Letno poročilo »Ljubljanskega Sokola« 1932. I (v lastnem poslopju) Delniška glavnica : 12.500.000 Din Rezerve* 15.200.000 Din MANUFAKTURA FABIANI & JURJEVEC, LJUBLJANA STRITARJEVA UL. 5 Največja zaloga čežkega In angleške-j^bTag^^j^osjaiod^njchune^^rasj na izbira v preprogah in zastorih Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica št. 50 Naslov za brzojavke: KreditLjubljana Peterson internacionalni Banking Code Telefon 2040, 2457 in 2548; interurb. 2706 in 2806 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila; predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tuzem-stvo in inozemstvo, safedepositi itd. Letno poročilo »Ljubljanskega Sokola« 1932 Kazalo Stran Anton Škof.......................................................................3 Uprava društva...................................................................5 Uvod staroste....................................................................7 Poročilo tajnika................................................................11 Poročilo prosvetnega odseka.....................................................27 Poročilo načelništva............................................................29 Poročilo smučarskega odseka ....................................................34 Poročilo o taborenju............................................................38 Zdravniško poročilo........................................................... 41 Bilančno poročilo...............................................................43 Gradbeni odsek..................................................................49 Statistično poročilo............................................................50 Poročilo o delovanju jezdnega odseka............................................52 Poročilo ruskega odseka.........................................................54 Imenik članstva.................................................................55 & 5oAZo .. :> -hi: . i ' ;n .- :~-v •> ' i-- .■ • ' : • -■ • v.-'".. . . .. _ . ■ V ' ; ■ - r rasn ‘ ' ’ •■■■■ ' ,2 - : : V . . ^ i : ' [ A ■■■ o Bratje! Sestre! Dne 1. oktobra 1932 je nastopilo 70. leto obstoja našega društva; na večer istega dne se je vršil v društveni mali dvorani zbor članstva, katerega so se udeležili najodličnejši predstavniki civilnih in vojaških oblasti in Sokolstva. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je odredil, da se v proslavo tega jubileja, ki je obenem jubilej celokupnega jugoslovanskega Sokolstva, priredi v dneh 28. in 29. junija t. 1. »Pokrajinski zlet« v Ljubljani pod tehničnim vodstvom Saveza, medtem ko se je izvedba vsega ostalega zletnega programa poverila našemu društvu. Na zboru članstva dne 1. oktobra 1932 je bil izvoljen slavnostni in zletni odbor s štirinajstimi odseki; v slavnostnem, kakor tudi v zletnem odboru ter odsekih sodeluje članstvo vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Skupno nad 500 bratov in sester. Predpriprave so v polnem teku. To bo zlet, kakršnega naša bela sokolska Ljubljana doslej še ni videla, zlasti ne v pogledu števila telovadečega članstva, medtem ko bo zletišče prirejeno skromno, današnjim razmeram odgovarjajoče. V zvezi s »Pokrajinskim zletom« pa bo niz prireditev zgolj našega društva, kar je razvidno iz tajnikovega poročila. Pokrajinskega zleta se bo udeležilo v velikem številu bratsko čeho-slovaško in poljsko Sokolstvo ter rusko Sokolstvo v emigraciji. Pozdravili pa bomo v svoji sredi tudi naše stare in dobre prijatelje, francoske, belgijske in luksemburške gimnaste. Bratje in sestre! Naraščaj in deca! Naš veliki praznik je pred durmi! Vsi v telovadnico, da ne samo ohranimo, temveč tudi dvignemo stari sloves matičnega društva jugoslovanskega Sokolstva! Podrobnosti o uspešnem in smotrenem delovanju našega društva v predpreteklem letu so razvidne iz poročil društvenih funkcijonarjev. Omenim naj samo najvažnejše prireditve: Udeležba pri župni tekmi v Ljubljani ter tekmi odbojke v Novem Sadu in Beogradu, kjer si je priborilo naše članstvo -in naraščaj odlična mesta, -med temi, kot je razvidno iz poročila načelništva, mnogo prvenstvenih. Predvsem naj omenim udeležbo pri tekmi na vsesokolskem zletu v Pragi, kamor smo poslali šesterico iz vrst svojih najboljših bratov, in sicer brate Frana Borka, Josipa Flego, ing. Kajetana Kaučiča, Vilka Perdana in Nelija Zupančiča, kot rezervo pa brata Jožeta Vadnova, ki so v trdem boju častno zastopali jugoslovenske barve. Od članic pa se je udeležila tekme sestra Milena Engelman. Dne 29. maja je bil naš društveni javni telovadni nastop, ki ]e — kakor doslej še vsako leto — pokazal v vseh oddelkih viden napredek. Pogrešali smo samo oddelek starejših bratov. Dne 9. avgusta smo se udeležili po večjem odposlanstvu ter z vzornima vrstama članic in članov lepe svečanosti, otvoritve sokolskega doma v Gornjem Gradu. V dneh 14. in 15. avgusta pa smo priredili propagandni izlet v Čabar in Gerovo, združen z javnimi telovadnimi nastopi; izlet ostane vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Naše društvo pa je bilo tudi častno zastopano na vsesokolskem zletu v zlati slovanski Pragi. Nobeno pero ni tako spretno, da bi moglo tudi samo približno opisati to veličastno sokolsko prireditev, ki Je v tako grandijoznem obsegu mogoča le v kulturnem središču bratskega čehoslovaškega naroda. — Pogled na nepregledne armade mladih, mišičastih, zdravih in krepkih teles jasno priča in pove več kot obširne strokovne knjige in predavanja. Pri pogledu na strumne vrste, zdrave, jekleno mišičaste mladine, mora pač spregledati tudi največji nasprotnik Sokolstva. Odposlanstvo društvene uprave, katero so tvorili bratje artil. polkovnik Ljuba Novakovič, Leo Čebular in Slave Simončič, je posetilo starosto »Praškega Sokola« brata dr. Jaroslava Urbana, mu čestitalo k društveni 70 letnici ter ga istočasno, kakor tudi njegovo društvo, povabilo na našo 70 letnico. V predpreteklem letu smo proslavili lOOletnico rojstva dr. Miroslava Tyrša — duševnega velikana in največjega dobrotnika človečanstva. Vršili so se nagovori pred vrstami vseh oddelkov, poleg tega je naše članstvo sodelovalo tudi pri svečani akademiji ljubljanske Sokolske župe na Taboru. Proslavili smo nadalje tudi 20 letnico balkanske vojne, ki je bila uvod k svetovnemu požaru. Ob tej priliki smo se spominjali vseh onih neštetih herojev, ki so dali na žrtvenih domovine svoje najdražje — svoje življenje. Še en, za društvo velevažen dogodek imamo zabeležiti v preteklem letu. Na izrednem občnem zboru dne 12. maja, je bil ustanovljen odsek za zgradbo doma. Odsek sestoji iz dveh pododsekov in sicer iz finančno-gospodarskega in gradbenega. Odseku predseduje senator br. dr. Vla- dimir Ravnihar, finančno-gospodarskemu pododseku br. dr. Josip Kre-vel, gradbenemu pododseku pa tehnični inšpektor br. ing. Viktor Ska-berne. — Gradbeni pododsek se je že v preteklem letu odlično udejstvoval, imel je mnogo opravka z adaptacijami društvenih prostorov in je v največji meri njegova zasluga, da ima danes telovadeče članstvo in naraščaj na razpolago vsem higijenskim predpisom odgovarjajočo kopalnico, temeljito pa so se prezidale in preslikale tudi garderobe in društvena telovadnica. — Finančno-gospodarski odsek vsled predpriprav za »Pokrajinski zlet« še ne deluje, pač pa bo razvil svoj delovni program takoj po zletu. Žal da je v preteklem letu neizprosna smrt prepogosto posegala v naše vrste. Za vedno so se poslovili od nas bratje: Josip Černe, Anton Lenarčič, Vit Bratovž, Ivan Hrast, Ivan Jelačin, Anton Škof, Ivan Dela-korda, Karl Potokar, Rado Jeglič, Ignacij Verbajs, Oton Pelan, Fran Milčinski, dr. Konrad Vodušek in dr. Fran Zupanc. Med pokojnimi je trojica bratov, ki so se v našem društvu dolga desetletja odlično udejstvovali. To so bratje: Josip Černe, Tone Škof in Oton Pelan. Brat Josip Černe je telovadil v našem društvu od svojih detinskih let do prerane smrti; dolgo vrsto let je bil tudi član društvenega pred-njaškega zbora ter se je odlično udejstvoval pri raznih telovadnih tekmah; bil je tudi elan starešinstva bivšega Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Brat Tone Škof je zavzemal četrtstoletje mesto društvenega vaditelja — skromen, tih, marljiv in bil vedno na svojem mestu. Bil je član prvega reformiranega društvenega prednjaškega zbora pod načelništvom brata dr. Viktorja Murnika, ki ga je tvorila peterica najodličnejših tehni-čarjev. — Brat Tone pa je bil tudi velik prijatelj naših planin in eden one trojice Sokolov, ki je dala iniciativo za ustanovitev in tudi zgradila temelj Slovenskemu planinskemu društvu, ki zavzema danes med slovanskimi planinskimi društvi vodilno mesto. Brat Oton Pelan je dolgo let telovadili v našem društvu, predvsem pa je bil pevec ter zavzemal odlična mesta v pevskem zboru »Narodne čitalnice« in kasneje v pevskem zboru »Glasbene Matice«. Z mladeniškim navdušenjem je sledil do svoje prerane smrti razvoju in razmahu Sokolstva, prav posebno pa mu je bilo pri srcu naše društvo. Vse brate, ki so se preselili v večnost, ohrani društvo v najčistejšem in trajnem spominu. Ob koncu svojih izvajanj čutim neodoljivo potrebo, da opozorim članstvo na vsebino Savezne novoletne poslanice, zlasti na njen uvod, ki glasi: »Bratje! Sestre! V težkem času, ko se majejo temelji rednega gospodarskega življenja, ko se visoko dvigajo valovi socialnega zla in ko tudi pošten in zmožen delavec ne dobi niti skromnega zaslužka, naslavljamo to poslanico na vas vse, ki stojite strnjeni pod sokolskimi prapori. Vsem nam je znano, da se tem hudim materialnim pritiskom in izčrpavanjem pridružujejo opasne možnosti moralnega propadanja, kar je še večja nesreča od prve. V tem težkem času uničevanja in usihanja moralnih in materialnih dobrin našega naroda in vsega sveta se vsi zavedamo, da doživlja sokolsko bratstvo najtežjo preizkušnjo. — Zlato jedro sokolskega bratstva je v ognju, da se v njem izkaže njegova dragocenost, ki je nevihte tega sveta ne morejo uničiti. Brat pomagaj bratu, sestra pomagaj sestri do najvišje mere možnosti.