Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri dclla Libenta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28.770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 50 lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 654 TRST, ČETRTEK 13. JULIJA 1967, GORICA LET. XVI. bole Odposlanstvo Slovenske skupnosti iz Trsta je prejšnji teden opravilo, kol srno že poročali, dva politična obiska v Rimu Ta obiska sla posledica splošnega sporazuma med omenjeno slovensko politično organizacijo in tržaškimi strankami leve sredine; sporazuma, ki je bil sklenjen po zadnjih občinskih in pokrajinskih volitvah v Trstu. Slovenska skupnost je želela srečati v prvem svojem stiku s predstavniki osrednje vlade najprej tiste osebnosti, od katerih je. dejansko odvisna rešitev vprašanj, ki so za slovensko manjšino najbolj pereča in nujna. Med te probleme prav gotovo spada slovensko šolstvo. Zato je bil obisk pri ministru Guiju važen in potreben Kot se zdi — in to nas veseli — da se zlasti v zadnjih mesecih vprašanje slo venskega šolstva na Tržaškem in Goriškem začenja končno urejevati in se hkrati rt j čenjajo tudi nova vprašanja — na prime ustanovitev stolice za slovenistiko na trža šlci univerzi — tako ne moremo mirto dejstva in boleče ugotovitve, da ostaja šr vedno nerešeno vprašanje slovenskega šol siva, oziroma kakršne koli oblike pouka v materinščini v Beneški Sloveniji in Kana ski dolini, za kateri Icaže, da sta bili, vsaj s te plati, poz.abljeni že ob pogajanjih in sklepanju povojne pariške mirovne pogod be. Čeprav manjkajo, kol se zdi, mednarodni formalno - pravni instrumenti, ki bi dovoljevali trditi, da je za italijansko državo ustanovitev slovenskih šol, oziroma zagotovitev pouka v materinščini v teh krajih jasna mednarodna obveznost, ne more nihče, ki je pravičen in je v dobri veri, lani kali dejstva, da živi tam SLOVENSKO govoreče prebivalstvo. Zato ima to prebivalstvo, ne glede na pozitivno pravo, že po naravnih zakonih polno pravico do pouka v materinem jeziku. Toda tudi kdor se noče ozirati na naravne zakone in nekaj dii le na pozitivno pravo — čeprav je tako naziranje za naše Pojme pogansko in krivično — ne more Po našem mnenju prezreti 15. člena mirovne pogodbe z Italijo (11. del, splošne nor n*e), ki se glasi takole: »Italija bo spreleta vse ukrepe, ki so potrebni, da se vsem °sebam pod njeno jurisdikcijo, ne glede na raso, spol, jezik ali vero, zagotovi uživa- (Nadaljevanje na 3. strani' V Kairu in v Damasku so v teku mrzlična posvetovanja, medtem ko se vrstijo ob Sueškem prekopu praske med Izraelci in Egipčani. Ti so dobili in še dobivajo zadnji čas velikanske količine orožja od Sovjetske zveze in verjetno tudi od nekaterih drugih komunističnih držav ter hočejo dati to »čutiti« Izraelcem. V torek je prispel v Kairo sovjetski zunanji minister Jakob Malik, kar si je razlagati kot znak, da namerava Moskva še dalje diplomatsko na vso moč podpirati Arabce. To pa bi še ne povzročilo toliko skrbi, kakor jih povzroča dejstvo, da Sovjetska zveza Arabce tudi naglo oborožuje. Izraelci so sicer prepričani, da ne misli sama poseči v morebitno obnovitev bojev. Vendar pa vse kaže, da Arabcev tudi ne odvrača od tega. Gre ji predvsem za to, da obnovi oboroženo »ravnovesje« med Izraelom in Arabci. Toda kdo bo zadržal Arabce pred ponovnim napadom na Izrael, kadar se bodo spet čutili dovolj močne za to? Izraelski komploks je pri njih popolnoma prevladal nad pametjo in stvarnostjo. Egiptovski dnevnik »Al Ahram«, ki je poluradno glasilo Nasserjeve vlade, piše: »Arabci bodo nadaljevali boj proti Izraelu, dokler ne bo osvobojen zadnji centimeter arabske zemlje.« Za »arabsko zemljo« pa smatrajo seveda ves Izrael. Naser se je sestal v torek z alžirskim predsedni- Delegacija Slovenske skupnosti sc je na svojem obisku v Rimu najdalj zadržala na prosvetnem ministrstvu. Z ministrom Guijem je razpravljala nad eno uro. Pristojni generalni ravnatelji pa so prav tako morali dajati ministru razlage na postavljena vprašanja. Delegacija je najprej postavila vprašanje po ureditvi didaktičnih ravnateljstev in mesta nadzornika za osnovne šole. Ker je delegacija postavila zahtevo, da se pravno ustanovijo dejansko že nad dvajset let obstoječa petera ravnateljstva, je minister •naročil pristojnemu generalnemu ravnatelju, da zadevo prouči in končno predloži v izvršitev. Ni pa nobene težave za ureditev mesta nadzornika za osnovne šole. Delegacija je nadalje predložila zahtevo po ustanovitvenem dekretu za srednjo šolo na Proseku in po organikih za vse srednje šole, po številu stolic na srednjih šolah in po razpisu natečaja za vse stolice na vseh srednjih šolah I. in II. stopnje, da se upoštevajo olajšave predvidene v čl. 12 kom Boumediennom in z jordanskim kraljem Husseinom. Med arabskimi--prestolnicami Se obiski predsednikov kar izmenjujejo. Pred Suezom pa so zasidrane sovjetske ladje. Vse to lahko pomeni, da se hočejo Arabci pač potolažiti s frazami, zdaj ko so prišli nekoliko do sape. Labko pa tudi pomeni, da pripravljajo obnovitev vojne, četudi vedo, da Izraelu niso kos. Upajo pa, da bodo posegle v vojno tiste tuje sile, ki so jim naklonjene, in da ne bodo dopustile, da bi bili spet premagani. Toda tiste' tuje sile — mišljena je seveda predvsem Sovjetska zveza — si nalagajo velikansko odgovornost pred svetom, če dopuščajo, da se vdajajo Arabci takim upom. Če danes kdo lahko pahne svet v tretjo svetovno vojno, so to lahko samo take razgrete fanatične glave, kot so arabski nacionalisti. TITO BO OBISKAL ARABSKE DEŽELE Kot so javili iz jugoslovanskih virov, bo predsednik Tito obiskal prihodnje dni več arabskih držav. , Obiskal bo med drugim Sirijo, Egipt in morda tudi Alžirijo in Irak. Iz jugoslovanskih pristanov vozijo ladje v Egipt več deset tisoč ton živil in drugega blaga kot pomoč jugoslovanske vlade arabskim državam, posebno Egiptu, Siriji in Jordaniji. zaikona 1012, da se habilitacije združijo z natečaji in da se da možnost, da si tudi upravno osebje uredi svoj pravni položaj z vsemi olajšavami, ki jih predvidevajo zakoni. Minister je Ob tem vprašanju obljubil pospešitev in rešitev predlaganega. Delegacija je priznala, da je bilo doslej že mnogo storjenega, a obenem izrazila svojo pripombo, da se vse rešuje prepočasi. Glede industrijske strokovne šole je minister pokazal razumevanje in dejal, da je prav on tisti, ki zagovarja odpiranje tovrstnih šol. Ko mu je delegacija povedala, da se je na anketo za to šolo pojavilo za prvi razred okoli trideset kandidatov, je dejal, da je to že lepo število. Za otvoritev z njegove strani ni prav nobene ovire, potrebna je soglasnost le še drugih ministrstev. Za šolske knjige je minister obljubil, da bo država poskrbela za knjige obvezne šole, kar dejansko že vrši. Delegacija je zaprosila, naj bi ministrstvo posredovalo, da bi to delo bilo bolj prožno, da ne bodo šole in učenci ostajali brez (Nadaljevanje m 4. strani) POSREDOVANJE SLOVENSKE SKUPNOSTI PRI PROSVETNEM RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 16. julija, ob: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 'Prenos maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Oddaja za' najmla.jše: Pripovedke iz davnine: »Sonce priča in Neva Nevička«. Napisala Ivana Brlič-Mažuranič. dramatizacija Desa Kraše-ves: 12.00 Nabožna glasba: 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Izbor popevk iz oddaje <»iUn disco per l’e-state«; 16.00 »Na odprtem morju«, radijska drama, napisal Slavomir Mroželc, prevedla Nada Ko-njedic; 17.30 Vabilo