43
Zabavno berilo.
Žaba = žabica.
Kruhoslovska črtica iz današnjega časa.
Mlade žabice so kaj lične živalice. Ko se izležejo, skakljajo za starimi, da je veselje jih gledati, in posnemajo, kolikor jim mogoče, starke. Pa da častiti bralci ne bodo mislili, da jim hočem modrovati o čveterono-gatih žabah, jim že v začetku naznanim, da vse, kar govorim, je o dvojenogatih, toraj krščenih žabah.
Žaba, katero imam v mislih, rodi se v domači kotli. Od konca je prav ubogljiva živalica, se dd učiti in pripravljati za svoj poklic na stroške roditeljev, ki jej hočeta nakloniti prijetno in spoštovano prihodnost. Toda kmalu dobi žabica svojo glavico in starišem nasproti jame si izbirati svoj prihodnji stan. Tako premišljuje sčm ter tje, kaj bo, a pri tem se ne uči toliko, kolikor postopa in se klati po družbah, ki jej niso ne po starosti , ne po izobraženji pristojne. Vsled tega se jej zbudi duh napuha in napolni tiste prostore v možganih, ki so odmerjeni zoanstvu in učenostim; vsled tega se jamejo delati žabici mehurji prazne domišljije in sokro-vica prevzetnosti šine v njene žilice.
Zdaj pa čez noč hoče postati veljavna žaba', ki bi sedela ob bregu domače kotle na solncu in regljala drugim vernim žabam, a nihče je še ne posluša, kajti premlada je še. Domd med znanci, ki dan za dnevom opazujejo napredovanje in rast žabice, se to ne dd tako lahko doseči, kajti žabe so tako predrzne, da hočejo videti prej dela, predno verjamejo besedi. Zabiča naša toraj, končavši domače šole, potuje na ptuje, da bi se odtegnila nekoliko časa pozornim oččin domačih žab; znana jej je tudi napaka prebivalcev domače kotle, kateri poslušajo rajši glas žabe, ki pride iz tujega, nego tiste, ki se ni ganila iz domaČe kotle. To je sicer popolnoma po pravici, ker žaba, ki je bila na tujem, se je marsikaj učila in mnogo skusila, — če se je res učila in ne — kakor domd ob bregu — lenobe pasla ali po drugih kotlah rogovilila.
Naša žabica dvojih nog grč na Dunaj, v Gradec ali v Zagreb in tam straši natakarje po gostilnicah in jim ukazuje; nekatera se tudi res kaj nauči, a z naukom vred jej gre v glavo velik meh napuha, koš prevzetnosti in besaga domišljije pa se prime njenega hrbta nca^
Žabici se pokaže komaj prva senca bradice pod nosom in že je — žaba. In kakošna žaba! Komaj se prikaže zopet v domači kotli, že jej ni nobena reč všeč, vse je preborno, preslabo, regljanje domačih žab jej ni več spodobno, vse so jej prenevedne, okus njihov se jej zdi ostuden, kajti navadila se je bila zunaj tuje piče, ki se pa domačim  ne prilega in je njihovemu zdravju
44
naravnost škodljiva. Ker pa žaba-žabica brez nič ne more živeti, poišče si naj prvo kake c. k. kotlice , kjer se voda ne posuši tako lahko, in od koder je domaČe žabe, ako bi se jim presitna zdela, ne morejo pregnati. Tam pa se vsedo na naj visi kamen in zažene svoj za-bavljtvi gla3 po okolici. A ta glas ni njen, vsaj ni bil nekdaj njen, ampak slišala ga je v veliki luži, kjer ro-govilijo druge žabe, po narodnosti ne, pač pa po duhu in okusu njej enake. Ta luža imenuje se „Neue freie Presse" in naši žabi - žabici se pesmi, ki se v njej prepevajo, prav prijetno razlegajo po ušesih, zlasti kar so se pomnožile za neko novo nemško pesem, ki se „kon-fesionslozerea", pa tudi ,,purgermajstrov zakon" imenuje.