« Lep je uvod te spomenice, obenem pa silno žalosten in resničen. Društvena uprava je v mnogih primerih uspešno intervenirala in pripomogla mnogim aktivnim članom in članicam do namestitve; v tem smislu bo tudi nadaljevala započeto akcijo, prosimo pa vse društvene pripadnike, da jo pri tem stremljenju podpirajo, da tako z združenimi močmi omilimo svetovno bedo, ki ni prizanesla tudi naši ožji domovini. Vsem bratom, sestram, naraščaju in deci bratski pozdrav! V Ljubljani, 22. januarja 1933. Bogumil Kajzelj, starosta. Poročilo tajnika Bratje! Sestre! Da podam poročilo o društvenem delovanju v minulem poslovnem letu, se moram dotakniti vseh dogodkov, važnih in manj važnih, ki so bili neposredno vzrok in povod našemu dejstvovanju ali pa so izvirali posredno iz bistva našega programa. Vsi ti dogodki se namreč spajajo v zgodovino našega društva, zato so vsi važni. Z minulim letom je izpolnilo naše društvo 69. leto svojega obstoja; današnji občni zbor pa je 65. zbor »Ljubljanskega Sokola«; na pragu smo torej 7. desetletja. In tega smo se zavedali, zato smo glavno svoje delovanje v minulem letu posvetili pripravam za dostojno proslavo naše bitnosti ter se odločili, da proslavimo prihodnje leto kot jubilejno. Postaviti hočemo nov pomnik v zgodovini našega društva, ne manj važnega, pa tudi ne manj dostojnega prejšnjih. Kot plod neštetih konferenc, razgovorov in sej smo ustanovili program celotne proslave naše 70-letnice, ki bo obsegala niz raznih prireditev, in sicer: 1. oktobra 1932: Slovesna proglasitev vstopa v jubilejno leto na zboru članstva. 21. januarja 1933: Slavnostni koncert Glasbene matice kot zgodovinska reminiscenca na nekdanje skupno delovanje »Južnega« in pozneje »Ljubljanskega Sokola« z »Narodno čitalnico v Ljubljani«, iz katere je izšla »Glasbena Matica«. 24. marca 1933: Družabni večer v počastitev starejših članov v veliki dvorani »Kazine«. 25. maja 1933: Pešizlet »Ljubljanskega Sokola« v Vižmarje s sodelovanjem »Glasbene matice« v Ljubljani in okoliških sokolskih društev. Na zgodovinskih tleh nekdanjega »Slovenskega Tabora« v Vižmarjih dne 17. maja 1869, za katerega sta dala pobudo in izvršila priprave bas »Ljubljanski Sokol« in »Narodna čitalnica«, se bo vršil spominski »Sokolski Tabor«. Po »Taboru« pa bo javna telovadba na letnem telovadišču Sokola v Št. Vidu. Maja in junija 1933: Zgodovinska razstava na Velesejmu. 28. junija 1933, dopoldne: Slavnostni občni zbor; zvečer: Društvena jubilejna telovadna akademija, združena s proslavo 40-letnega sokolskega udejstvovanja častnega staroste brata dr. Viktorja Murnika. 29. junija 1933, dopoldne: Razvitje novega prapora, ki ga namerava pokloniti Nj. Vel. kralj Aleksander I.; popoldne : Telovadna revija »Ljubljanskega Sokola« ob sodelovanju vseh telovadnih oddelkov na zletnem telovadišču za I pokrajinski zlet SKJ. 30. septembra 1933: Zaključek jubilejnega leta s primerno prireditvijo v društveni telovadnici. Iz cikla jubilejnih prireditev seje 1. oktobra 1932 vršil zbor članstva in slovesna proglasitev vstopa v leto jubileja s pozdravno adreso članstvu in vesoljnemu jugoslovenskemu Sokolstvu. Poslanico je mojstrsko sestavil naš častni starosta .brat dr. Viktor Murnik. Pozdravna adresa se glasi: »Dragi bratje in sestre! Danes stopa naše društvo v sedemdeseto leto svojega obstoja, v leto jubileja, kakršen doslej v našem Sokolstvu še ni bil praznovan. Duše se nam polnijo radosti ob misli na velike in lepe sadove, ki jih je rodilo sokolsko seme, vsejano .1. oktobra 1863. v beli Ljubljani. Mogočno, veličastno in plodonosno drevo našega Sokolstva je izraslo iz njega; vznosa se nam širijo prša. Prirodno je, da se ob tej priliki živahno spominjamo vsega dela, vseh velikih in majhnih dogodkov, činov in uspehov v ožjem društvenem krogu. Toda z veliko silo nam uhajajo iz tega ožjega kroga spomini, ven v slovensko, jugoslovensko in slovansko širnost. Še imamo brate med seboj, ki nam pripovedujejo, kako so se začeli našemu društvu, nekaj časa edinemu na slovanskem jugu, pridruževati prvi bratje v Sloveniji. Mnogo pa je bratov in sester v našem društvu, ki se spominjajo časa, ko so se na krat številneje in s krepkejšo življenjsko silo nova in nova društva začela porajati okoli Ljubljanskega Sokola. In neizbrisni spomini žive v mnogih izmed nas na ona leta, ko je bilo treba orati še ledino na našem sokolskem polju, na vse ono delo, ki ga je delalo naše društvo spočetka samo, pozneje skupaj z drugimi, že močnejšimi društvi, da se je postavil tako močan temelj, kakor ga je bilo treba, da se je Sokolstvo v Sloveniji moglo razviti do današnje veličine in take kakovosti, da ga je mogla doleteti čast vodstva vsega Sokolstva v Jugoslaviji. Pa nam zopet uhajajo misli na mnoge stike z brati na hrvatskih in srbskih tleh, na naše skupno delo in veselje z njimi. In če naj izmed mnogobrojnih teh prilik navedemo kakšno posebej, nam predvsem živo stopi pred oči petdesetletnica našega društva 1. 1913. in naša telovadna akademija ob tem slavju, ki smo jo nato decembra meseca, malo mesecev pred svetovno vojno, na povabilo srbskih in hrvatskih bratov ponovili v kraljevskem Zagrebu. Še nam done v ušesih mogočni glasovi fanfare srbskih bratov na Ljubljanskem gradu, kakor nam bi bili oznanjali bližajočo se svobodo. In še odmevajo v naših srcih takrat v Ljubljani in v Zagrebu v ognjevitih govorih izpregovorjene, po vseh z navdušenim pritrjevanjem spremljane vznosite in vznašajoče besede o jugoslovenski vzajemnosti in enoti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pa dalje hite spomini tja v slovansko širnost, tja v češko zemljo in vzbujajo čut iskrene hvaležnosti v nas za vse, s čimer je mogočno češko Sokolstvo podprlo ob mnogih prilikah tudi naše društvo. In navdušeno nam vzdrhteva srce ob spominih na veličastne vsesokolske zlete na Češkem, pa prav tako na zlete na še daljnejšem severu, na zlete viteških poljskih Sokolov. In tudi tja v neslovansko inozemstvo nam utekajo misli. Prvi so navezali stike s telovadnimi organizacijami prijateljskih nam neslovanskih narodov tekmovalci iz našega društva, in živo so jim pred očmi številne mednarodne tekme, ki so dajale priložnost za te stike in bile pomembne kakor za razvoj strokovne naše stvari tako za boljše spoznavanje našega naroda v inozemstvu. Tako se nam vrste spomini za spomini kakor slike na kinematografskem platnu. Nešteto jih je. Toda vedno iznova se vrača naš spomin na mnogobrojne stike z brati in s sestrami v veliki naši jugoslovenski domovini. Srca nam drhte, ko se spominjamo izletov v bližnje in daljnje kraje, v mesta in na deželo, predvsem pa naših velikih vsesokolskih zletov, ki je imelo naše društvo čast, da je njih organizacija ponovno slonela predvsem na delu bratov iz njega. Spominjamo se vseh bratov in sester iz drugih društev, ki smo se ob tolikih prilikah sestali z njimi k skupnemu delu, skupni radosti, skupni navdušenosti. Povsod in ob vsaki priliki je bila vsem najvišja misel: napredek naše stvari v korist in čast našega naroda! Povsod je v vseh visoko plapolal plamen ljubezni do domovine, vse je navdajal vnet čut za jugoslovensko enotnost. In do viška je šinil ogenj našega navdušenja, ko se je uresničila želja in nada nas vseh, želja in nada, katere izpolnitev je bil veliki cilj tudi sokolskih prizadevanj: ujedinjenje našega troedinega naroda v skupni državi pod žezlom sokolskega našega kralja. Ko se danes posebno živo spominjamo vsega tega, vseh našemu spominu tako dragih stikov in skupnega dela z drugimi bratskimi društvi, nam srce veleva, da ob tej za naše društvo tako pomembni priliki, ko vstopa v jubilejno leto, pošljemo vsem bratom in sestram najtoplejši pozdrav. Lèti torej ti krasni naš ,Zdravo1! Lèti prek poljan in gora, gozdov in rek lepe naše domovine, pa dosezi vsakega našega brata in vsako našo sestro! Pa nesi s seboj vroč šepet iskrene naše želje, da nam bi ob naši sedemdesetletnici bilo dano, iz oči v oči, iz roke v roko pozdraviti kar največje število zastopnikov in zastopnic kar največjega števila bratskih nam društev: da s starejšimi skupno obudimo stare spomine, z mlajšimi navežemo nove stike, vsi pa se spodbodemo k novemu, vztrajnemu in krepkemu sokolskemu delu v prihodnosti! Sklep, dragi bratje in sestre, ki ste ga po svojem zastopstvu sklenili na Savezni skupščini, da se priredi o priliki naše sedemdesetletnice velik pokrajinski zlet v Ljubljani, nas potrjuje v nadi, da postane iz našega praznika skupni praznik vsega našega Sokolstva! Hvala Vam! Pa léti, léti lepi naš Zdravo! V Ljubljani, L oktobra 1932. Ljubljanski Sokol.