na ples; 18.30 Simfonične pesnitve; 19.30 Zbor »Varislij Mirk« s Proseka in Kontovela. vodi Ignacij Ota; 20.30 Iz slovcnskt folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo -po lovico julija«; 21.00 Kromatična fantazija; 2210 Sodobna glasba. ♦ PONEDELJEK, 17. julija cvb: 11.50 Zvočne razglednice; 12.10 'Počitniška srečanja; 13.30 Prii.iub ljene melodije; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji; 19.00 Jas Gaavronslki: Anlketa o Poljaki: 21.00 Slike iz na rave v slovenskem pripovedništvu: »Ivan Pregelj« pripravil Franc Jeza; 21.20 Znani pevci; 22.40 Sa mospevi za glas' in klavir ♦ TOREK, 18. juliiia ob: 12 00 Iz slovenske folklo re: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico julija« 13,30 Glaslba po željah; 17.20 Glasba za va£ t’ansistor; 17.50 Ne vse toda o vsem, 18.00 Zborovske slkladbe Lojzeta Bratuža; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.00 »Otok zakladov«. Napisal Robert Louis Stevenson. Prevod Pavla Holečka, dramati zacija Jožka Livkeša. Tretji del; 20.35 JaJcques Offenbach: »Hoffmanove nr'inovcdke«, ♦ SREDA, 19. julija, ob: 12.10 Zena In dom; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17 20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Razvojne stopnje sodobne medicine »Semmelvveiss: amtisepsa odpre pot kirurgiji«, pri pravlja dr. Rafko Dolhar; 18.30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.10) knjižne novosti: Ruda lurčec: »SIkozi luči in sen ce«, ocena prof. Vinka Beličiča: 22.05 Plesna glasba. ♦ ČETRTEK, 20. julija, ob: 12.00 'Antonio Fogaz zaro: »Mali stari svet«. Prevod in radijska priredba Martina Jevnikarja. Sedma oddaja. Izvajajo dijalki slovenskih višjih sredniih šol v Trstu, oddaio vodi Jože Peterlin: 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor: 17.50 Odvetnik za vsakogar; 18.00 Zbori naše dežele: 18.30 Simfonične skladbe našega stoletja; 19.00 »Zlata Skrinjica* -otroške pesmi in skladbe. Nanisala Desa Kraševec; 19.15 Razkuštrane pesmi: 20.35 »Kdor več zna. manj zna", 'komedija v treh dejanjih neznanega italijanskega avtorja iz .18. stoletja, prevedla Lelja Rehar. Režira Jože Peterlin; 21.35 Jazzov kotiček: 22.30 Skladbe davnih dob. ♦ PETEK. 27. julija ob: 12.10 Med tržnim! stojnicami; 13.30 Glasbeno potovan le okoli sveta: 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Kam v nedeljo? 18.30 Slovenski solisti: flavtist Fedja Rupel, pri klavirju Fred Došdk; 19 00 Zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane, vodi Martko M"nih: 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidij Vršaj; 20.50 Veseli utrinki; 21.00 Koncert operne glasbe. Vodi Milan Sachs. Sodelujeta altiska Marijana Radev in tenorist Josip Gostič. Igra orkester Zagrebške opere; 22.00 Zvočna paleta; 22.30 Magiia glaslbil v jazzu; ♦ SOBOTA, 22. julija ob 11.50 Orkestri lahke glasbe; 12.10 'Alpska jezera; 13.30 Semeni plošč; 14 45 Pojeta Gigliola Cinauetti in 'Rafko Irgolič; 15.00 Glasbena oddaja za mladino: 16.00 Avtoradio - Oddaja za avtomobiliste: 16.30 Pravljice slovenskih avtorjev: »šivilia in škariice«. Naoisal Dragotin Kette; 16.45 Glasovi in zvoki; 17.50 Ne vse. toda o vsem; 18.00 'Ljudske «esmi s Koroške: 19.00 Počitniška srečanja: 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst; 20 35 Teden v Italiji; 21.00 Antonio Fogazzaro: »Mali stari svet«. Prevod ln radijslka priredba Martina Jevnikarja. Osma oddaja; 21.35 Vaški ansambli; 22.15 Skladatelii ki so se navdihovali pri ljudski glasbi; 22.30 Za prijeten konec tedna. Zadeva, ki zahteva več jasnosti TEDENSKI KOLEDARČEK 16. julija, nedelja: D. M. Karm., Marija 17. julija, ponedeljeik: Aleš Aleksej 18. julija, torek: Miroslav, Friderik 19. julija, sreda: Vincenc, Zlata 20. julija, četrtek: Marjeta, Česlav 21. julija, petek: Zorka, Danica 22. julija, sobota; Marija Magdalena Deželni odbornik Marpillero je v sredo odgovoril na interpelacijo, ki jo je konec januarja vložil predstavnik Slov. skupnosti Jože Skerk o vprašanju prekinitve trgovin-' skih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. 1 Vprašanje je siccr zdaj že rešeno, ker so I se pogajanja, kot smo že poročali, uspešno ' j zaključila, a je odbornikov cdgcvor kljub | temu zanimiv, ker nam pojasnjuje ozadje, ' zaradi kater pa so se pogajanja v januarju | iznenada prekinila. Povod za prekinitev sta italijanski vladi,1 oziroma zunanjemu ministrstvu dala dva u-krepa jugoslovanskih oblasti: izdajanje no-! Vt vrste izkaznic na Kcprskem in v Bujšči-ni (v bivši coni B) ter prepoved izdajanja katastrskih listin, ki se tičejo že omenjenega področja. Odbornik Marpillero ni sicer govoril o vzrokih, zaradi katerih naj bi ta dva ukrepa, ki sta upravne narave, mogla tako hudo poslabšati meddržavne odnose. Iz Fanfanijevih izjav in iz pisanja dnevnega , tiska pa v orno, da je Italija :matrala ta1 ukrepa za nekakšen dokaz o enostranskem , spreminjanju londonskega sporazuma iz leta, 1954. »Ker je treba gledati na odnose med dvema državama globalno — je med dru- : gim dejal Marpillero —. in ne po posameznih sektorjih, je 'bil vodja italijanske delegacije v Beogradu poklican na poročanje, v pričakovanju, da vlada prejme od Jugoslovanov zahtevna 'pojasnila.« »Ko je vlada dobila pojasnila, ki so odstranila njene dvome — je dejal odbornik — so se trgovinska pogajanja nadaljevala« in tudi srečno zaključila. Kakšne narave so bila ta pojasnila, ne vemo, ker jih ni nihče ne pri nas ne v Jugoslaviji podrobno obrazložil. To se nam zdi nekoliko čudno, ker je kakršnakoli razprava o londonskem sporazumu zadeva, 'ki našo in tudi širšo javnost zelo od blizu zanima. Naša radovednost je tembol j upravičena, ker je odb. Marpillero kra'lkomalo prezrl Usti del škerkeve interpelacije, v katerem je zahteval, naj deželna vlada posreduje, da se začno pri nas praktično izvajati obvezno? sti, ki jih v korist tržaških Slovencev vsebuje tozadevna priloga londonskega sporazuma. Svetovalce Skerk je zato povsem upravičeno izjavil, da ga odbornikov odgovor 'popolnoma ne zadovoljuje. Narodna skupnost, ne ,federacija komun* Predsednik slovenskega izvršnega sveta Slane Kovčič jc imel v torek, 11. t. m., sestanek s predsedniki občinskih zborov, na katerem jim je obrazložil stališče slovenske vlade do nekaterih načelnih političnih in ekonomskih vprašanj in do nekaterih tekočih gospodarskih vprašanj. Ko je Stane Kovčič govoril o bodoči politiki, je naglasil, da mora ta biti tako usmerjena, da bodo v Sloveniji prevladale značilnosti moderno organizirane in na samoupravljanju temelječe narodne skupnosti. V tej zvezi je zavrnil idejo, de bi bila Slovenija »neka družbena skupnost«, t' kateri bi prevladovali »elementi nekakšne federacije komun«. Stane Kovčič se je torej v bistvu zavzel za večje in jasnejše pristojnosti republiki in njenim organom, ki edini morejo skrbeti za tiste družbene službe, od katerih je odvisna sama struktura slovenske narodne skupnosti. Tako so na tem sestanku razprav- AVSTRIJSKI VOJAKI STRAŽIJO NA MEJI Avstrijska vlada je odločila, da bo odslej avstrijska vojska stražila mejo z Italijo, da bi preprečila prehode teroristom, ki povzročajo atentate na italijanski strani. Pred kratkim so postali žrtve takega atentata štirje italijanski karabinjerji. Notranje in obrambno ministrstvo sta že u-krenili vse potrebno, da bo sklep avstrijske vlade čimprej izveden. Prvi oddelki avtrijskih alpskih čet so i bili že poslani na mejo. Avstrijska pol i -; cija je tudi odredila znanemu vodji tero- i ristov, Georgu Klotzu, da mora v 48 urah j zapustiti kraj Absam