Naša žaba žabica bi kaj rada priporočila to pesem domačim žabam, a tim tako pvetje ni po volji, ker niso jim grla ustvarjena za-nj. Zaba-žabica ima sicer ve^ liko napuha in domišljije o sami sebi, a prav malo malo prave pameti in vednosti; dokaz temu je to, da je nekatere večere ličnim žabicam domačim regljala mnogo o ,,svobodi in napredku", a prav nič ni prišlo iz njenih možganov, marveč vse je bilo le tuja pesem, katero si je prestrojila naša žaba-žabica po tujih glasovih, ali kratko rečeno, prestavila jo je le v domači jezik in s tem nekoliko zbegala mlade žabice, katerim so pa pametne matere doma že zopet vravnale narobe zasukane glavice.
Pa naša žaba-žtbica s tem vspehom ni zadovoljna. Napuh, domišljija ia prevzetnost ženeta jo dalje, njen krik se mora dalje razlegati, kakor le po bregovih okoli njene c. kr. kotlice, kajti naša žaba-žabica ve, da dandanes ti3ti pride najprej do gotovega c. k. ali druzega kruha prav po ceni, ki najglasneje kriči. Lep izgled ima na nekaterih žabah iz nasprotne luže, ki so postale kar čez noč — ne ve se prav, kako in zakaj — nadzornice učnih zavodov; to je pa prijetna in napuhnjene žgačkajoČa hrana, po kateri se tudi naši žabi žabici sline cede. Treba je le obrniti pozornost višega nadzorstva na so in — morda se žabi-žabici podeli tudi kaka podnadzorska kotlina, v kateri se da prav prijetno skakljati; tudi zadobi po taki kotli glas večo veljavo, naj bo že regljanj^ kaj ali nič vredno.
Naša žaba-žabica premišljuje noč in dan, kako bi obrnila pozornost višega nadzorstva nase, a ne pride jej nič tehtnega na misel. Tudi pri žabah namreč je ta prikazen, da če v glavi ni dosti, tudi iz nje ne more velik > priti. Zaba-žabica premišljuje. Neki žabici njene vrste je pomagalo v nadzorško kotlico to , da je vzela žabico, ki je bila prej pri veljavni žabi kuharica, za družico; žaba žabica se ozira krog sebe, a nikjer ni videti enake žabe, ki bi se dala vzeti za družico. V tem jej pride na misel, da je sraka nekdaj se nališpala s pavovimi peresi. Vesela skoči naša žaba-žabica 8 kamna, kjer je premišljevala, vsede se v kotlico in jame brskati in iskati kake pesmi, katere bi se naučila in jo zapela kot svojo lastno ter po tem petju obrnila pozornost na-se. Kar išče, najde, in sicer pesem, ki se je pela v luži „N. fr. Presse". Gre, jo prestavi v svoj jez;k, premeni nekoliko imen in jej prida še nekaj drugje pisanih škandalk ter jo pošlje v Časnik žab-žabic, kjer se pojo že skoro izključljivo pesmi, katero se razlegajo ob bregovih luže ,.N. fr. Presse". Žabji list sprejme to pesem , ker se tudi njegovim po „N. fr. Presse" oblatenim žabam lepo na uho prilega, in druga žaba, ki posreduje zvezo med kotio žab-žabic in lužo „N. fr. Presse", brž telegratira tej luži, da se v kotli mladih žabic ravno ista pesem konfesijonslozerca s kan-tato „pur^crmajstrovega zakona" za žabe poje, kakor v glavni luži.
Na to so se po vseh nasprotnih  lužah žabe veselja prekucevale, naša žaba-žabica pa, ki je podpisala svojo
le prestavljeno pesem,   se nadja,   da  bo zdaj kmalu t c. k. nadzorski kotlici.
Sicer pa je ta žaba-žabica čisto nenevarna, ne grize, ker nima zob, in skače le za drobtinico kviško, ki jo jej moli c. kr. roka. Želimo jej, dajo doseže v skoku, potem bo vtihnila in domača kotla bo imela ena po kruhu zijajoča usta manj.
N e š u k 1 j e, profesor žabjeslovja.