« Zbor članstva, ki so ga posetili najodličnejši gostje kot zastopniki javnosti in oblastev in pa zastopniki Saveza, župe in bratskih okoliških društev, je potekel dostojanstveno; vsakteri se je zavedal pomembnosti tega dogodka, ko je vstopil staroslavni »Ljubljanski Sokol« in z njim vse jugoslovensko Sokolstvo v leto jubileja. Poleg teh priprav za proslavo društvenega jubileja se je Ljubljanski Sokol, izvršujoč svoje poslanstvo in zavedajoč se svojih dolžnosti, marljivo in požrtvovalno pripravljal za Praški zlet, hoteč v mnogobrojnem odposlanstvu v zlati Pragi manifestirati skupno z ostalimi slovanskimi Sokoli za veličino naše ideje ter se pokloniti manom nesmrtnega dr. Miroslava Tyrša ob stoletnici njegovega rojstva. Ali prišlo je drugače! Izjemne razmere, ki so vladale in ki vladajo danes v še hujši meri, so nam prekrižale naše račune. Od mnogo poklicanih jih je le malo število izvoljenih moglo prisostvovati temu slavju; ti srečniki pa so odnesli iz slovanske prestolice neminljive spomine in grandiozne vtiske. Pa tudi tem maloštevilnim bi ne bilo mogoče oditi v Prago, če bi ne bili deležni podpor. S pomočjo kralj, banske uprave, mestne občine, župne in društvene blagajne je bilo omogočeno 12 naraščajnikom in 14 narašča jnicarn, da so prisostvovali naraščajskim dnevom v Pragi od 27. do 29. junija; 12 članom in 10 članicam pa udeležba ob glavnih zletnih dnevih na IX. vsesokolskem zletu v Pragi. Obema ekspedicijama se je pridružilo še 19 članov in 20 članic našega društva, tako da je odpotovalo na zlet skupno 31 članov in 30 članic. Če prištejemo tudi še pripadnike našega društva, ki so sodelovali na zletu v raznih svojstvih: kot savezni funkcionarji, tekmovalci, sodniki, zdravniki in spremljevalci, je sodelovalo na zletu v Pragi 41 članov in 32 članic, skupaj torej 73 oseb iz našega društva. Vsem, ki so na katerikoli način omogočili, da je odšlo iz društva relativno močno odposlanstvo, osobito banu dravske banovine, bratu dr. Dragu Marušiču in županu in mestnemu načelniku bratu dr. Dinku Pucu naša najtoplejša zahvala! Še en dogodek je posebne omembe vreden; saj nam ostane vsem v neizbrisnem spominu: je to naš obisk pri bratskih društvih v Gerovem in Čabru. Kakor že več let, se je društvena uprava odločila, da tudi v minulem letu priredi propagandni in s tem izlet za svoje članstvo; to pot smo sklenili, da obiščemo društvi v Gerovem in Čabru, edinici, ki pridno in marljivo izvršujeta sokolski program tam na skrajnem jugu župnega območja. Ko sta pritrdili tudi prizadeti društvi, da nas sprejmeta v goste, smo, se odločili za izlet na 14. in 15. avgusta, in sicer na avtomobilih. Ob najlepšem vremenu v jutru 14. avgusta se nas , je odpravilo izpred Narodnega doma 33 članov in 18 članic iz našega društva in 1 član Sokola I — Tabor; med potjo pa so se nam še pridružili 1 član in 1 članica Sokola I — Tabor in 1 član iz društva Vrhnika, tako da je štel izlet skupaj 55 udeležnikov. Po gladkih belih cestah smo drveli preko Vrhnike, Logatca, Planine, Rakeka, Cerknice, Loža, Starega trga in Prezida ter se preko Kozjega vrha spustili v čabarsko kotlino in v Čabar, kamor smo dospeli ob napovedanem času — ob ^ 11. uri. Med vožnjo je vladalo ves čas veselo razpoloženje; dolga vožnja nas ni utrudila, saj so se, liki naglici v filmu, vrstile pred našimi očmi divne, neslutene pokrajinske slike doslej nepoznanih krajev, srca pa so nam prekipevala hrepenenja in nestrpnega pričakovanja: ni torej bilo časa za utrujenost. Kratek odmor, ki nam je bil vendarle potreben po dolgi, neprekinjeni vožnji, je porabil starosta sokolskega društva Čabar in mestni župan brat dr. Bogdan Koritnik, da nam je izrekel iskreno dobrodošlico, za katero se mu je zahvalil brat Kajzelj. Ker pa je ia dan veljal predvsem obisku v Gerovem, smo se požurili, da pravočasno prispemo k še 17 km oddaljenemu društvu. Po divni vožnji po romantični dolini Čabranke, vzpenjajoč se v položnih ključih krasne nove banovinske ceste, vodeče skozi idilična naselja in hladne šume na Gerovsko planoto, smo dospeli ob 12. uri v Gerovo, ki je bilo praznično odeto v zastavah. Tam so nas že pričakovali Sokoli-izletniki iz Drage na področju župe Reka-Sušak, 33 po številu. Naš prihod je izzval spontano tolikšno navdušenje med prebivalstvom, zbranim na trgu pred občinsko hišo, da smo bili ganjeni. Ves čas pa smo bili deležni izredne pozornosti in odkritosrčne bratske pažnje, ki je ne bomo mogli pozabiti. Takoj po prihodu sta nas toplo pozdravila načelnik in blagajnik brat Stevan Bajič v imenu društva, za trško občino pa njen načelnik brat M. Lipovac. Obema je starosta brat Kajzelj odgovoril enako presrčno. Po obedu se je razvil po trgu lep manifestacijski sprevod; nato pa se je vršila javna telovadba, pri kateri so sodelovali pripadniki društva Gerovo in naši člani in članice. Poleg ostalega programa je mnogoštevilnemu občinstvu osobito ugajala igra odbojka, ker je bila za Gerovo novost. Posebno številna mladež je z zanimanjem opazovala potek igre. Že je zatonilo soLnce za visoke hribe, ki obrobljajo Gerovsko planoto proti zapadu, ko smo se odpravljali proti Čabru. V prijetnem hladu smo prispeli po isti poti nazaj, kjer smo bili gostje čabarskih meščanov, med katerimi velja posebno omeniti tudi III. namestnika staroste Saveza SKJ, brata L a c k a K r i ž a, ki se je baš ta čas mudil v svojem rojstnem kraju na oddihu. Prijazni gostitelji so nas odvedli na stanovanja in nato na večerjo. Po večerji pa so nam priredili vrli čabarčani posebno presenečenje. Sredi trga je bil improviziran »promenadni koncert« ob pogrnjenih mizah. V prijetnem razgovoru z domačimi Sokoli in čabarskimi odličniki ob govorih, kipečih navdušenja, ki so bili izmenjani med predstavniki, je kaj hitro potekel čas. Naša mladina je medtem ob zvokih godbe rajala in dajala duška svojemu prazničnemu razpoloženju in notranjemu zadovoljstvu. V tem pa je prišla nezaželjena ura ločitve, podali smo se v svoja prenočišča. Drugi dan, 15. avgusta, v jutranjih urah smo si ogledali idilično snažno mestece z njegovimi karakterističnimi hišami in poslopji, pokritimi s srebrnosivimi škodljicami, ki so blestele v jutranjem solncu. Odvedli pa so nas domačini tudi k izviroma Čabranke »Kranjske« in »Hr-vatske«, ki v divnih kaskadah padata v nižjeležečo skupno strugo; nekatere skupine so si ogledale medtem posamezne zanimivosti, kakor farno cerkev, bivši grad Frankopanov itd., dočim so ostali porabili čas do javne telovadbe, da se ohladijo v bistrih tolmunih Čabranke. V tem je le prehitro mineval čas, pripraviti smo se morali za javno telovadbo, ki se je vršila še predpoldne na tenis-prostoru v prijaznem mestnem parku. Javna telovadba, ki so jo priredili naši člani in članice in ki so jo zaključili z igro odbojko, je uspela dobro; občinstva je bilo nad pričakovanje mnogo. Vsa izvajanja so opazovali gledalci s pozornostjo in razumevanjem; zato tudi niso štedili s priznanjem telovadcem in telovadkam pri izvajanju prostih vaj, vaj na orodju in pri igri odbojki. Po zaključeni telovadbi je starosta brat idr. Koritnik v nagovoru pred vrsto izrekel tople besede zahvale telovadcem in telovadkam. Zanje se je zahvalil in jih vrnil njemu in vsemu meščanstvu naš starosta brat Kajzelj v zanositem govoru. Po obedu ob ž 14. uri smo se poslovili od svojih dragih gostiteljev s prisrčnim: »Hvala in na svidenje!« Nazaj nas je vodila pot po dolini šumne in bistre Čabranke in ta-jinstvene, temnozelene Kulpe pod strmimi pečinami Borovca, raz katere nas je pozdravil tudi »skalnati menih«. Nadaljevali smo preko Broda na Kulpi in preko Fare po strmem klancu na Kočevsko planoto, v Kočevje, od koder nas je spremljalo fantovsko sonce — bleda luna — preko Ribnice, Ortneka, Velikih Lašč in Turjaka do Ljubljane. Bajna vožnja ... Težkega srca smo (morali zapustiti vozila. Nebroj utisov in brez števila lepih spominov ustvarja še danes v nas isto razkošno razpoloženje, ki smo ga nedavno preživeli na tem izletu. Ali ni to zadosten dokaz, da so taki izleti potrebni in koristni? Zato izrekam željo, da jih priredi društvo še več; na takih izletih najbolj spoznavamo neizmerno lepoto naše prostrane domovine, njene ljudi in njih preproste šege in navade. Vzraslo pa bo v nas tudi odkritosrčno domoljubje in spoštovanje do nas samih. Vsega tega potrebujemo bolj kot kdaj prej, ko se med nami pojavljajo nevarna stremljenja, ki ogrožajo našo samobitnost. Omogočila sta nam ta izlet Ljubljanska gradbena družba in pa tvrdka Niklsbacher & Smrkolj, ki sta nam drage volje dala na razpolago svoja tovorna avtomobila. Zagotovljena pa sta nam bila tudi tovorna avtomobila tvrdke Slamič in pa Kmetijske družbe, ki smo ju hvaležno odklonili, ker zanju ni bilo potrebe. Vsem bodi izrečena presrčna zahvala društvene uprave, posebej pa še vsakega posameznega udeleženca. * Tudi v letošnjem letu nam ni prizanesla neizprosna Morana; nasprotno, njena kruta odločba nam je iztrgala iz naših vrst marsikoga, ki ga bomo težko pogrešali, osobito pa onih blestečih vzorov, ki so njih imena tako tesno združena s