na Tirolskem in da se ne sme zadrževati v nobeni avstrijski deželi, ki meji z Italijo. Dovoljeno mu je, da si izbere bivališče bodisi na Dunaju ali v deželah Dolnja Avstrija ali Bursen land Ijali o bolečem vprašanju finansiranja šol-stva, zlasti strokovnega, ki je danes odvisno od posameznih občin. Te pa ne morejo ali ne znajo poskrbeti tem šolam potrebna finančna sredstva, zaradi česar ie strokovno šolstvo zašlo v veliko krizo. Pravilno ie zato Stane Kovčič naglasil, da so tu potrebni novi ukrepi in novi predpisi, ki jih bo treba izvajati s »trdo roko«. Upora v Kongu še vedno ni konec, ker uporniki in najemniki še držijo razne j postojanke. Iz Konga poročajo o zelo zmedenem položaju. V Vietnamu se odvijajo hudi topniški dvoboji na meji med Južnim in Severnim Vietnamom. Tudi ameriške izgube so precej visoke. Bojišče je obiskal s helikopterjem tudi ameriški obrambni minister Mae Namara. RAST PREBIVALSTVA Po zadnjih podatkih je naraščanje prebivalstva v goriški pokrajini precej počasno. Dne 31. decembra 1961 je bilo 137.937 pre-bivavcev. V petih letih, to je do 31. decembra lanskega leta, se je to število zvišalo na 140.367; torej le za 2430 oseb v vseh 25 občinah Največ stalno naseljenega prebivavstva ima seveda goriška občina, in siccr 43.600. Pomnožilo se je v petih letih za 1.178 oseb, ki pa so po večini prišleki od drugod Za Gorico ima največ občanov Tržič; teh je danes že 27.545. Sledijo po vrstnem redu: Ronki, Gradež, Krmin s 7613 prebivavci, Gradiška, Škocjan, Slarancan in Romans, Izdajatelj: Engelbcrt Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphii« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Za slovenske šole 'Nadaljevanje s 1. strani) nje človečanskih pravic in temeljnih svoboščin, med temi svoboda izražanja, tiska, veroizpovedi, političnega prepričanja in javnega združevanja.« V tej zvezi je zelo zanimiv in poučen komentar, ki ga o tem členu (kot tudi o ostalih členih) mirovne pogodbe najdemo v knjigi «11 Trattato di pace con l'Ita-lia» (Jandi Sapi, Milano - Roma, 1948), ker nam odkrije ozadje, ki stoji za tem in drugimi členi mednarodne pogodbe. Tu lahko beremo (str. 235 e 236), da je bil člen 15 soglasno odobren, potem ko je bil odbit jugoslovanski predlog, naj se na koncu doda stavek »kot tudi pouk v materinem jeziku«. Iz komentarja izhaja, da se je italijanska delegacija protivila vključitvi vsega člena 15 v pogodbo, a ne zato, ker bi bila proti njegovi vsebini, temveč ker je bila mnenja, da je ta obveznost odveč, glede na dejstvo, da je spoštovanje temeljnih človekovih pravic vedno bilo eno glavnih načel italijanske zakonodaje, kar je bilo tudi natančno razvidno iz nove ustave, ki je bila takrat že sestavljena, čeprav še ni bila veljavna. Italijanski državniki so torej takrat smatrali za žaljivo zahtevo, naj se formalno zagotovi spoštovanje tistih pravic, ki jih priznava ves omikani svet. A člen 15 je kljub temu prišel v pogodbo in zato tembolj obvezuje italijansko državo. Zato lahko mirno trdimo, da imajo slovensko govoreči prebivalci videmske pokrajine tudi po pozitivnem pravu pravico do pouka v materinščini. Ta problem ostaja torej odprt. Slovenci v Italiji pa tvorimo celoto in se zato ne moremo in se ne bomo sprijaznili s sedanjim položajem svojih rojakov v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Kar zadeva v Beneški Sloveniji Slov. skupnost, je treba ugotoviti, da je področje njenega delovanja danes dejansko omejeno na Tržaško, čeprav o njej lahko rečemo, da ni doslej ničesar naredila, kar bi ne bilo v korist vsej manjšini y Italiji. Zato ima in bo imela Slov. skupnost vedno pred očmi tudi vprašanje pouka v materinščini na Videmskem. Medtem pa je po našem potrebno, da o tem vprašanju zavzamejo jasno stališče predvsem tiste vsedržavne stranke, v katerih so organizirani beneški Slovenci in ki so za taka vprašanja tudi občutljiva ali vsaj o sebi trdijo, da so res takšna. Pozitivno stališče do tega vprašanja bi morale zavzeti tudi tiste stranke, v katerih so organizirani slovenski socialisti in komunisti iz Trsta in Gorice. Nočemo biti in nismo nobeni preroki, a mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da bo bodoči razvoj razrešil tudi vprašanje najbolj učinkovite in najbolj pravilne ob like političnega delovanja. To pa bo temeljilo na jasnih demokratičnih in narodnih osnovah, tako da ne bo mesta za ceneno slepomišenje in zavestno izigravanje. V takem ozračju pa bo tudi možna — ali bo vsaj lažja — pravična rešitev šolskega problema v videmski pokrajini. Treba je medtem samo vzdržati in si trajno prizadevali, da pojde razvoj po naravnih tirnicah. D. L VPRAŠANJE JAKA KOPRIVCA Znani komentator ljubljanskega »Dela«. Jak Koprivc, jo objavil v omenjenem listu članek pod naslovom »Ostali so molčali«, v katerem očita slovenskim poslancem v zvezni skupščini v Beogradu, da so molčali, ko je šlo za odločanje o popravi te meljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Dva poslanca z juga sta zagnala nam- reč hrup proti temu, da bi zakon popravili, tako da bi lahko republike same ure dile pereča vprašanja pokojnin na svoejm ozemlju, v skladu s svojimi potrebami in možnostmi. Ker se jima nihče ni dovolj odločno uprl, sla dosegla, da je bilo razpravljanje o tem odloženo. »Bomo tudi na novem zasedanju doživeli molk, pasivnost in neopredeljenost o-stalih poslancev do lega pomembnega vprašanja?« sprašuje Jak Koprivc. Zvezni parlament bo namreč te dni ponovno razprav Ijal o tem. DVOJE SLOVENSKIH MOŠTEV V I. ZVEZNI LIGI Slovenija bo imela prihodnje leto dvoje moštev v I. jugoslovanski zvezni nogometni ligi — ljubljansko »Olimpijo« in »Maribor«. »Olimpija« se je prav z zadnjo tekmo in z zadnjim golom rešila pred izpadom iz I. lige. Premagala je Hajduka z 1:0. »Maribor« pa je z veliko prednostjo prvi na lestvici zahodne skupine II. zvezne lige ter bo tako prišel v I. ligo. Ze desetletja se ni zgodilo, da bi imela Slovenija dvoje moštev v I. jugoslovanski zvezi ligi, zato so ljubitelji nogometa v Sloveniji zelo zadovoljni. Preskrbeli so »Olimpiji« tudi denar (okrog 100 milijonov starih dinarjev), da si je najela za prihodnjo sezono nekaj dobrih novih igravcev. PROTI DUHU IN NAMENOM GOSPODARSKE REFORME Slovenski tisk je ostro nastopil proti predlogom, podanim na kongresu sindikata jugoslovanskih industrijskih in rudniških delavcev, naj bi začeli ponovno izravnavati dohodke v gospodarstvu, ne glede na rezultate dela, češ da gre za »solidarnost delavskega razreda«. Slovenski tisk poudarja, da bi se morala ta solidarnost kazati tudi pri delu, ne samo pri jelu, in da so take zahteve (ki jih je razširil Tanjug) proti duhu in namenom gospodarske reforme. Po zavitih stopnicah sva se odplazila navzgor. Najini senci sta frfotali pod glavami nagačenih orlov in divjih prašičev in risali na stene in oboke poslopja zverižene postave, pasti, bodala. Zunaj je udarila ura: štirikrat. Jutro se je približevalo. Zopet se je od nekje zgoraj oglasil smeh doktorja Fragade, Čudni glas smeha, ki je Prerokoval nevarnost in hitro kruto smrt, se nama je zarezal v mozeg in naju ii hotel izpustiti. Smrt se je vozilai skozi temo in drobna žarnica Arhimedove žepne svetilke je mežikala kot neprizanesljivo oko kakega krutega božanstva. Zgoraj so se odprla vrata: poplava glasov je udarila na hodnik. Kvadratnikov glas se I® pomešal s Fragadovim v čudno hripavo s|nfonijo smrti. Glas se je pretakal kot voda čez poplavno področje in odnašal zadnjo varnost in zadnjo ugodnost. Bitka se je približevala, dvoboj na življenje