvo. V Idriji se je sestal z nekaterimi svojimi ožjimi prijatelji, in kot deželni poslanec tudi z nekaterimi volilci, ki so se obrnili nanj z raznimi prošrijami. In glej! Ni minil niti teden dni po njegovi vrnitvi v Trst, že je priromala na namestniškega svetnika dr. Fabrizzija obsežna ovadba o nevarni politični akciji in jugoslovanskih hujskarijah Gangla v ldriji. Toda ovadba ni imela niti najmanjšega uspeha, ker sta imela šolska oblast in namestništvo v Trstu o Ganglu povsem nasprotno mnenje in drugačno sodbo. Omenjam še, da se je nekoč zglasila pri šolski oblasti odnosno pri namestništvu neka »tuja deputacija«, ki pa je bila enostavno odslovljena in je tudi namestniški dvorni svetnik dr. E. G. ni hotel o zadevi Gangla sprejeti. Še zadnji poizkus! Prišel je zopet vojaški nabor. V veliko začudenje vseh je nioral na nabor tudi Gangl, čeprav popolni invalid, ki je prejemal celo invalidni prispevek. Predstojnik tržaškega magistratnega oddelka za vojaške nabore J. VVielgosz, povprašan po vzroku, se je izrazil, da je to poseben poziv naborne komisije. Načeloval je tej komisiji neki podpolkovnik iz Ljubljane. Prišel je dan nabora. Gangl je bil navzlic dokazu popolne invalidnosti potrjen, in sicer to pot: »k mornarici« s pristavkom, naj bo vsak čas pripravljen za odhod v Pulj. Toda šolska oblast se je takoj brzojavno obrnila potoni tržaškega namestništva na vojno ministrstvo in Gangl je bil vpoklica oproščen. Po tem zadnjem ponesrečenem poizkusu so preganjalci utihnili, saj so se jim izjalovili vsi naklepi in vse spletke, ki so ž njimi hoteli uničiti Gangla duševno, gmotno in celo telesno. Razbili so sc v njih sramoto liki peneči val ob trdi skali morskih bregov. Gangl se je v nedosegljivi ljubezni posvetil tudi tu z vso vnemo, z vsem si cem svojemu poklicu in deiu za napredek šolstva in mladine. ¦ Vzljubila ga je izročena mu mladina. A ne le mladina, tudi tovariši so našli v njeni odkritosrčnega, zvestega sotovariša in vsak znanec najboljšega prijatelja. Postal je v kratkem med tržaškimi Slovenci in po okolici ljubljenec naroda. Da, icelo tovariši tuje narodnosti so ga visoko cenili in spoštoyali ter se preko slovenskih tovarišcv obračali do njega o raznih šolskih zadevah za nasvete. Še rricila črtica. V šoli smo bili. Nad Trstom so krožila tuja letala in metala bombe, z vso besnostjo so bobneli topovi na nje, da se je vse stresalo in so žvenketali drobci razstrelkov po strehah in ulicah. Takrat si rekel: »Ali čuješ, prijatelj, kako tuli oni velikan nad Sv. Ivanom. (Bil je to največji obrambni top.) Nič se ne bojmo! Veruj mi, še bom o veseli in to v svobodni, jugoslovanski domovini!« Tvoja slutnja, Tvoje ptoroške besede so se uresničile! V svobodni jugoslovanski domovini praznuješ svoj 50. rojstni dan in gotovo pride čas, ko boš obhajal spomin rojstncga dnc še v močneji in mogočnejši domovini, ko bodo združeni z nami vsi sedaj zasužnjeni bratje in sestre severa in juga, Kakor ti nekoč v pregnanstvu, tako čakajo i oni v suženjstvu dneva svobodc in — na zmago pravice. Miroslav Pretner.