povestnico našega društva. So to bratje: Vid Bratovž, umrl 20. februarja, Josip Černe, umrl 8. januarja, Ivan Delakorda, umrl 23. julija, Ivan Hrast, umrl 29. marca, Rado Jeglič, umrl 8. oktobra, Ivan Jelačin st., umrl 28. avgusta, Anton Lenarčič, umrl 11. januarja, Fran Milčinski, umrl 24. oktobra, Oton Pelan, umrl 10. oktobra, Karel Potokar, umrl 7. julija, Anton Škof, timrl 8. maja, Iganc Verbajs, umrl 10. oktobra, Dr. Konrad Vodušek, umrl 29. oktobra, Dr. Franc Zupanc, umrl 31. dec. Vse te pokojnike smo spremili na njihovi zadnji poti ter jim s tem izkazali zadnjo čast in priznanje za njihovo zvestobo. Slava in čast njihovemu spominu! # V mnogobrojni naši sokolski rodovini pa smo slavili tudi vesele in pomembne dogodke naših članov, in sicer so obhajali bratje: Ignacij Florjančič 40 letni službeni jubilej, Ing. Anton Klinar 70 letnico rojstva, Ferdo Palovec 50 letnico rojstva, Nikola Radojčič 50 letnico rojstva, Ivo Sancin 60 letnico rojstva, Jože Simončič 50 letnico rojstva. Vsem imenovanim in tudi drugim, ki so slavili kakršnekoli vesele dogodke, izrekamo ponovno naše čestitke z odkritosrčno željo, da jim bodi dano, da dočakajo skrajne meje človeškega življenja sebi v veselje, nam v čast in ponos. Društvena kronika minulega leta beleži nastopne dogodke: 10. januarja: 64. društveni občni zbor v društveni telovadnici ob navzočnosti sokolskih predstavnikov in zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. Na tem občnem zboru je bila izvoljena nastopna uprava: Starosta: br. Bogumil Kajzelj, I. nam. staroste: br. dr. Fran Kandare, 11. nam. staroste: br. ing. Albert Poženel, načelnik: br. ing. Gojmir Pehani, načelnica: s. Ada Kuharjeva, I. nam. načelnika: br. ing. Kajetan Kavčič, II. nam. načelnika: br. Tomaž Šaunik, I. nam. načelnice: s. Silva Boltavzerjeva, II. nam. načelnice: s. Hermina Bairlova, prosvelar: br. Viktor Markič, tajnik: br. France Ahčin, blagajnik: br. Tomo Burgštaler, statističar: br. Treven Viktor, gospodar: br. Slave Simončič. Člani uprave: br. dr. Venčeslav Arko (društveni zdravnik), Leo Čebular, Janko Milost, Josip Mulaček, artil. pukovnik Ljuba Novakovič, Viktor Rus. Namestniki: br. ing. Franc Fine, Boris Germek, Waldemar Haszla-kiewicz, Lojze Kovač, Alfonz Lorger, Leo Rogi, Igo Rus. Nadzorni odbor (revizorji): Člani: br. Veličan Fink, Luce Strauss, Evgen Tuječ. Namestniki: br. Miroslav Gregorka, Egon Planinšek. Praporščaka: br. Štefan Žigon, Franc Borko. Častno razsodišče: predsednik: br. dr. Oton Papež, namestnik: br. dr. Dragotin Treo, zapisnikar: br. dr. Miha Kambič, člana: br. dr. Joža Bohinjec, dr. Egon Stare, namestniki bratje: dr. Janko Lokar, ing. Leo Mencinger, Rasto Pu-stoslemšek. Ta rezultat volitve smo predložili župni upravi v potrdilo, kar je le-ta storila s soglasnim sklepom na seji dne 26. januarja. Neogibne izpremembe, zvečine iz osebnih ali privatnih vzrokov, so preobrazile društveno upravo tako, da je bil upravni odbor na koncu upravne dobe sestavljen tako, kakor je objavljeno na 1. strani letnega poročila. 21. januarja: 1. plenarna seja upravnega odbora, pred katero se je vršila komemoracija za umrlim starosto Č. O. S., nepozabnim bratom dr. Josipom Scheinerjem. 11. februarja: sestanek z zastopniki društva »Narodni dom« in »Narodne galerije« radi razgovora o izvedbi obsežnejšega asanacijskega in gradbenega programa v zmislu predlogov in želja lanskoletne ankete. Na sestanku ni prišlo do zadovoljive rešitve perečega vprašanja, ker zastopniki »Narodnega doma« in »Narodne galerije« niso bili opolnomo-čeni. Tudi na opetovane pismene in stvarno obrazložene vloge, opremljene z detajlnimi načrti in predlogi ni prišlo do izvršitve nujnih gradbenih del, ki bi bile kakor našim prostorom, tako tudi v prid poslopja »Narodnega doma«. Zato smo bili prisiljeni izvršiti sami nujno potrebne preureditve in prezidave v telovadnici in stranskih prostorih. 14. februarja: I. društvena smučarska tekma na znožju Šmarne gore. 18. februarja: 2. redna seja upravnega odbora. 21. februarja : Tekma smučarjev iz našega društva in sokolskega društva Ježica na znožju Šmarne gore. 5. marca: Proslava stoletnice rojstva dr. Miroslava Tyrša v društveni mali dvorani. 6. marca: Čajanka v prid zletnemu fondu za IX. vsesokolski zlet v Pragi. Čajanko so priredili društveni naraščajniki. Potekla je v dobrem razpoloženju in je tudi financielno uspela povoljno. 10. marca: Skupna seja izvršnega odbora in predn jaških zborov radi informativnih razgovorov o načinu proslave društvene 70 letnice. 31. marca: 3. redna seja društvene uprave. 2. aprila: Družabni večer v restavracijskih prostorih »Zvezde« je bil prav animiran in prijeten rendez-vous starejše, društvu dolgo let zveste garde z najmlajšo generacijo našega članstva. K uspehu tega večera je mnogo prispeval priznani Matični kvartet bratov Ladkota Pe-lana, Skalarja, Završana očeta in Završana sina, ki nam je zapel nebroj ljubkih pesmic. 9. aprila: Mladinska akademija v telovadnici v Narodnem domu, ki je v vsakem oziru zadovoljila. 26. aprila: 4. redna seja upravnega odbora. 12. jmaja: Izredni občni zbor v društveni mali dvorani. Občni zbor, sklican po sklepu na rednem občnem zboru v januarju, je sklenil: a) da se sme za pokritje stroškov za nujno potrebne preureditve in adaptacije v telovadnici, garderobah, v kopalnici in drugih društvenih prostorih, osobito pa za preureditev kurilne naprave porabiti društveni gradbeni sklad v celoti; b) da se ustanovi odsek za zgradbo sokolskega doma »Ljubljanskemu Sokolu«. Obenem se je odobril pravilnik tega odseka in pa izvolila uprava, in sicer: predsednik: br. Vladimir Ravnihar, podpredsednik: br. dr. Josip Krevel, podpredsednik: br. ing. Viktor Skaberne, tajnik gradbenega podcdseka: br. ing. Nace Perko, glavni blagajnik: br. Leo Čebular, tajnik gospodarskega pododseka: br. Anton Patik, knjigovodja: br. Luce Strauss, revizorji bratje: Josip Čobal, Peter Klinar, dr. Albin Stele. 22. maja: Pomladanski javni nastop na letnem telovadišču v Tivoliju, ki so ga posetili tudi odlični sokolski predstavniki in zastopniki civilnih in vojaških oblasti. O podrobnostih poroča brat načelnik. 24. maja: 5. redna seja upravnega odbora. 6. junija: Izredna seja upravnega odbora ob navzočnosti I. namestnika staroste br. Engelberta Gangla, radi razgovora o udeležbi Ljubljanskega Sokola na vsesokolski razstavi v Pragi. Razstave smo se udeležili v okviru jugoslovanske sokolske razstave; sodelovali pa smo tudi na sokolski razstavi v Beogradu v novembru, prirejeni v počastitev spomina na 20 letnico balkanske vojne. 19. junija: Izlet dece na Veliki vrh pri Bokavcih, ki se ga je udeležilo 48 dece in mnogo staršev in varuhov. Razpoloženje vseh izletnikov je bilo tudi to pot, kakor vselej, najboljše. Izletniki so se vrnili z izleta oduševljeni. Posebej pa je treba poudarjati, da je bilo vodstvo in nadzorstvo vzorno. 23. junija: Odhod naraščaja na naraščajske dneve v Prago. 12 naraščajnikov in 14 naraščajnic je pod vodstvom brata Ivota Pustišeka in sestre Herme Barlove ter v spremstvu še treh bratov, odpotovalo k svečanostim v Prago, od koder so se vrnili 1. julija. 30. junija: ‘6. redna seja upravnega odbora. 1. julija: Odhod članske ekspedicije na IX. vsesokolski zlet v Prago. 31 članov in 30 članic je odpotovalo na zlet, odkoder so se vrnili 8. julija. 17. julija: Odhod društvenih tabornikov, 24 po številu, na taboren je v Ribno pri Bledu, odkoder so se vrnili 12. avgusta. 26. julija: 7. redna seja upravnega odbora. 28. julija: Otvoritev lutkovne razstave, ki sta jo priredila Č. O. v Ljubljani in lutkarski odsek našega društva povodom I. saveznega lutkarskega tečaja v Ljubljani. Razstavo sta vzorno uredila brata Vaclav Skružny in Lojze Kovač; zato je tudi dosegla popolen uspeh. Osobito so se o njej laskavo izrazili udeleženci tečaja, pa tudi javnost je s svojim mnogobrojnim posetom pokazala svoje simpatije in razumevanje. Fi-nancielnega uspeha ni bilo, ker je bil prost vstop na razstavo. 7. avgusta: Izlet društvenega odposlanstva na svečanosti v Gornjem Gradu. Zgodovinski stiki, ki jih je navezalo naše društvo, posebno leta 1930. o priliki društvenega propagandnega izleta v Gornji grad, so bili zadosten vzrok in povod, da se je društvena uprava odločila, da pohiti s svojim članstvom k svojemu bratu, ki je ta dan praznoval dvojno slavo : otvoritev telovadnice bodočega sokolskega doma in razvitje društvenega prapora. Izlet je omogočil naš dolgoletni mecen brat ing. Adolf Leo Dukič, ki nam je dal za ta izlet na razpolago udobno urejen tovorni avtomobil. V imenu vseh 18 članov in 6 članic, ki so se udeležili tega divnega izleta, bodi izrečena bratu Dukicu s tega mesta najtoplejša zahvala. Izlet je uspel v vsakem oziru, razpoloženja ni motil niti rahel dež, ki je rosil nad Kamnikom, ko so se vračali izletniki. 14. in 15. avgusta: Propagandni izlet v Čabar in Gerovo, o katerem sem že poročal podrobneje. 30. avgusta: 8. redna seja upravnega odbora. 27. septembra: 9. redna seja upravnega odbora. 25. oktobra: 10. redna seja upravnega odbora. 22. novembra: 11. redna seja upravnega odbora. 