in smrt se je zaiskril pred najinimi duhovnimi očmi! Nenadoma je zapiskal Mohamed s čudnim, umetelnim glasom. Pes je žolčno zalajal in LEVIDETELA že se nama je zdelo, da naju bodo odkrili, tu spodaj, v temi, nezavarovana, utrujena, razburjena, dva pustolovca na usodnem podvigu ! Vendar so glasovi zopet potišali, vrata so se morala zopet zapreti, zakaj prostaški smeh doktorja Fragade se je oglasil le tu in tam. Arhimedov se mi je približal in mi namignil, naj mu hitro sledim. Neznana sila, sila groze, ki je doslej ni- sem poznal, me je kot na valovih nosila v višino. Glasovi blaznežev so butnili k nama od čisto blizu, škripale so neke oddaljene, na- ma neznane omare, kozarci so žvenketali in tam za vrati so se morale svetiti oči krvoločnih morilcev! Kljub temi sem čutil, da je Arhimedov v razburjenosti prebledel. Njegove roke so zatrepetale, se me oprijele in me potisnile proti vratom, za katerimi so se oglašali glasovi najinih sovražnikov, Skrčila sva hrbta in se kot panterja pripravila na usodni skok. Ko se je prostaški smeh doktorja Fragade ponovno oglasil, je Arhimedov v neverjetnem skoku pritisnil na kljuko in vrata so se s treskom odiprla. Arhimedov se je pognal z naperjenim revolverjem v sredo prostora in zaklical z močnim glasom: »Roke kvišku,« Vsi so zaprepadeno ubogali. Nenadoma pa je Mohamed opisal čuden lok in so skušal pognati na Arhimedova. Reka svinčene toče se je iz Arhimedovega rev-iverja pognala na napadalnega robota, 'ki je z razbitimi stroji obležal na tleh. Kvadratnik je zaškrtal z zobmi in siknil: »To mi bosta plačala!« »Tiho!« je zagrmel Arhimedov in velel Kva-dratniku in Fragadi, naj se obrneta z obrazom proti steni. Sedaj sta brez besed ubogaia. »Kvadratnik,« je rekel Arhimedov, »blazen si. Verdi so te napadli, ti pa se svoje agresivnosti in nevarnosti niti ne zavedaš. Isto velja za tvojega prijatelja Fragado. Oba sta obsedena.« Sedaj je zarenčal buldog, na katerega smo v razburjenju pozabili, in se zagnal proti meni. Moj nož se je zabliskal v zraku, toda predno sem ga mogel uporabiti, je Arhimedov dvignil revolver in poslal zverini zasluženo plačilo v glavo. Nenadoma me je zalil občutek zadovoljstva Zdelo sc mi je, da bo nevarnost vendarle kmalu mimo. Veliko nalogo smo opravili! UHodimo po . Zelo neprijeten dogodek, sicer malenkosten, a vendarle boleč, je za nas, da smo zapazili na znani openski gostilni blizu cerkve te dni nov napis za neonsko razsvetljavo, a samo -— italijanski. Gostilničar, bivši partizan in celo častnik, kolikor vemo, je bil na glasu kot zaveden slovenski mož in poštenjak. Zato se nam zelo čudno zdi in nas je užalostilo, da je tudi on podlegel bojazljivi in prilagodljivi miselnosti tistih, ki nimajo nobene prave hrbtenice in narodne zavesti. V resnici tudi ni nobenega razloga za tako plašljivost, kajti našim oblastem in vsem javnim organom moramo priznati, da so lojalni in ne izvajajo nikakega pritiska niti glede napisov niti glede drugih načinov narodnostnega izražanja, npr. kar zadeva obiskovanje šole. Tak pritisk obstoja le v bojazljivi in oportunistični domišljiji mnogih naših ljudi. če pa pride do kakih oblik pritiska, so to pojavi samovolje posameznikov. Toda čas bi že bil, da se naši ljudje bojazljivosti iznebijo in začnejo živeti kot svobodni ljudje, ki se nimajo ni- ŠTUDIJSKI DNEVI SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V DRAGI PRI BAZOVICI Prvega, drugega in tretjega septembra bodo Spet študijski dnevi slovenskih izobražencev v Dragi pri Bazovici. Zaradi tehničnih težav smo prenesli letošnje srečanje s Koroške ponovno v Drago. V soboto dopoldne in prve popoldanske ure se bodo sestali delegati, ki jih pošljejo osrednje organizacije s Koroške, Goriške in Tržaške, v soboto Dopoldne ob 17. pa se prične prvo predavanje, namenjeno vsem udeležencem. " Podrobni razpored bo objavljen v časopisju. 'Giavna pozornost bo posvečena študiju, kako naj slovenski izobraženec v današnjih razmerah najbolj uspešno opravlja svoje poslanstvo in kako naj približa današnjemu stanju naroda svoje narodno obrambno, kulturno prosvetno, politično in dušnopastirsko delo. Prijavite se do 27.. avgusta na naslov: Društvo slovenskih izobražencev, Trst, v. Donizetti 3. VPISOVANJE V I. RAZRED SREDNJE ŠOLE PRI SV. IVANU Vpisovanje v I. razred državne srednje šole pid Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4, se vrši vsaik dan od'24.'julija, in sicer od 8. do 12. ure. česar bati, kot odkriti, zavedni in pošteni Slovenci, poleg tega, da so lojalni in zvesti državljani. Toda to drugo ne zahteva, da bi morali zanikati prvo. Če pa se že kje s kredo, barvo ali ogljem napravljen napis »W Duce« ali »W Dux«, ali tudi »Dux W«, kajti glede pravopisa niso It novi fašisti in nacisti nič bolj naiančni, kot so bili njihovi predniki ki so — kol znano — delali s kulturo kot svinja z mehom. Neki tak zapozneli pristaš pokojnega nacističnega »FLihrerja« je narisal kljukasti križ celo na kamen pred vhodom v cerkev na Opčinah. V lem kraju je sploh do- pokažejo oblike pritiska! naj pogumno na- sti !akih napisov Verjetno je, da se rekru- slopijo proti njim in se jim uprejo, ne pa da se jim brez odpora vdajajo — še preden se pojavijo FAŠISTIČNI IN NACISTIČNI ZNAKI NA STENAH Na stenah hiš v Trstu in v nekaterih krajih v okolici, kot npr. na Opčinah, se zadnji čas vedno bolj pogosto pojavljajo tirajo ti »nadebudni« fašistki in nacislki iz mladine istrskih priseljencev, ki jih je na Opčinah mnogo. S tem pa nočemo reči, da dobivajo tako vzgojo v družinah, kajti znano je, da so mnoge teh družin katoliške in politično v taboru krščanske demokracije, Lahko pa se sumi, da so v italijanskih srednjih šolah na delu skupinice fašistov, ki zastrupljajo mladino s fašistično fašistični napisi in nacistični znaki, kljuka- j miselnostjo, šolske oblasti bi morale posti križi. Na mnogih zidovih je opaziti svetiti temu pojavu vso pozornost. Selitev univerzitetnih fakultet v Videm Med Trstom in Vidmom traja že nekaj j želeli vpisati na to fakulteto, naj se pisme-časa razprava, celo nekakšno trenje zaradi j no prijavijo pri družbinem tajništvu. prenosa nekaterih univerzitetnih iz Trsta v Vidom. fakultet Videmčani se že od nekdaj pritožujejo, da se ne marajo njihovi dijaki vozili v TrsJ k predavanjem. Zahtevajo, da bi se vsaj nekateri oddelki univerze preselili v Videm, ki da ima večjo možnost razvoja kot Trst. Želijo zlasti, naj bi se ustanovila v Vidmu vsaj fakulteta za kmetijske vede. Tržaški krogi in tudi akademski senat pa se upirajo cepljenju univerze. O zadevi je razpravljal te dni tudi deželni svet v Trstu. Govorniki združene socialistične stranke so izrazili svoje nasprotovanje prenašanju kateregakoli dela tržaške univerze v Videm in so označili take želje kot pokrajinski »kampanilizem«, ki ruši enotnost dežele. Videmčani pa zdaj zahtevajo, naj se ustanovi v njihovem mestu popolna fakulteta,, za moderne jezike. Furlanska filološka družba (Societa filologica friulana) je v svoji okrožnici povabila dijake, ki bi se POSREDOVANJE SLOVENSKE SKUPNOSTI PRI PROSVETNEM MINISTRU ■ •• - (nadaljevanje s I. strani) - potrebnih knjig. Za višje srednje šole pa je- minister prav tako obljubil svoje posredovanje, da se bodo našla sredstva za tisk tč h krij ig. Delegacija je sprožila tudi vprašanje poučevanja slovenščine na srednjih šolah. Kakor obstajajo zahteve za poučevanje italijanščine, tako 'mora tudi slovenščina imeti- svoj poudarek. Zato je delegacija ■sprožila vprašanje ustanovitve stolice za slovenščino na tržaški univerzi. Minister