Ob pripombi v "Ekonomski politiki" Plačni sistem in delovna produktivnost »Bkonomska politika« je v 240. števi-ki objavlla čla-nek »Plačni sfcstem«. V tem Manku 6O bil-a zastavljena doLočena vprašanja, ki se tl-eejo našega prejšnjega uvod-nika. To nas zavezuje. da danuo vsaj določeno pojasnil-lo. Predmet našega uvodn'ka so biila vpra^anja de.ovne produktivnosti. V njem Je biJo govora o nujnosti izko_ riščanja vseh možnasti, kj so v našem gospodarstvu, da DI hitreje povečali delovno *>ro-duktivnost. Uvodndk je na-vajaJ konkretne činitelje &n akcije. ki bi J''i bilo treba vzparedno opravljato — ta-ko v smeri dzboJišanja plaC-nega sistema kakor tudi v sin«ri tehničrvega izpopolnje-vanja in znanstvene organj-zaciJe proizvodnega procesa. V uvodnaku je biil poudar-jen tudi pomen, k» ga prl tem ima plačnl sistem. Ta poroen pa je bil treduclian na do.očeno m«ro. Pl«iini sl-stem jc »veliik. .. venda.r ne ediin! činitelj d«lovne pro-duktivnosti«. S tem v zvezl je bila poudarjena možnost nek«ga pojava. Ta je v eno-stranskem osvetljevanju pro-blema delovne produktšvno. sti. če o tem problemu raz-pravljarrio samo s stališfa plačnega sistema ali njego-vega Szboljšanja. K temu stali.šču so v »Eko-nomskii po.itiki« v rubrlki >Pogledj in mišljenja« prl-stavMi pripombo. Po tem mišljenjtf to slališče nima nobenegj pomena. Vznok ]e v tem. da se vsi ekonomiistl s tem strinja.jo. >Če se pa v načelu stripjamo s takim sta-liščem, dejansko ne vidimo vzroka, zakaj je bilo potreo-no to slališče naiglasiti. ICu-likor nam je znano, ni eko-nomista, ki bi bil mnenja, da je pladni sistem edini či-nitelj produktivnosti«. (Tafco v omenjenem L*anku). Po-temtakfm zakaj je bilo to Potrefcno? Tako je bilo v »Ekonomski palitifci« po-etavljen« vprašanje Ali j« to lahko vzrok, da bi o tej stvari ne smela pisatD? Vseeno je. da to »vs' eloo-nomisiii« sp.rejemajo. KoliKiar fcolj je reL.. _'a z.naria e-kono-mLStom. je »Naša skupfiast« dolžvna, da o njej govort — popolnoma preprosto zaio, k«r i.i namenjena ekonomš-' stom, temveč predvsera ne-: posrednim proiizvajalcetn.i Tudi ob tej priložnosti je mn-j s.ila na »navadpe« delovne; Ijudi, od katerih zaveiti jn: neposredne aktivnosti je od-i viisno, kako bodo pokr&nje-ni vsd vzvod' delovne pro-d^iktivnostl. Ce Jim je p.ri tem vsaj nekoHko pomaigaia, j« »Naša skupnost« karUtno opravila svojo doižnost. Toda pripomba y »Ek^-nomsk« poliitik/U n' samo for-malai ofiitek. Zdi se nam. da pristopa k problemu pro-duktivnosti dela z nasp.rot-nega staližča. Pnpommja, da sedaj pni na.s niso vpra-žanje frinH«ljl delovae pro-duktivnosti, t«mveč »zavr-ra delovne produktivnosti«. Ta zavt>ra Je »komp.eks plaL, plačnj sistem, metode raz-d-elitve plačnega sklada«. »To je osrednje vprašanje delovne produktivnostl p.nl na-s«!... »v plačnem siste-mu se odraža moment sttau-lativnosti. Brez stimulativ-nosti .... ne raoremo prisa-kiovati bistvenejših rezulta-tov delovne produktivnostlc Itd. Po tem pojasrtilu Ima plačni s»stcm danes tak po-men, da nadkiriljuje vse dru-ge činitelje delovne proiz-vodnosti. Vsi drugi *o abso-lutno odvis.nii od niega kot primarnesa. Zdi se nam da se s tem napravlja vloga plačnega si'otema za absolut-no — kljub temu, da oaš plačni sistem, pos-ebno nrivo plač, .zahteva resne poprav-ke. Tako postavljeno vpraša-nje v-s«kakor zožuie meje iniciative naš'h proizvajal-cev. To iniciativo krč« na O7.ke ok\nire stimulacije z& višjo »mezdo«. Nikakor ni mogoSe zan!'ka-ti, da Je dohodek z delovn«-ga mesta činitelj stimulaicije tako za produktivnost kalcor tudi ze intenzivnost dela. V naših pogojih pa moramo upoštevati tud; druge stimu-lanse, ti.ste. kd izvipajo lz samega našega slstema d.ruž-benih o