1. decembra: Slavnostna seja na praznik Uedinjenja, združen s svečano zaobljubo članstva, prevedbo naraščaja v članstvo in dece v naraščaj. Lepi tradicionalni svečanosti so prisostvovali sokolski odličniki in razni zastopniki civilnih in vojaških oblasti in prijateljskih društev. Obsežni posli za priprave za proslavo društvenega jubileja in za I. pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani v letu 1933. so tolikanj zavzeli posebno oba vaditeljska zbora in telovadeče članstvo, da smo morali opustiti prireditev tradicionalne telovadne akademije Uedinjenja. 5. decembra: Običajni Miklavžev večer za deco in za odrasle. Miklavžev nastop zvečer se je letos bistveno razlikoval od nastopa v prejšnjih letih; kajti bil je to dramatičen prizor z duhovitim dvogovorom Miklavža in Mefista in prepleten z lepo telovadno točko. Prireditev je vsestransko ugajala. Nastop je skrbno pripravil brat Mitja Švigelj. 26. decembra: Božičnica za deco, ki jo prirejamo že več let, je bila tudi letos posrečena; žela je splošno odobravanje. Nabiralna akcija med članstvom in prijatelji društva je pa celo omogočila, da smo obdarovali 36 najpotrebnejše naše dece s skromnimi, vendar koristnimi darili; vrh tega pa se je vsem postreglo s čajem in pecivom. 31. decembra: Silvestrovanje v društveni telovadnici. V prijetnem, neprisiljenem razpoloženju smo pričakovali Novega leta; pozdravili smo ga s trdnim upanjem, da nam bo prineslo novih uspehov in uresničenja davno gojenih želja. 12. januarja 1933: Članski sestanek radi razgovora o kandidatih za prihodnji upravni odbor in o predlogih za društveni občni zbor. Temu sestanku je sledila 13. in zadnja seja odbora. # Tudi v minulem letu je bilo vse naše delovanje usmerjeno v jugoslovanskem nacionalnem duhu; zato smo sodelovali pri vseh kulturnih prireditvah in manifestacijah, ki so imela nacionalno obeležje. Izredno pozornost pa smo posvetili neskaljenim bratskim in prijateljskim od-nošajem z ostalimi sokolskimi društvi, osobito z župnimi, in od teh zopet z onimi v neposredni bližini. Zato smo, kadar smo le mogli, rade volje posečali vse prireditve bratskih društev, obnavljajoč ž njimi staro prijateljstvo; navezali pa smo tudi nova prijateljstva, ki jih hočemo v naprej skrbno negovati. Omenim naj samo, da smo se 8. januarja udeležili akademije, ki jo je priredila Jugoslovanska Sokolska Matica v Narodnem gledališču; na tej akademiji je bil prvič uprizorjen sokolski igrokaz Manice Komanove »Krst Jugovičev«. 17. januarja smo se korporativno udeležili javne žalne seje za nepozabnim dr. Josipom Scheinerjem na Taboru. 9. in 10. septembra smo v velikem številu prisostvovali slavnostnim prireditvam o priliki otvoritve doma Sokola Ljubljana-šiška; 19. novembra pa slavnostni akademiji Sokola I Tabor, ki je bila prirejena v proslavo društvene 25 letnice. 7. in 8. decembra smo prisostvovali po odposlanstvu slavnostni akademiji in slavnostnemu občnemu zboru povodom društvene 30 letnice in proslave 30 letnice starostovanja brata Ivana Zakotnika. 4. in 5. junija smo na župnem zletu Ljubljanske sokolske župe v Ljubljani sodelovali v odlični meri. Posečali pa smo tudi manjše društvene nastope in druge prireditve vseh ljubljanskih in okoliških društev; skratka kadarkoli smo imeli priliko, smo obnavljali prijateljske stike. # Pri nacionalnih prireditvah in manifestacijah izven naše organizacije smo sodelovali v odlični meri. Tako sano prisostvovali koncertu Glasbene matice ob proslavi 40-letnice njenega pevskega zbora dne 4. januarja in slavnostnemu koncertu tega društva ob proslavi 60 letnice delovanja društva dne 14. maja. Dne 7. maja smo prisostvovali v veliki dvorani »Zvezde« slovesni izročitvi diplom o častnem članstvu Jugoslovanske Čehoslovaške Lige senatorju bratu Ivanu Hribarju in češkemu rojaku in prijatelju Jugoslovanov, redaktorju »Narodnych Listu« iStrakatemu. Obema je izrekel tople čestitke v imenu društva brat Kajzelj. Dne 3. septembra smo se pa udeležili po večji deputaciji iz društvene uprave družabnega večera »Soče«, ki je bil namenjen njenemu predsedniku, ljubljanskemu županu in mestnemu načelniku, našemu bratu dr. Dinko Pucu ob desetletnici, odkar predseduje društvu. V zanositem govoru je pozdravil jubilanta v imenu društva in Sokolstva brat starosta. V obnovitev starega prijateljstva z brati Čehi smo jih v večjem odposlanstvu obiskali na njihovem tradicionalnem Vaclavskem žegnanju dne 1. oktobra v veliki dvorani »Zvezde«. Z mnogobrojno udeležbo članstva v kroju in jezdnega odseka »Ljubljanskega Sokola« na slavnostih »Saveza Streljačkih družina« dne 4. septembra smo pokazali, kako visoko cenimo patriotično in nacionalno delovanje strelskih družin. * O vseh ostalih podrobnostih našega udejstvovanja v minulem letu bodo podali obširnejša poročila ostali funkcionarji. * V vsem našem stremljenju nas je rade volje podpiralo napredno časopisje; zato gre tudi njemu delež na naših uspehih. V imenu društvene uprave mu izrekam s tega mesta najtoplejšo zahvalo, obenem pa prosim, da nas tudi v bodoče podpira v naših stremljenjih, osobito v prihodnjem letu, ko bomo praznovali svoj jubilej in bomo naklonjenosti in podpore jako potrebni. * S tem sem podal kolikor mogoče verno sliko o našem delovanju in uspehih v minulem letu. Vsa naša prizadevanja je slejkoprej prevevala topla ljubezen do naše velike stvari, gonilna sila pa jim je bila neomajna vera v uspehe dela, kadar ga posvečujejo neumorna delavnost in marljivost, zgledna vztrajnost in nesebična požrtvovalnost. Teh lastnosti ni manjkalo, zato je bilanca tega dela ugodna, uspeh pozitiven, rezultat napredek. Brez bojazni lahko zremo v bodočnost, osobito v prihodnje leto; saj bodo naštete moralne kvalitete vseh pripadnikov društva lahko izpolnile naše nade; ogromno delo nas bo našlo pripravljene. Zdravo! Francé Ahčin, tajnik. Poročilo prosvetnega odseka Prosvetni odsek, katerega odbor so tvorili bratje: Markič Viktor, predsednik, Kovač Lojze, načelnik lutkovnega pododseka, Šavnik Tomaž, tajnik, Pustišek Ivko, knjižničar, Treven Viktor, novinar ter bratje Mihelj Franc, Valentinčič Josip in Vrhovec Alojzij, je stopil v novo delovno dobo s trdnim sklepom, da v jubilejnem Tyrsevem letu stori vse, da bo tudi v prosvetnem oziru izvršena naša dolžnost. Da Sokolstvo ni institucija, ki pripada le zgodovini, temveč živ del narodnega organizma, trajen in vekovit, o tem je bilo v nizu predavanj in govorov pred vrstami izčrpno prikazano. Omenim naj zlasti predavanje društvenega staroste br. Kajzelja Bogomila: »O Tyrševem Sokolstvu«. Tyrševo leto smo proslavili z nagovori pred vrstami vseh oddelkov, poleg tega smo sodelovali tudi pri skupni proslavi Ljubljanske sokolske župe na Taboru. V okviru idejne šole, namenjene predvsem novemu članstvu in naraščaju, ki prestopa v vrste članstva, sta se vršili predavanji br. staroste Kajzelja in br. podstaroste dr. Frana Kandare-ta o organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavine. 1. december, praznik Narodnega ujedinjenja, je proslavilo naše društvo s slavnostno sejo upravnega odbora, združeno s svečano zaobljubo novega članstva, s prevedbo dece v naraščaj ter naraščaja v članske vrste. O pomenu največjega državnega in sokolskega praznika je duhovno razmotrival društveni starosta, savezno poslanico pa je tolmačil društveni tajnik br. Ahčin. Povsem poživljeno je bilo v preteklem letu delovanje lutkovne po-zornice. Dokaj očitni so bili uspehi v tem tihem, skromnem kotičku, ki predstavlja naši deci kraljestvo lutk, polno bajne zasanjanosti. V teku leta so marljive članice in člani lutkovnega pododseka uprizorili 22 lutkovnih iger, kjer je neugnani Gašperček bohotno razveseljeval deco in naraščaj. Za odrasle se je dvakrat uprizorila lutkovna igra »Črni ženin«. Z igrama: »Začarani princ« ter »Krojač, čevljar in Gašperček« pa je dne 11. marca 1932 lutkovni pododsek gostoval v Ljubnem na Gorenjskem. Povsem reprezentativna je bila obsežna lutkovna razstava, ki sta jo otvorila lutkovni pododsek in češkoslovenska Obec na galeriji telovadnice v Narodnem domu o priliki saveznega lutkarskega tečaja in ki je bila dostopna tudi širši javnosti. Pokazala je uspehe tihega, neumornega dela na polju lutkovne umetnosti. Ker tudi naši malčki kot nekdaj stari Rimljani ne žele samo iger, temveč tudi kruha, in ker naj prosveta koraka družno s socialno skrbjo, in to. predvsem v Sokolstvu in posebej še v današnjih težkih časih, so bili na čajankah, na Miklavževem večeru in o Božiču najpotrebnejši in najsiromašnejši primerno obdarovani. Zaključili smo Tyrševo jubilejno leto —- lOOletnico njegovega rojstva in vkorakali v 70. leto obstoja našega društva, prvega sokolskega društva na slovanskem jugu. Bolj kot kdaj je sedaj potrebno širiti prosveto skozi telovadnico, da nas bo našel čas pripravljene in da bo zares »zdrava duša v zdravem telesu«. Markič Viktor, predsednik prosvetnega odseka. Poročilo načelništva I. Društveno načelništvo je bilo v preteklem letu sestavljeno kakor sledi: načelnik br. ing. Gojmir Pehani, načelnica s. Ada Kuhar, namestnika načelnika br. Rudolf Rudolf in br. Tomaž Šaunik, namestnici načelnice s. Silva Boltavzer in s. Herma Bari. Prednjaški zbor je štel v začetku leta 26 članov ,in 14 članic. Med letom je izstopilo več članov in članic, deloma zaradi odhoda iz Ljubljane, deloma zaradi bolezni, pristopilo pa je