je izrazil svoje zadovoljstvo ob tem vprašanju -in Obljubil svoj pristanek za ustanovitev, da le pride predlog s strani univerze' same. - Stolica za slovenščino naj bi bila ustanovljena' po- vzorcu padovanske univerze. O^pOučevanju osnov latinščine v 11. razredu gre za latinščino, temveč le za primerjavo in razlago, kako se je italijanski jezik razvil iz latinščine. Ta predlog je že uzakonjen in objavljen v Uradnem listu, ne sme pa delati slovenskim šolam posebnih težav, ker praktično gre le za eno uro tedensko. Zastopstvo Slovenske skupnosti se je ob razgovoru še dotaknilo vprašanja udeležbe Slovencev v š' 'aki upravi, kjer je; minister predlagal, r bi .se slovenski diplomiranci udeleževali natečajev za delo v šolski upravi. O koncu je minister izrazil svoje zadovoljstvo nad obiskom in razgovorom ter dejal, da so vrata k njemu vedno odprta in da je pripravljen rta vsak razgovor, na proučevanje predlogov, da bo šolsko vprašanje slovenske manjšine končno po toli- Čudno je, poudarjajo zlasti v Trstu, da si prisvaja tako »zasebno« društvo pravice, ki gredo le univerzi. Senat univerze načelno ni proti ustanavljanju podružnic Lrža-ške univerze tudi v Vidmu. Gre le za to, katere fakultete so bolj primerne za Videm s pretežno agrarnim okoljem, in kaj bi moralo ostati v Trstu, ki iima trgovinske in pomorske stike z inozemstvom. srednje šole se je minister izrazil, da ne kih letih zadovoljivo urejeno. Čedad VODE ZMANJKUJE — ŠOLE Tarnanje nad pomanjkljivo vodovodno mrežo ni bilo neopravičeno, kot se vidi zdaj, ko je pritisnila suša. Mesto in okolico preskrbuje z vodo omrežje Poiana. Za večjo poletno uporabo vode pa ne zadostuje več. Zato je vodstvo vodovodnega konzorcija sporočilo potrošnikom, naj omc ji jo uporabo. Pod kaznijo je prepovedano namakati vrtove in uporabljati vodo ža pranje. Prepoved je na mestu, toda prebivavci se sprašujejo, kdaj bo poskrbljeno za izboljšanje vodovodov, da se ne bodo ponav Ijale vsako leto te nevšečnosti. Velik uspeh je doživela v Čedadu razstava državne obrtne šole, ki deluje že tri leta in je postala v zadnjih mesecih samostojna. V vedno večjem tehničnem razvoju je ta šola nujno potrebna. Lz nje prihajajo strokovno izvežbani delavci mehaniki, elektrotehniki, gradbeni asistenti, vodni inštalaterji, stavbni mizarji in podobne vrste strokovnih moči, ki so danes neob hodno potrebne. Prav ta razstava je pokazala, do kakšne višine se lahko povzpnejo učenci tehnično-strokovnih šol. V delu so tudi obnovitve zgodovinskih znamenitosti' starega mesta. Cerkev iz langobardskih časov nad strugo Nadiže bo najbrže že letos odprta za obiskovavce. Obnavljajo tudi lepe slike na presno v stari frančiškanski cerkvi. Občina in spomeniško varstvo si prizadevata, da bi postal Čedad muzejsko središče za zgodnji srednji vek. Z OBČINSKE SEJE Ha zadnji seji občinskega odbora so sprejeli mestni možje nekatere sklepe in načrte, ki se tičejo vseh občanov. Mod načrte spada za sedaj tudi predlog, naj se odpre mednarodni prehod v Gabrijelovi ulici. O njem se je že stokrat govorilo in sklepalo, a ni še prišlo do prijemljivih zaključkov. Važno pa je le, da se je- na županov predlog načelo to vprašanje tudi v občinskem odboru. V videmski pokrajini so zadnje čase odprli že več novih blokov tudi za mednarodni promet. Na Goriškem ga imamo pa še vedno samo pri Rdeči hiši, ki je že tako obremenjen, da se bo lepega dne kar zatrpal. Odborniki so razpravljali tudi o predlogu, da se podeli pevskemu društvu »Se-ghizzi« podpora v znesku enega in pol milijona lir za pripravo jesenskega mednarodnega zborovskega tekmovanja v Gorici. Končno so sklonili še nekaj v prid go-riškim meščanom, ki si ne morejo privoščiti počitnic zunaj mesta. Občina bo namreč odprla in uredila obširno travno ploščad pod dolnjim grajskim obzidjem, imenovano »cortile delle milizie«. Tu je prav prijeten senčnat prostor, kjer so v prejš njih letih prirejali tudi gledališke igre na prostem. Na žalost, so prav tu nacisti in lašisti streljali nedolžne talce. STAVKA NA OBČINI V ponedeljek so meščani z začudenjem opazili, da so ulice bolj ponesnažene kot po navadi, oziroma, da niso pometene. Na križiščih tudi ni bilo videti toliko cestnih stražnikov, v veliko zadovoljstvo avtomobilskih dirkačev. Gospodinje so se jezile, ker so bile posode za odpad prenapolnjene, ker jih smetarji niso odnašali. Kdor pa je imel opravka na občinskih uradih, je našel vrata zaprta. Povod vsemu temu neredu in vznemirjenju je bila stavka občinskih nameščencev. Prekinili so delo za en dan, ker zavlačuje mestna uprava obljubljeno ureditev njih staleža. Stavkali so pa vsi uradi razen ekonumata, v celoti približno 90 odstotkov osebja. OB SVETOGORSKEM JUBILEJU Goriška nadškofija se tudi pripravlja, da bo dostojno proslavila jubilej Svetogor ske kraljice. Poklicana je za to tembolj, ker je bila čudodelna svetogorska podoba kronana med velikimi slovesnostmi prav na goriškam Travniku leta 1717. Za letošnje jubilejne proslave je prevzel pobudo goriški stolni kapitelj, ki pripravlja natančen spored slovesnosti. Vrhunec bo 8. oktobra z javno slovesnostjo v mestu. Kol priprava se bodo vršile v farnih cerkvah verske pobožnosti in pridige Vsaka župnija zase bo pa priredila tudi posebno romanje na Sveto goro. ZATRIMO HRUŠČ! Motorizirani bitnikovci in jejevci že nekaj časa prav na predrzen način povzročajo neznanski hrušč in trušč po mestnih ulicah. Podolgem zleknjeni na motornih vozilih in z vihrajočimi lasmi brezobzirno divjajo in ropotajo prav brez potrebe in kakor nalašč. Vneto se jim pridružujejo pri vprizarjanju ropota tudi mlajši avtomobilisti I___________________________________________ Zato so se vsi meščani kar oddahnili ko so se te dni pojavile na ulicah obhodnice mestnih stražnikov, ki ugotavljajo s posebnimi merilnimi pripravami glasnost hrupa posameznih vozačev ter jih primerno kaznujejo, škoda le, da je premalo takih obhodnic. Prav bi bilo. da bi tudi meščani sami pomagali pri odpravljanju motornega hrupa s tem, da bi si zapisali številko avta prehrupnih dirkačev in jo javili mestni policiji. MIMO GORICE? Toliko časa obljubljena avtocesta Villes-se - Gorica, kaže, da se bo zopet razblinila v nič. Mednarodni srednjeevropski promet bo tekel mimo Gorice in mesto bo ostalo še bolj osamljeno v trikotniku na skrajni državni meji. Zdi se, da je prevladalo mnenje, naj se promet usmeri po drugi srednjeevropski žili, ki bi zajemala Ljubljano - Prosek - Tržič - Benetke. Tej bojazni so dali duška — seveda s svojo politično primesjo — misovski občinski svetcvavci, ki so naslovili na župana zadevno interpelacijo. V njej postavljajo kar zahtevo, naj odstopi sedanja občinska uprava, češ da ne zna braniti koristi goriškega mesta. Menimo, da očitek ni naperjen na pravi naslov, ampak da tudi pri zadevi avtoceste igrajo vlogo drugi razlogi, katerih tudi misovci ne poznajo ali jih nočejo povedati. š trna ver ČESTITAMO Naš priljubljeni župnik Stanko Premrl je slovesno obhajal srebrnomašni jubilej dne 26. junija v svojem rojstnem kraju v Vipavi. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri župljani. Občudovali smo prelepo vipavsko cerkev, zelo lepo okrašeno za jubilej svojega domačina. Ob vhodu je sprejelo srebrnomašnika sedem deklet v pristnih starih vipavskih nošah. Navzoči so prejeli tudi umetniško izdelane spominske podobice, delo slikarja Staneta Kregarja. Po službi božji so bili gostje povabljeni v rodno jubilantovo hišo poleg cerkve. Vsa slovesnost je prisrčno potekla. Gospodu srebrnomašniku izražamo domači farani še enkrat vso svojo hvaležnost z željo, da bi še dosti let deloval za naš blagor. Štandrež DOMAČE ZADEVE Naši vrtnarji imajo sedaj polne roke dela. Čeprav je vreme muhasto, zdaj deževno, pa spet pripeka, je povrtnina še kar dobro vrgla. Posebno šparglji so se obnesli; ti gredo dobro v prodaj. Vsako jutro odpelje naše pridelke več kot deset tovornjakov na tržaški trg, Tu bi dostavili pripombo, da bi morali naši pridelovavci nekoliko bolj skrbeti za antiparasite in umetna gnojila. Vajeni so po večini na amonijak. Za našo zemljo pa bi bil po mnenju pedoloških strokovnjakov bolj primeren »ortil«. Seveda, mnenja so različna. Pri tej stvari bi morale poma- gati z nasveti tudi naše kmečke strokovne organizacije. Saj delujeta v štandrežu kaj dve. Vsekakor je pa tudi v tem pogledu poštena tekma na mestu. Spregovoriti bi morali ne saimo o na šem kmečkem in gospodarskem življenju, ampak tudi o posvetnem. Zaenkrat opažamo v tej smeri malo zastoja. Prepričam pa smo, da nam bodo v župnijskem kulturnem domu kmalu pripravili kaj poučnega in zabavnega. števerjan ZACELI SO Cesta iz Bukovja do Sovence pa je prišla prejšnji teden -v resno razpravljanje. Precej časa je minilo, predno je podjetje začelo s temeljitim delom in ne le s kakim prekladanjem kupov cestnega šo-dra. Zaradi cestnih del je županstvo izdalo odlok, da se ves promet v tej smeri prekine do 27. julija. Zdaj manjka še dokončna dreuitev ceste z Oslavja v števerjan. Za ta dela pa mora deželni odbor še odobriti denarna nakazila. Kot se sliši, gre za 83 milijonov lir, da bo tudi ta kos briške »magistrale« končan. Potem bomo Žele mogli govoriti o »cesti češenj in vina«. Ker smo že pri vinu, naj omenimo, da grozdje ne kaže slabo. Seveda, nimamo ga še v mastilnicah, a vendar upanje, je dobro. Nekoliko pa že nagaja bolj aprilsko poletno vreme, ki se menja s hudo pripeko in kako roso vmes. škropivnice morajo krepko delati. Gorica GORIŠKI ŠPORTNIK V Trstu so se zbrali prejšnji teden trenerji in mladinske skupine italijanskih košarkarjev. Zbralo se je 120 najboljših športnikov te vrste, ki se pripravljajo za olimpijske igre. Vadili so se v treh skupinah, ena tudi v telovadnici slovenske srednje šole. Najboljše državne košarkarske skupine so Spli-igenbrau in Simmenthal. Imena so vzeta po likanskih podjetjih, ki finančno podpirajo te vrste športa. Tekmujejo tudi. katera bo dobila med svoje člane najbolj še igralce. Med temi je visoko kvoti ran tudi goriški športnik, dijak slovenskega liceja Lavin Rožič, ki prav te dni polaga zrelostne izpite. Pridobil si ga je Simmenthal, ki je od 120 atletov izbral 24, da jih pošlje v soboto na glavni trening v Cor •tino. Med izbranimi je tudi naš goriški športnik. Gorica POČITNIŠKI TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V Slovenskem dijaškem domu bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo 2. avgusta ob 8,30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri upravi Doma, ki je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. ŠOLSKO OBVESTILO Vpisovanje v Nižjo si-ednjo šolo v Gorici, ul. Randaccio 10, se vrši vsak dan od 9. do 12. ure. Za I. razred ti-aja vpisovanje le do 25. julija. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ..NOVA POT” 0 POKONCILSKEM LIKU SLOVENSKEGA DUHOVNIKA Te dni smo dobili v roke najnovejšo številko duhovniške revije »Nova pot« (za januar-marec 1967), ki jo izdaja Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov SRS. Zajetni zvezek obsega 156 strani in prinaša bogato vsebino, ki se po kvaliteti prispevkov lahko meri s katerokoli ugledno slovensko revijo, če je celo ne prekaša, kar zadeva .spise filozofskega im kulturno-zgodovinskega značaja. 2e takoj prvi prispevek pritegne vso bravčevo pozornost: »Slovenski duhovnik po koncilu«. Napisal ga je Alojz Rebula. Na prvi pogled se zazdi sicer čudno, da piše o tem laik, toda že besede »po koncilu« nam jasno povedo, v čem je bistvo spisa. Avtor se je pač kot eden prvih slovenskih katoliških laikov poslužil pravice, ki mu jo je dal drugi vatikanski koncil, da pove svoje mnenji: v| cerkvenih zadevah in to tudi duhovnikom. V opombi je rečeno, da gre za predavanje, ki ga je'imel 'Rebula na sestanku slovenskih zamejskih duhovnikov v Tricesimu lani avgusta. Pozneje je predavanje, , katero je imel samo skicirano, predelal in izpopolnil ter ga zdaj objavil. Tu se nc moremo spuščati v podrobno razpravljanje o vsebini prodavanja, moramo pa pribiti, da je tc nedvomno najpomembnejši prispevek kakega slovenskega laika k diskusijam o prereditvi i cerkvenega in verskega življenja po koncilu. Tp preiojenje je v veliki meri odvisno tudi od duhovnikov. In Rebula opozarja slovenske duhovnike na njihovo odgovornost v tem pogledu ter, načenja vprašanje novega lika slovenskega duhovnika po koncilu. V razpravi piše med drugim: ». .. sekulanzirana predstava slovenskega duhovnika1 hitro izginja, skladno z izginjanjem toliko naših narodnih struktur. Z neusmiljeno roko jo je začela naj .veliko brisati zgodovina. Kolikor bi je še ostalo, je pristopil s svojo gobo tkoncil. Posvetna nadstavba, kolikor jo je liku slovenskega katoliškega duhovnika vsilila od Trubarja do Finžgarja narodna potreba dneva, izginja na ta način, da se na tem liku tostranska masivnost javnega delavca umika eshatološki milini svečenika. Slovenski duhovnik bi se lahko upiral tej spreminjavi le za ceno, da bi preslišal ne samo uro zgodovine, ampak tudi uro Cerkve: je treba pripominjati, da bi tako preslišal tudi Urarja, ki navija prvo in drugo? Nasprotno, to spreminjavo bo moral radostno sprejeti: vprašal se bo, ali mu morda pri tem ni odvreči samo balasta, ki je doslej njegovo svečeništvo obremenjeval. Novo kvašenje, ki ga je dvajset let po vojni razločno čutiti v slovenskem katolicizmu — in morda bodoči zgodovinar ne bo našel zanj ustreznejše oznake kakor renesansa — menda ne govori proti tej perspektivi.« KNJIŽEVNE MUHE Po vsebini že poznamo knjige, ki presegajo vsa mogoča dobra in slaba pričakovanja. V Franciji so pa načeli izdajati tudi knjige, ki nimajo po zunanji obliki nič skupnega z dosedanjimi. Izdajatelj Robert Morel je vrgel na trg knjige v trikotni obliiki predrte na sredi z verižico, da jih lahko zakleneš z malo žabico. Kot zadnjo novost si je pa izmislil popolnoma okrogle knjige v premeru šestih centimetrov. Vsak zvezek ima 100 strani in stane 300 lir. Kot platnica služi usnjen tulec, da si knjigo lahko natakneš na prst ali pa da si jo kratkokrilke obesijo namesto uhanov ali obeskov. Še druga novost so knjige brez platnic in strani. Preden zaspiš, lahko pokličeš po telefonu založbo in si zaželiš knjigo s tako ali tako vsebino. Pa ti začne mil glasek brati izbrano zgodbo, dokler ne pritisneš na gumb in zaspiš. NOVA ŠTEVILKA REVIJE »TRIESTE« Te dni je izšla nova številka revije »Tneste.* V njej sodelujeta tudi dva slovenska sodelavcu | Martin Jevnikar in Boris Podreka. Prv je prsve- j val članek o nedavno umrlem italijanskem slavistu Arturu Cronii, drugi ,pa je napisal obšu no raapravo o arhitdktu Maksu Fabianiju Uvodnik je prispeval tokrat Guido Botten pot' naslovom >»Med diktatorjem Nasserjem iin Izrae lom ni mesta za Poncija Pilata«. V njem nagli* ša. da gre v spopadu med Izraelom in arabskim' državami v bistvu za spopad med demokratični* ureditvijo z modernim pojmovanjem, kol jo predstavlja Izrael, in med diktaturo, totalitarnostjo in fevdalizmom ter nacionalističnim in verskim fanatizmom, kot jih predstavljajo Nasser in nje- govi zavezniki. Spričo tega si Tli mogoče pomišljati, s katero stranjo naj demokratično usmerjeni človek potegne. Ni se mogoče umakniti v vlogo Poncija Pilata in si umivajo roke. Nekaj kritičnih besed pa je zapisal Guido Botteri tudi ua rač-in Izraela Od ostale vsebine je omeniti zlasti zanimivo razpravo o vlogi Francesca Giunte (požigaivca slo-venslkega »Narodnega doma«) v tržašikem »Fasoiu« 1. 