nekaj novih, tako da šteje ob zaključku leta prednjaški zbor 25 članov in 13 članic. Telovadba se je vršila skupno v 9 oddelkih: v oddelku članov, starejših članov, članic, starejših članic, moškega naraščaja (od meseca marca dalje v dveh oddelkih), ženskega naraščaja, moške in ženske dece. Oddelka članov in članic sta vodila načelnik, odnosno načelnica s pomočjo svojih namestnikov, ostale oddelke pa so vodili: starejše člane menjaje br. Fran Ahčin, Bojan Drenik in ing. Nace Perko, starejše članice s. Adela Mužina, I. oddelek moškega naraščaja nekaj časa brat Boris Gregorka, nato pa br. Ivko Pustišek, II. oddelek moškega naraščaja br. Gjuro Zadravec, ženski naraščaj s. Herma Bari, moško deco br. Tomaž Šaunik, in žensko deco do šolskih počitnic s. Olga Keržan, po počitnicah pa s. Milena Engelman. II. Obisk telovadbe je razviden iz razpredelnice. Pri primerjanju z obiskom telovadbe vi. 1931. opazimo, da je obisk v tem letu v vseh odelkih razen pri moški deci v prvi polovici leta nekoliko manjši, v drugi polovici pa večji in stabilnejši. Pri moški deci je napredek zelo znaten, za kar ima največje zasluge njen vodnik, ki z veliko ljubeznijo vzgaja naše najmlajše; tu je svoje delo spretno okrepil z ustanovitvijo posebnega, zelo delavnega mladinskega vaditeljskega zbora, ki ga sestavljajo mlajši bratje društvenega prednjaškega zbora (in naraščajskega vaditeljskega zbora). Posebne omembe vredna pa je ustanovitev drugega oddelka moškega naraščaja. Prednjaški zbor je že večkrat poskušal ustanoviti oddelek moškega naraščaja, ki bi imel telovadbo v takem času, da bi omogočil posečanje telovadbe zlasti obrtniškim in trgovskim vajencem. Šele letos se je posrečilo br. Gjuru Zadravcu, da je z veliko ljubeznijo in trdno voljo do dela dne 17. marca 1. 1. pričel z vadbo tega oddelka v telovadnici klasične gimnazije. Začetek je bil skromen, danes pa je število tega oddelka že zelo zadovoljivo, kakor nam kažejo številke v razpredelnici. Napredek se je zlasti pokazal, ko smo v jeseni dosedanji telovadni urnik tako spremenili, da smo tudi telovadbo tega oddelka namestili v naši telovadnici. V zvezi s tem je važno omeniti, da od meseca decembra dalje vadijo v tem oddelku na prošnjo obrtno-nadalje-valne šole na Vrtači tudi njeni učenci, ki so se povečini vpisali med naraščaj. Ta njihova telovadba nadomešča šolsko telovadbo, zaradi česar vodnik naraščaja o njih uspehu poroča tudi šolskemu vodstvu. III. Na mladinski akademiji dne 10. aprila je nastopila moška in ženska deca skupno z 10 točkami z zelo lepim uspehom. Pri tem je zlasti omeniti presenetljivo zavesten in krasen nastop moške dece s klasično skladbo br. dr. V. Murnika »Naprej!«. Društvena javna telovadba se je vršila na letnem telovadišču dne 22. maja. Vseh telovadcev in telovadk, članstva, naraščaja in dece je Člani Članice Molki naraščaj Ženski naraščaj Vpisanih 1 Tel. ur Obisk X '1 n 'o. > Tel. ur Obisk Vpisanih Obisk Vpisanih Tel. ur Obisk Skupno Povpr. Skupno Povpr. "© H Skupno Povpr. 0 o. J Povpr. Dec. 1931. 120 9 427 47 75 5 144 28 116 6 423 70-5 67 5 213 43 Januar 1932. 78 10 449 45 84 8 236 29 110 6 422 71 68 8 349 43-5 Februar 80 12 498 41 5 91 7 171 24 108 7 514 73 79 7 343 49 Marec 72 11 439 40 84 10 362 36 108 6 466 77-5 82 10 471 47 April 76 12 497 41 94 8 332 42 130 7 497 71 64 8 352 44 Maj 68 12 381 3T5 97 7 292 41 136 9 432 48 90 7 266 38 Junij 52 6 139 23 97 8 235 29 136 7 420 60 90 7 196 28 Julij 37 7 122 17 43 6 105 17 Taborenje Počitnice Avgust 40 8 173 2T5 43 9 151 16 25 3 51|17 n September Adaptacija telovadnice Oktober 91 2 88 44 67 3 107 36 96 2 158 79 45 3 89 29 November 91 8 423 53 71 8 309 38 121 8 763 95 76 8 351 44 December 91 9 436 48 71 5 194 38 127 9 762 85 84 5 257 51 106 4072 38-41 84 2638 31-40 70 4908 70-11 68 2887 42-47 V vseh oddelkih : Skupni obisk 26.425 na 606 telovadnih ur, nastopilo skupaj 320. Vsi oddelki so nastopili s prostimi vajami, ki so bile predpisane za praški zlet, in z orodno telovadbo, deca je nastopila z igrami. Posebno točko so imele članice s skladbo br. ing. Černeta »Pesem pomladi«. Na župnem zletu, ki se je vršil 4. in 5. julija, smo sodelovali pri slavnostni akademiji, pri tekmah in pri javni telovadbi. Z nastopom na župni slavnostni akademiji smo se pokazali sokolski javnosti v najboljši luči, pokazali smo svojo telovadno izurjenost in njen uspeh s štirimi vzornimi nastopi: vrsta članov na konju, ženski naraščaj s skladbo s. Majde Slapničarjeve, članice s skladbo br. ing. V. Černeta »Pesem pomladi« in člani s skladbo br. dr. V. Murnika »Scherzo«, ki je zlasti navdušila gledalce z osvajajočo umetniško silo njenega skladatelja in dovršeno izvedbo telovadcev. — Na župnem javnem nastopu smo sodelovali z vsemi oddelki. Na župnih tekmah je bil nastop članstva razmeroma slab. Tekmovalci višjega oddelka niso nastopili zaradi priprav za Prago. V srednjem oddelku je vrsta članov dosegla 2. mesto, v nižjem pa 4. Poedinci se niso odlikovali. Boljše so nastopile članice, zelo dobro pa naraščaj. Članice so tekmovale z eno vrsto v srednjem oddelku in so dosegle prvo Moška deca Ženska deca C' , • V* VI • otarejsi elani Obrtni naraščaj j Vpisanih Tel. ur 1 Obisk Vpisanih Tel. ur Obisk Vpisanih J Tel. ur Obisk Vpisanih Tel. ur Obisk Skupno Povpr. Skupno Povpr. Skupno Povpr. Skupno Povpr. 135 5 542 108 5 167 4 184 46 15 6 51 9 159 8 780 97 93 8 473 59 16 6 53 9 162 8 840 105 95 7 264 36 20 8 60 7-5 165 7 804 115 95 10 326 3 20 6 57 95 n 3 20 7 185 8 868 108-5 94 8 309 38 20 8 70 8-7 22 7 89 13 190 8 804 100-5 94 8 261 32 14 8 64 8 25 9 159 175 190 5 350 70 95 7 157 22 14 5 36 7-2 24 9 139 15 Počitnice 22 8 103 13 n 20 9 121 13 70 1 70 70 Počitnice 19 9 104 13 90 2 160 80 20 3 46 15 15 2 16 8 19 8 96 12 150 8 969 121 66 8 345 43 24 9 117 11-8 32 9 175 19 177 9 1129 125 70 4 175 43 24 8 107 13-3 93 7 327 47 67 7316 10905 67 2540 37-91 66 631 9-56 78 1333 17 09 povprečno na vsako telovadno uro = 43’6 telovadcev. mesto. Moški in ženski naraščaj sta tekmovala vsak z dvema vrstama in sta si oba priborila prvo in drugo mesto z obema vrstama in s po-edinci na vseh prvih mestih. Vsesokolskega zleta v Pragi smo se udeležili v častnem številu. Težko finančno vprašanje smo premagali zlasti z organizirano štednjo v vseh oddelkih, naraščaj pa je razen tega priredil tudi čajanko, ki mu je s svojim vsestranskim uspehom omogočila, da je posetil Prago razmeroma v velikem številu. Pri tekmi za slovansko prvenstvo vrst je bilo v vrsti SKJ pet naših članov, in sicer bratje: ing. Kavčič, Borko, Flego, Perdan in Neli Zupančič ter kot namestnik br. Vadnov. V vrsti članic je bila s. Milena Engelmanova. Tekem za slovansko prvenstvo posameznikov se naši bratje-tekmo-valci, ki so bili sicer dobro pripravljeni, niso udeležili, ker so bili od teh tekem od tehničnega odbora Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije od tekmovanja izključeni že po prvi izbirni tekmi zaradi neke formalne napake, ki je niso niti sami zakrivili. Društvena uprava in pa društveno načelništvo sta od prvega početka nesporazuma med kandidati za prvenstvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije iz našega društva in Sa-veznim načelništvom budno spremljala razvoj dogodkov ter se krepko zavzemala za to, da se bratje prvenci pripuste k II. izbirni tekmi, ako-ravno se niso udeležili I. izbirne tekme, vendar brez uspeha. Na intervencijo je prejela društvena uprava pismo načelništva Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije z dne 28. aprila 1932, v katerem nam je savezni načelnik priobčil odklonilni sklep saveznega tehničnega odbora na seji dne 26. aprila 1932, in da mora vztrajati na tem sklepu, ki ga je odobril tudi zbor župnih načelnikov in načelnic. Posledice tega se niso pokazale samo pri neuspehu v Pragi, temveč tudi v vsem delu v telovadnici. Te-lovadeče članstvo je zaradi tega dalj časa irpelo na nekem malodušju in nerazpoloženju, kar se je zlasti pokazalo na župnih tekmah. V času poletnih nastopov smo sodelovali pri raznih društvih, izven ljubljanske župe v Metliki s 4 člani in z eno vrsto na Bledu ter v Gornjem gradu. Svoj veliki društveni izlet smo pa napravili z avtomobili v Gerovo in čabar, v manj znane, a toliko lepše kraje v najoddaljenejšem delu naše župe. V obeh krajih smo nastopili ob velikem navdušenju številnega domačega občinstva s prostimi vajami (18 članov in 12 članic), z vajami na orodju ter z odbojko. V poletju smo priredili taborenje članstva in moškega naraščaja v Ribnem pod vodstvom br. Mitje Šviglja, ki bo o tem podal posebno poročilo. V dneh 5. do 11. septembra smo sodelovali pri slavnostih ob otvoritvi sokolskega doma v šiški. Pri tekmah smo dosegli sledeče rezultate: v štafetnem teku članov 4 X 100 m drugo mesto, v odbojki članov, članic, moškega in ženskega naraščaja — vsi prvo mesto, v lahki atletiki vrsta članov tretje mesto, vrsta moškega naraščaja drugo mesto in vrsta ženskega naraščaja prvo mesto. V jeseni so se vršile prvenstvene tekme v odbojki. Pri župnih tekmah smo dosegli z vsemi oddelki prva mesta; pri okrožnih tekmah člani drugo mesto, članice drugo mesto, moški naraščaj tretje in ženski naraščaj prvo mesto; savezne prvenstvene tekme v odbojki so se vršile dne 25. septembra za