1920 in članek Giorgia Cesara »Neuvrščeni so bili odrinjeni«, v katerem komentira politiko »neuvrščenih držav« glede krize na Bližnjem vzhu du in dokazuje, da 'so bile zaradi svoje šibkosti prisiljene, da se oprejo na Sovjetsko zjvezo. UMRLA JE ILKA VAŠTETOVA Umrla je slovenska pisateljica lika Vaštetova Stara je foila 76 let. Znana je bila zlasti po svojih dobrih zgodovinskih povestih iz rane dobe slo venske zgodovine, kot so npr. »Mejaši«, zajeti u bojev med Slovenoi in Langobardi. Napisala je polog mnogo drugega tudi dober roman o Prešernu in njegovem času, ki je doživel že štiri izdaje. Pisati je znala zanimivo in napeto, v preprostem sloga, tako da so toile njene knjige priljubljene tudi pri najširšem kro gu bravcev. SLOVENSKI TABOR NA REPENTABRU Četrta nedelja v juliju je določena za prosvetno manifestacijo našega zamejstva na Repenta-bru. Na letošnjem prosvetnem prazniku se bomo spomnili jubileja pokristjanjenja našega naroda s tem, da bodo mladi igravci Slovenskega odra odigrali glavni del Simčičeve drame »Krst pri Savici«. Poleg dramskega nastopa bodo poli združeni pevski zbori s Tržaškega, igral bo godalni kvartet »>Pleiades« naših openskih študentov, nastopili pa bodo tudi drugi manjši »bori. Na Repentabru tedaj: v nedeljo 23. julija ob petih popoldne! Izšla je nova številka revije »Mladika« za mesec julij. Podrobnejše poročilo o njej bomo objavili v eni prihodnjih številk. V sklopu ukrajinske katoliške univerze v Buenos Airesu je bila ustanovljena tudi slovenska filozofska fakulteta. Nastopno predavanje je ime) prof. Tine Debeljak. Govoril je o zgodovinskih zvezah med Slovenci in Ukrajinci. tfpomii/ii iz piv® hitGtoui/iG voji/ie m m 57 .......V RUSKEM UJETNIŠTVU i In/.-J. H. ■ ■ ■ »Bomo sklepali o tem,« je rekel kišinov- sov v rastlinjaku in naročili začeti z njimi ski komisar. Te besede sem vzel tudi za znak, naj se umaknem, in sem jih pustil same. Samo praporščak je rekel: »Eščo papirosu« — še cigaretp in hudobni duh je zopet zmagal. Dal ,mi je zavijalnega papirja z glavo cesarja Franca Jožefa in tobaka za kakšnih 10 cigaret., Glava cesarja Franca Jožefa pa je prišla na papyr za cigarete zato, ker je tovarna dotjčnega papirja dobila zlato diplomo na mednarodni razstavi na Dunaju 1. 1873 in istočasno pravico krasiti papir s cesarjevo glavo. Seveda je bilo potrebno prej porabiti zaloge, kot napravijo novo naklado bre? cesarjeve glave. Knjižic ali zavojčkov § cigaretnimi papirčki nisem opazil v Rusiji. Ko sem prišel z vremenske opazovalnice, sem bil poklican k ravnatelju. Besedo je povzel kisinevski komisar in rekel, da izjemoma doVolijo, da se katoliki enkrat na mesec odpeljemo s konji v Kišinev v cerkev in da si kaj kupimo, a vedno v spremstvu vsaj enega ruskega državljana. V mestu pa ne smemo ostati več kot 3 ure. Zahvalil sem se v imenu prijateljev in rekel, da bomo najbrž šli že prihodnjo nedeljo. Odobrili so tudi predloženi sistem posku- ze to jesen S tem je bil uradni del zaključen. Bari-nja je prinesla kozarec za čaj, ga postavila pred mene in se mi nasmehnila, nasmehnila pa se je tudi kišinevskemu komisarju in rekla: »Veste, da bomo našega avstrijskega agronoma ženili? Včeraj je že šel v hišo in pri slovesu je vprašal, če sme še kdaj priti« »Res je samo to, da sem včeraj zvečer pil čaj pri feldšerjevih,« sem rekel, »vse ostalo pa ni res. Verjetno pa bom še šel tja.« »PottMn pa bo res kaj?« pravi barinja. »Ali se v Rusiji ne sme v hišo, kjer so dekleta za ženitev?« »Seveda se sme, a šele takrat, ko je že vse zmenjeno za ženitev,« je rekla barinja. »Potem pa je tu tako, kot v nekaterih krajih Italije, kjer se tujega dekleta niti pogledati ne sme, dokler ni vse dogovorjeno med starši.« Kišinevski komisar je dodal: »'Ni tako i strogo, ne, a \ečkrat bi bilo dobro, če bi I bilo tako. A to nas sedaj ne zanima. Zaigrajmo igro šaha. Sedaj bom igral jaz z vami.« šahovnica je bila že nastavljena. Zasukal sem jo tako, da je on imel bele figure pred seboj. In je zaigral. Jaz se pri odpiranju vedno čutim negotovega, dobro zaigram šele sredi igre, zato pazim, da grem brez škode preko odpiranja. Kot se je igra razvijala, sem imel občutek, da ima ta kišinevski komisar precej manj šahovskega znanja kot ravnatelj. Delal je hude pogreške in vseh mu nisem smel oprostiti. Niti enkrat me ni spravil v resnično nevarnost. Preden je bila partija končana, je praporščak izjavil, da ne bo igral, da se vda naprej. Ne pa tako komisar. Hotel je zaigrati še eno in sva menjala barve. Sklenil pa sem sam pri sebi, da mu ne bom dal dihati, samo če se igra prav odpre. Komisar pa je bil nervozen, ker se je najbrž kje hvalil, kako izboren šah is t je. Pogreške pa je delal take, tla se je igra kmalu končala. A ni hotel odnehati. Še tretjo! Spel začne on kol beli. Ravnatelj pa mi je nekaj migal, česar v začetku nisem razumel. Končno sem razumel, naj mu popustim. Začel sem igrali bolj površno, a se mi je zdelo, da igra komisar še slabše. Končno sem igral naravnost njemu v korist in ko je bilo stanje dozorelo, sem se vdal, rekoč: »Sedaj pa ste me. Sedaj sledi namreč la vaša in jaz se ne morem rešiti.« GOSPODARSTVO Kač je vedno več Beg kmečkih ljudi z dežele oziroma. iz kmetijstva v druge gospodarske panoge ima za posledico tudi to, da se kače vedno bolj množijo. To je tudi naravno, ker je na kmetijskem zemljišču manj ljudi, na pašnikih in senožetih pri košnji ne očistijo več vseh grmov in skal, enako pri nabiranju stelje. Odstotno je na deželi manj moških kot žensk, te se pa kač bojijo. Manj je mačk, ki so svojčas varovale vso hišno in vaško okolico pred nevarnimi lazilci. Manj je prašičev, ki so na paši uničili marsikaterega tudi strupenega plazilca. Kače imajo manj sovražnikov in zato se množijo. Množijo pa se vse kače, ki navadno žive v naših krajih, tako koristne kot strupene. Koristne so slepič, belouška in temni gož ali črnica, ki je največja kača v naših krajih. Strupenih kač pa je v naših krajih tri različne zvrsti in sicer modras in dva gada. Najbolj razširjen je modras, ki živi pri nas zlasti na apnenem svetu. Od gadov ga najlažje razločimo po rožičku na nosu, drugače pa mu je čisto podoben, le da je odrasel nekoliko daljši, glava mu je nekoliko širša in srčaste oblike, vrat pa je znatno tanjši kot glava ali tudi telo. Po hrbtu ima modras enako kot gad zavit temen trak. Poleg modrasa živita v naših krajih dva gaita, ki nimata na nosu rožička. Značilno za gada je, da živita v različnih legah. Eden živi v višjih legah, navadno v višini okoli 1000 m nad morjem in še višje, drugi pa v dolinskih legah. Tega drugega je mnogo v Vipavski dolini, okoli Gorice in v Brdih ter v Italiji. Zato tega imenujemo laški gad. Razlikuje se od drugega gada in od modrasa po tem, da nima po hrbtu temnega tra-1 ku, marveč štirioglate temne lise, ki -so postavljene tako, kot da bi bile drobci štirih štren. Navedene strupenjače so tem bolj strupene, čim starejše so, kar se pozna po tem, da so bolj temne. Samci so bolj vitki, samice pa bolj debele^ Vgriznejo, če so razdraženi, drugače pa so črez dan precej lene živali, oživijo pa na večer, ko se odpravijo na lov. Sončijo se rade. Hranijo se največ z mišmi, pa tudi kakšno ptičje gnezdo jim pride prav, pa tudi kakšna speča ptica. Ce je kdo vgrizen, ga je potrebno takoj peljati v lekarno, da mu vcepijo protistrup. V Italiji je sorazmerno mnogo strupenjač, a je letno prav malo smrtnih žrtev. PRIDELOVANJE GOB V ITALIJI V Rimu in v nekaterih drugih večjih italijanskih mestih vidite pred mesnicami razstavljene tudi domače oziroma umetno pridelane gobe, a vendar je v Italiji ta gospodarska panoga mnogo slabše razvita kot v drugih zahodnih državah. Kaj sta dva milijona stotov v Italiji pridelanih gob v primeri s 50-60 milijoni gob v Franciji! Kje tiči vzrok za tako majhen pridelek gob? Pride'ovanje gob v Italiji je drago, kdor pa jih prideluje bolj poceni, hoče mnogo zaslužiti, ker pridelka primanjkuje. UMETNA GNOJILA V SVETU Letna proizvodnja dušičnih umetnih gnojil je znašala v letu 1965-66 195 milijonov stotov fosfornih 151 milij. in kalijevih 135 milijonov stotov. Proizvodnja je v močnem porastu, ker se ves svet zaveda, kako važno postaja pridelovanje hrane za ljudi in krme za živali. 