moške oddelke v Beogradu, za ženske pa v Novem Sadu : člani in članice so dosegli drugo mesto, ženski naraščaj prvo mesto. Končno je še omeniti sodelovanje moškega naraščaja pri obrtni akademiji dne 30. septembra; nastopili so sami naraščajniki obrtniki, ki so z vzornim nastopom zaslužili lep uspeh in priznanje. To je kratek opis našega telovadnega delovanja v preteklem letu. V splošnem smo zopet napredovali, vendar naš uspeh ni bil tolik, kakor smo si ga želeli. Zlasti nismo zadovoljni s številom telovadečega članstva, ki je še vedno v velikem nesorazmerju s številom društvenih članov. Dobro vedoč, da to ni zdravo, iščemo potov, kako bi ta nedostatek odpravili. Večno nezadovoljni z vsem sedanjim, imamo člani društvenega načelništva in prednjaškega zbora trdno voljo do dela in upanje na uspeh. Ob vstopu v sedemdeseto leto društvenega delovanja smo v krepkih pripravah, da tudi zunanjemu svetu pokažemo svojo sokolsko navdušenost, delo in uspeh sledeč svojim velikim sokolskim učiteljem, dr. Tyršu in našemu dr. Murniku. IV. Zdravo! Ada Kuhar, načelnica. Ing. Gojmir Pehani, načelnik. Poročilo smučarskega odseka Notranje in zunanje delovanje našega mladega smučarskega odseka je bilo /razmeroma živahno in uspešno. Da1 ni bilo to delovanje še vidnejše, je poleg snežnih razmer in brezbrižnosti starejših smučarjev — pripadnikov Lj. Sokola kriva splošna gospodarska kriza, ki jo občutimo vsi, zlasti še najbolj navdušeni mladi odsekovi [člani — dijaki. Zato so tudi morali odpasti nameravani propagandni obiski naših smučarjev pri raznih sokolskih edinicah v ugodni smuški pokrajini. Odsek je priredil skupaj 5 izletov v okolico: 3 na Škofljico—Molnik —Orle—Golovec, 1 na Golobrdo—Žlebe in 1 na Turjak—Vel. Osolnik— Kurešček—Ig—Škofljica. Udeležba je bila različna, prav lepa na drugem izletu na Škofljico—Orle (6. januarja 1932.) in na izletu na Turjak— Kurešček (28. februarja 1932.). Poleg tekmovalcev je prisostvovalo na smučeh tudi več članov našim dvem tekmam pri Vikrčah pod Šmarno goro. Že dolgo iskreno zaželjeno prireditev pregledne društvene smučarske tekme je omogočil proti sredi februarja nepričakovano zapadli debeli sneg v Ljubljanski okolici. Tako se je dne 14. februarja 1932. popoldne vršila v območju Šmarne gore prva društvena smučarska tekma. Kraj nastopa in cilj sta bila na enem mestu pri Vikrčah. Tekmovalo je 16 članov in 1 članica posamezno na 7 km dolgi progi okrog šmarne gore, 8 naraščajnikov v dvojicah, 1 naraščajnik in 4 članice pa posamezno na 31/2 km dolgi progi za Šmarno goro pri Zavrhu. — Na željo tekrno- valcev samih se je teden pozneje (21. februarja) v bistvu na istih progah toda v ribratni smeri tekma ponovila. Povabljena so bila tudi druga ljubljanska in okoliška sokolska društva, toda odzvala se je samo Ježica s trojico članov, Tekmovalo je iz našega društva 15 članov v tričlanskih patruljah na dolžino 7 km, vsi ristali (10 članov, članic in moškega naraščaja) pa posamezno na 3 km dolgi progi. Obe tekmi je na hitro pripravilo in zadovoljivo vodilo članstvo našega odseka. Tekmi sta potekli v splošnem v redu, nesreč ni bilo. Pred tekmo so bili naši tekmovalci pregledani od naših zdravnikov — smučarjev. Snežne razmere, zlasti pri drugi tekmi, niso bile najugodnejše. V spomin na te prve društvene smučarske tekme je bilo po požrtvovalnosti odsekovih članov podeljenih tekmovalcem 16 diplom. Naš odsek se je hotel vsaj s par tekmovalci udeležiti tudi smučarske tekme Sokolske župe Kranj na Bledu, vendar pa vsled odklonitvenega stališča' načelništva Saveza SKJ ta udeležba ni bila mogoča in vsled tega brez potrebne priprave tudi ne na Savezni tekmi v Bohinju. V času od 17. do 23. februarja 1932. se je vršil pod vodstvom br. ing. Pogačnika odsekov smučarski tečaj na Golovcu: Udeležilo se ga je skupaj 20 članov, članic in naraščaja. Uspeh je bil vsekakor zadovoljiv. V dneh 26. in 27. novembra 1932. je 7 naših bratov in 1 sestra napravilo izpit za smučarske sodnike Saveza SKJ. Društvena uprava je tudi letos po svojih močeh gmotno podpirala delovanje našega odseka in upravičeno upamo, da tudi v bodoče njena naklonjenost ne bo manjša. Zahvaliti se moramo na tem mestu smučarski sekcije S. K. Ilirije, ki nam je rade volje pomagala pri prireditvi smučarskih tekem s posoditvijo startnih številk. Skoro neopažen pa je ostal naš lanskoletni apel na starejše društvene smučarje, naj bi odložene dele svoje smučarske opreme poklonili našemu odseku, ker z vsakim parom smuči pridobimo vsaj enega novega navdušenega pripadnika prelestne »bele umetnosti«. Od toliko povabljenih se je našel samo en izvoljen brat, ki je poklonil odseku en par rabljenih kompletnih smuči s -kolči vred, za kar naj prejme iskreno zahvalo celokupnega smučarskega odseka. Sedaj razpolaga naš odsek s 5 pari kompletnih smuči, ki jih izposoja svojemu siromašnemu članstvu. Ako torej ob zaključku leta pogledamo nazaj, moramo ugotoviti, da se je večji del delovnega programa, določenega pred letom dni, izvršil, da pa se ni izvršilo se več, ne zadene krivda odseka samega. V bodoče hočemo stopali po že preizkušeni poti zadnjih let. Delovanje se bo vsekakor še razširilo in 'poglobilo že z ozirom na to, da je po dolgem prizadevanju začel poslovati tudi smučarski odsek naše župe, kjer so v vodstvu odlično zastopani tudi člani našega odseka. Poleg društvenih smuških tekem je predvidena udeležba naših smučarjev na župnem smučarskem tečaju na Vel. Planini, na župni smučarski tekmi koncem januarja ter na smučarskih tekmah Saveza SKJ v Bohinju. — Program je torej dovolj širok, volja je dobra, za ostalo: sneg in finančna sredstva pa naj poskrbijo drugi činitelji. Zdravo! Ing. Nace Perko, predsednik smučarskega odseka. Poročilo o taborenju članov in naraščajnikov pri Ribnem na Gorenjskem 1932. Po uspešnem prvem taboru v letu 1931 je bilo tudi letos za drugi tabor dovolj zanimanja. Izgledalo pa je, da bo zlet v Pragi odtegnil vse denarne vire, tako podpore, kakor tudi prispevke posameznikov. Vendar pa je društvena uprava s podporo Din 2800-— omogočila stvarno pripravo tabora, kateremu se je priglasilo tudi zadostno število članov in naraščajnikov z lastnimi denarnimi prispevki, tako, da je bil tabor slednjič zagotovljen. Po nemalih izdatkih za zlet v Pragi je to dokaz, da je bila potreba in želja po taborenju kljub novim izdatkom resnično velika. Za kraj taborenja je bil izbran ponovno vzorni prostor ob Savi Bohinjki nad Radovljico pri vasici Ribno. V najem pa sta bila vzeta še dva nova obširna travnika, tako, da je bilo dovolj prostora za različne vežbe in igre. Vodstvo tabora se je razširilo. Radi tega so se različne funkcije lahko vršile točneje in v večjem redu. Telovadno vodstvo je prevzel brat Pustišek Ivko, tehnično brat Švigelj Mitja, blagajno, gospodarstvo itd. pa so vodili bratje Erbežnik Danči, Slanina Edo, Wildman Otti, Boltežar Rado, Drnovšek Bogdan in Pustišek Drago. Proračun je za vsakega udeleženca določil vsoto od Din 200-—• za tri tedne in pet dni. Vsa oprema, gospodarska in kuhinjska, je bila izpopolnjena po potrebah preteklega tabora. Dne 16. julija so dospeli taborniki na svoje mesto, tabor je bil urejen z vsemi udobnimi napravami dne 19. julija, nakar se je pričelo redno taborno življenje. Dnevni red se je vršil po sledeči (razporeditvi: ob 6. uri budnica, nato četrt ure jutranjih vežb, zajtrk, umivanje, pospravljanje šotorov in tabora, od 8. do 10. ure telovadba, od 10. do 12. ure kopanje ali prosto, od 12. do 13. ure kosilo, od 13. do 14. ure molk za počitek, od 14. do 17. ure kopanje ali prosto, od 17. do 19. ure telovadba, ob 19. uri večerja, ob 20. uri taborni ogenj, ob 22. uri počitek. Telovadni vodja je vežbal tabornike v prostih vajah, v metu krogle, diska in kopja, v teku in skoku, v woley-ballu itd. Telovadba je bila pestra in zanimiva, da so se je taborniki vedno udeleževali. V taboru nameščeni visoki drog pa ni bil deležen posebnega zanimanja ter je bil kmalu opuščen, kar je dokaz, da v tabor orodna telovadba ne spada in da je za tabornike bolj prikladno razgibanje v drugih panogah telovadbe. S pomočjo bratov Gregorke Borisa in Germeka Borisa je bila tudi organizirana taborna tekma v terenskem teku, plavanju, metu krogle in kopja, ki je vzbudila mnogo zanimanja in dobre volje. Poleg tega so bili taborniki vabljeni na tekme v Radovljico in v tabor Mariborčanov pri Završnici pod Stolom. Prosti čas je zavzelo predvsem kopanje v čudovitem jezercu kraj Save Bohinjke, ki nas je s svojo kristalno vodo prijetno hladilo in nam oskrbelo zabavo z watter-pollom in malim čolnom, visoka čer pa tudi skakanje v vodo. Hkrati so se vršili izleti v okolico — na Babji zob, na Jelovco, v Bohinj, na Triglav itd. Pa tudi najbližja okolica je nudila najrazličnejše sprehode — tako čez širne sončne trate kakor na strmo pobočje Jelovških hribov, polno svežih jagod in plezalnih čeri. Šest in dvajset dni na vročem soncu in svežem zraku je kmalu preteklo: končan je bil drugi tabor, ki je bil v telovadnem in tehničnem (tudi prehrana) oziru vsekakor mnogo boljši od prvega. Za uspešen razvoj (stalnih letnih taborov, ki se jih upravičeno smatra za sestaven del telovadnega programa, moramo priporočati stalen taborni odsek, ki naj bi zlasti