49 N. 1(. _ Pokristjanjenje Slovencev Narodno ime Poljakov pa pride iz staro-nordijske besede bol, ki je pomenila kmečko bivališče, kmetijo ali zemljo, katero je ime! kdo v lasti. Očitno je, da so Soloendci razlikovali pri svojih južnovzhodnih sosedih med kmečkim ljudstvom, ki je živelo na ravnini, in živinorejskim ljudstvom, ki je prebivalo v karpatskih dolinah in na višavju, zato so Poimenovali prve po besedi bol (bolaki ali Poljaki), drugo pa po čredah Iz besede bol pride seveda tudi slovenska in splošnoslo-vanska beseda polje, pa tudi slovenska beseda boljše (najverjetneje iz bil-skegg — kmet, poljedelec, v nasprotju s huy-skeag — suženj, mož v suženjstvu. Ime Lužiških Srbov pa verjetno nima nobene zveze z balkanskimi Srbi, ampak pride enostavno iz besede Sdrbu (izg. So-bu), kar Pomeni Južna dežela. Nanašalo pa se je najbrž na jug solvendske (vandalske) dežele same, verjetno v poznejšem času, ko so se Solvendci po umiku zahodnogermanskih in drugih skandinavskih plemen, npr. Svebov, Burgundcev in Rugijcev, razširili tudi proti zahodu, v današnjo severnonemško nižino. ]me balkanskih Srbov pa gotovo izhaja iz 'mena Saur-madr; to je Sarmati. Verjetno Pride iz imena za Saursko deželo (Saur-bu), ZENA IN DOM kar je potem pomenilo tudi prebivavce. Tako kljub navidezni sorodnosti nima zvezi z imenom Lužiških Srbov, ki se dejansko še danes pravilno imenujejo Sorbi, ne Srbi, zato bi jih tudi Slovenci morali pravilno imenovati Lužiški Sorbi. Beseda Sor se je namreč s časom asimilirala v Sor, kar se je zgodilo, kot bomo videli, tudi v slovenščini, kjer je zapustila precej sledov, beseda saur pa v ser ali sr, kar dokazujejo izraz! srati, l serje, srbeM, Serbija, Srbija, Iz vsega tega izhaja, da slovanski narodi j sami nkdar niso prevzeli skupnega naziva | Slavi, ampak so ohranili tudi po preselitvi v nove domovine stara imena, ki so jih prevzeli še v pradomovini. To dokazuje neresničnost toliko poudarjane teze, da so predstavljali Slovani pred preseljevanjem narodov etnično enotno ljudstvo. V resnici njihova narodna imena jasno dokazujejo, da jih niso mogli dobiti na novem prostoru, ampak še v pradomovinah in da so obstojale takrat med njimi najbrž celo večje razlike kakor danes, kajti pripadali so, kot smo videli, popolnoma različnim etničnim skupinam. Povezalo jih je šele jezikovno sorodstvo, ki je pa nastalo kot posledica umetnega procesa. (Dalje) Ali se bližajo zadnji dnevi mini=krilu? »Variatio delec tat« 1 — ali po-paše .-. v , tern primeru — »Muhavost modnih ustvarjalcev nam gre po malem že na živce«! Ta presneti rob kril. ki se sprehaja gor in dol oto nogi, dela nemalo preglavic. Preglavice dela trgovskim krogom — { da omenimo tudi gospodarski sektor — iki jr ; menda v stiski zaradi sedanje skope proditje tek- J stila (saj je za mini-obleko potrčbpo manj' kol j meter blaga dvojne višine), in ki se kaj rad spo i minja časov, ko je • bilo potrebnih samo za j krilo več metrov blaga; preglavice zenskemu spo- • lu, ki sc ne more v celoti prilagajati priložnost- t nim modnim krikom zaradi najrazličnejših težav; in slednjič dela preglavice tudi dobremu okusit, ki si v tej zmedi le s težavo najdi; pravo mesto Pravijo, da bo z jesenjo zelo kratkim krilom odklenkalo. Na žalost nameravajo modni krojači i diktirati za novo sezono drugo skrajnost — to j se pravi zelo dolga krila. Menim, da sp jim to j ne bo posrečilo — al morda le v zelo maj lini meri, t misleč na tiste ženske, ki se z lahkoto navdu j šujejo za zadnje krike mode. Zalkaj. jim ne bo--uspelo? Zgodovina dolžine ženskih oblačil je prešla vsa obdobja: od dolgih, do tal segajočih oblek, pa do mini-kril, ki že skoro žalijo spodob-, nost. Netkje mora biti zlata sredina. In vsaka ženska, ki ima le majhen občutek za eleganco, si le to sredino že izbrala. S kakšnimi kriteriji? Eden se tiče elegance, drugi praktjčrfesti, ven- j dar sta povezana med seboj. Ljubkost, ženskost \ m zmernost, ki spadajo k elegantni .ženski-, 'rtjmajo • ničesar opraviti z razgaljenimi nepopolhiimj no- j gami, predebelimi koleni in preo)>iln{j,postavo; ] praktičnost izgine, ko se mora ženska v rnipi-! krilu vsesti, izstopiti ali vstopiti v avto. Glede1 dolgih kril je stvar drugačna. So lahko praktična, bila so elegantna in udobna, vendar me- j nim, da se je naš — to je splošni ženski okus — i spremenil, kot se je spremenil človeški, olkus na j mnogih drugih področjih. Dolga krila — segajoča j tja do polovice meč. ne zadovoljujejo več našega okusa. Naš vizuelni okus se temu upira: naj vas • spomnim na čisto preprost primer: ko ste pri j šivilji, ki varn meri novo obleko, ali pa imate na sebi staro obleko, ki jo želite prenarediti, pa 1 vam krilo soga kakih petnajst centimetro pol | koleno — (kakšen je vaš občutek? Mislim, da je i neprijeten za vse nas. Morda smo spoznale, da je naša silhueta najbolj prijetna in da kaže najmanj napak, če nam sega obleka do kolen. V tej višini je sicer dovo- j ljen majhen razmah, k: je na voljo razsodnosti j posamezne ženske; to se pravi, da bo lahko mta da. vitka ženska še pokazala koleno, medtem ko! bodo druge raje pokrile vsaj pot kolena. Vse kakor je pri tej zlasti sredini diskriminacija med)! ženskami zmanjšana na minimum in to je po mojem minenju močan porok, da se uveljavi omenjena dolžina kril. Če so te moje teze pravilne, pa bo pokazala v doglednem času moda sama, toda ne v modnih salonih, temveč na cesti. Mariina KAR JE PREMALO ... Vodstvo cerkve sv. Pavla v mestu Korsor na Danskem je prepovedalo, da bi prihajale cerkvene pevke na kor v minikrilcih in bluejeansih. Izjavilo je sicer, da je težko točno določiti, kaj je primerno in kaj ne, a kar je ... premalo, je premalo. --- KOMUNISTA To se je zgodilo v Sloveniji še v stari Jugo j slavi ji. K žuipanu neke majhne občine v' hribih' je prišel orožnik, ki je dobil od oiblaišti svoja navodila, in je vprašal, če je v vasii kaj komunistov. »Kdo pa so ti?« je vprašal župap! »To so talki, ki vedno nekaj grajajo, se pritožujejo in niso nikoli zadovoljni.« »O, tako,« je rekel župain. »Potem pa imami) res dva. Eden je gospod župndlk, drugi pa gospodi učitelj.« eeka I Riše ANDREJ NOVAK 13 Piše TONE FORNEZZI na podstrešju rt rt -ti c O «-5 c Q, M Q rt 'S l ^ d o a !S rt S o P. Ji "= b C ri rt ra 5 >6 s §-3 * ri-Sf rt P ■— Sl.£ 'bi d '3 b n C rt 5-~ s rt 5 &•§ N c rt —, > 'O iš S ts ^ T3 ^Ph •-* Q rt 3 op li O C c u ■r> _q 4 g —. 1/5 Is'S lij?;. #u--z W r ■ n n " s; jž c/) (/) 1» N □ 1) O) Z) OD O 0) O ^ F a rt oj hi t3 »—I O £