skrbel za enotnejši sistematski potek društvenega tabora, za vzornejšo disciplino in za njegovo globljo etično podlago. Mitja Švigelj, tehnični vodja tabora. Zdravniško poročilo Že v lanskem letnem poročilu je bil objavljen program, ki naj bi v njegovem okviru deloval zdravniški odsek našega društva. Program obsega točke, od katerih je prva najvažnejša: a) Sistematičen pregled vseh telovadečih izvzemši deco, razen tega obvezen pregled vsakega novega telovadca oz. telovadke. Zavoljo raznih zaprek, od katerih ni najmanjša ta, da se zlasti mlajša zdravniška generacija ne zanima za pomembno delo zdravnika v sokolskih društvih, seveda ni bilo mogoče sistematično pregledati vseh telovadcev. Da pa vsaj delno uresničimo to važno točko zdravniškega programa, smo uvedli ob sredah od 19-30 do 21 nekako ambulanto. V tem času smo pregledovali nove telovadce in pa one, ki so bili po mnenju vodnikov posameznih oddelkov potrebni pregleda. Prav v zadnjem času pa smo začeli s sistematičnim pregledom obrtnega naraščaja, to je onega dela telovadcev, ki najbolj zahteva naše pozornosti. Ker pregled še ni končan, ne morem podati nobenih rezultatov; objavil jih bom kasneje v »Sok. Glasniku«. Skratka — v tem pogledu ni bilo mogoče popolnoma izvesti programa. Upam pa, da se bo vendar našlo nekaj bratov-zdravnikov, ki bodo pripomogli, da uresničimo ta naš načrt do takšnih obsegov, da bo tudi v tem oziru društvo zgled vsem ostalim. b) Ureditev ročne lekarne. Naša lekarna je opremljena z vsemi potrebščinami. Imamo kaseto s sterilnim zavojnim materialom, ki nam bo posebno dobro služila na pokrajinskem zletu, zlasti na zletnem prostoru, kjer bo nameščena glavna zdravniška postaja. Izbranim telovadcem - samaritanom sem tudi predaval o prvi pomoči. c) Zdravstvena predavanja. Poleg omenjenih predavanj sem tudi sodeloval pri župnih vaditeljskih tečajih. Izvzemški par slučajev, ki so zahtevali zdravljenje v bolnici, ni bilo v teku leta nobenih težjih nesreč. Kakor lani, je tudi letos taboril naraščaj v Ribnem. Taborenje je vodil vzorno br. Mitja Švigelj. Taborilo je 24 naraščajnikov. Želeti bi pa bilo, da se v bodoče izvede širša akcija, ki naj omogoči tudi gmotno slabejše situirani sokolski mladini udeležbo na taborenju. Pereče vprašanje higienske ureditve telovadnice in stranskih prostorov je bilo v preteklem letu povoljno rešeno. Telovadnica je bila temeljito preurejena, uredile so se tudi garderobe in centralna kurjava. Zgrajena je bila tudi vsem predpisom odgovarjajoča kopalnica, brez katere si v današnjem času telovadnice ni mogoče misliti. Zdravo ! Dr. Arko Venčeslav, t. č. društveni zdravnik. Bilančno poročilo za 1932. Začeli smo leto 1932 z Din 3967-49 razpoložljive gotovine. Koj ob novem letu nam je članstvo priskočilo na pomoč s pridnim poravnavanjem organizacijskih prispevkov, da je moglo biti društvo kos prvim potrebam. Sedaj, koncem leta, lahko z veseljem poročamo, da je plačana članarina za 1932 sto odstotno in je poleg tega poravnan še lanski dolg Din 4000-—. Kakor živimo v sluhu koščene krize, treba pripoznati, da ne pomnimo leta, da bi bila ta disciplinska stran naših pripadnikov tako lepo začrtana. Saj se ravno pri denarju, kjer pravijo, da prijateljstvo in bratstvo neha, najbolj pozna, koliko smisla ima članstvo za svojo organizacijo. Članarine smo prejeli brez porezov in drugih dajatev nad Din 48.000-—, kar je bila naša najsolidnejša finančna opora v ne lahkem gospodarstvenem vprašanju tako razvitega društvenega življenja. Od gotovih pogodbenih dajatev, ki bi nam morale dati Din 36.175-—, smo prejeli le Din 19.575-—. Ker smo letos živeli pod vtisom splošne stiske, nam je gradbeni odsek rade volje prepustil svoj stalni dohodek Din 10.075-—. Razne prilike so nam nudile Din 19.180—. Pri prireditvah nimamo sreče. Silvestrovanje 1931/32 nam je do-neslo čistega Din 1678-60, dečja akademija Din 1009-—, javni nastop je dal Din 1494-— in Miklavž nam je prinesel Din 1463-30, skupaj Din 5644-90. Maškerado je društvo pod vtisom nastopajočih težkih narodno gospodarskih razmer za 1932 opustilo. Izkazalo pa se je, da so gotovi krogi to prireditev pogrešali, naši gosti so vseeno praznovali pusta in pustili drugje novčič, ki bi nam tako dobrodošel. Sicer pa moramo vedeti, da prireditve krize ne ostre, ker se gospodarske prilike boljšajo, čim krepkeje se vrti kolo denarnega prometa. — Nekaj prireditev smo imeli pasivnih za Din 3124-45, v zdravstvenem, moralnem in propagandnem pogledu pa uspeh imenovano zgubo zdaleka nadkriljuje. To so bili posamezni, zlasti mladinski poleti v prosto naravo ter nepozabni zlet v Čabar in Gerovo, družabni večer itd. Privoščili smo tudi naši mladeži lepo razvedrilo in jo poslali v Ribno na letovanje. Društvena blagajna je sicer trpela za Din 3840-—, uspeh pa je bil brez dvoma vsaj ekvivalenten. Din P Blagajna 4.454 55 Vloga v denarnih zavodih 10.976 06 Vrednostni papirji 751 Dolžniki 47.138 80 Nepremičnine 12.001 Inventar 153.934 30 229.255 71 1 1 Račun izdatkov Din P Upravni stroški 71.204 80 Popravila 12.478 10 Vloga na gradbeni sklad 5.000 — Letovanje in zleti 8.073 85 Odpis 2.424 — Razno 3.215 20 Pridobitek 15 884 96 118.280 91 Bogumil Kaj želj, starosta Revizorji: Veličan Fink Gradbeni Imetje Račun imo vinskega razmerja Din P Vloge v denarnih zavodih Dolžniki 64.546 17.742 63 Vrednostni papirji 4 000 86 288 63 1 Račun izdatkov Din P Reparacija društvenih prostorov 83.833 90 Tečajni odpis vrednostnih papirjev 2.094 50 85 928 40 1 Bogumil Kajzelj, starosta Revizorji : Veličan Fink dne 31. decembra 1932 38.301 7.554 Upniki .... Prenos na I. 1933 Imovina: osnovna „ prirastek Din 167.515-62 „ 15.884-96 183.400 229.255 in dohodkov 43.368 5.226 5.644 63.063 978 Donos članarine ... „ upravnih prispevkov „ prireditev . . . . Podpore in darila . . . , Obresti................... 118.280 in Evgen Tujec Luce Strauss, knjigovodja odsek dne 31. decembra 1932 Dolg Din P Upniki Imovina : osnovna . . Din 142 072-22 17.233 90 » pomanjšek . . „ 73.017-49 69.054 73 86.288 63 1 in dohodkov Din P Obresti Zguba na imovini 12.910 73.017 91 49 85 928 40 in Evgen Tujec Luce Strauss, knjigovodja S tem smo efektivno dosegli prejemkov Din 101.680-91. Poleg že imenovanih si oglejmo še druge izdatke. Razna interna vsakoletna društvena popravila, ki že bolj spadajo med upravne stroške, so nas stala Din 12.478-10. Telovadcem smo dali ob raznih prilikah malo podporo v skupnem iznosu Din 1109-40, Din 5000-— pa smo odstopili v delno kritje našega dolga Gradbenemu odseku. Največji izdatek zahteva uprava, to so stroški za vzdrževanje kurjave, razsvetljave, pisarne itd., letos nas je stala Din 71.204-80. Neizterljivih dolgov smo odpisali Din 2424-—, za razne stvari pa smo še izdali Din 3215-20. Kljub gospodarski depresiji, ki jo letos precej čutimo, lahko povemo razveseljivo dejstvo, da nam od dohodkov ostane še vsota Din 15.884-96, tako da se je naše premoženje letos zvišalo na Din 183.400-58. Oglejmo si še bilanco, ki nam predvsem kaže, iz česa naše premoženje obstaja. Koncem leta 1932 smo imeli v blagajni Din 4454-55, poštna hranilnica je imela našega denarja Din 2987-06, denarni zavodi so nam dolgovali Din 7989-—. Skupaj1 znaša razpoložljivega denarja Din 15.430-61. K našemu premoženju štejemo tudi letno telovadišče. Ker nima prodajne vrednosti, ga v bilanci zaznamujemo z Din 1-—. Kino poslopje cenimo na Din 20.000-—, garderobno barako na telovadišču brez dvoma podcenjamo z Din 2000-—. Tudi vrednostnih papirjev imamo, 7% investicijskega posojila v nominalni vrednosti Din 5000-—, kar bi bilo danes vredno Din 750—. Poleg naštetega imamo še delno imovino v terjatvah, ki znašajo skupno Din 47.138-80. Skupaj cenimo aktiva na Din 229.255-71. Ni pa vse to naše, kajti imamo tudi dolga v višini Din 38.301-13. Od tega bi poudarili nedvig- Dohodki. Proračun Din P Razpoložljiva gotovina 15.400 — Donos članarine 1933 42.000 — Upravni prispevki 4.000 — Donos porezov 15.000 — Razni dogovorni donosi 35.000 — Darila 5.000 — Priložnostni dohodki 5.000 ... Obresti 500 — Prireditve 15.000 — Dolžniki 3000 — Razno 180 — 140.080 — 1 1 njeni znesek s praškega sklada Din 3458-80, ki ga bomo morali razdeliti tistim, ki so hranili denar na hranilne znamke, pa niso šli v Prago. Na praški sklad smo marljivo nalagali. Tako je imel ženski naraščaj nabranega Din 7923-50, članice Din 800-—, članom je v ta namen daroval lutkovni odsek Din 969—. Tudi plesne vaje so imeli člani in članice v korist praškega sklada in so končno oddali Din 3614-20. Na hranilne znamke se je nabralo Din 8898-—. Od banske uprave smo prejeli še Din 10.000-—, od občine Din 5000, župna uprava je dodala kot odnosni delež čistega dobička župnega zleta Din 3300-—. Imeli smo skupno zbranega Din 40.504-70, s čimer smo mogli za naše razmere lepo število naraščaja in članstva podpreti za pot in prehrano na praškem zletu. Pred leti nam je gradbeni sklad, ki je bil sicer za društvene potrebščine nedotakljiv, posodil večji znesek ter mu dolgujemo iz tega naslova še Din 17.742-63. — Nekako vezano imamo imovino lutkovnega odseka, porabno samo za tega, v znesku Din 2333-35, kar si je prihranil od svojih predstav. Od silvestrovanja 1932/33 prenesemo na drugo leto kosmati dohodek Din 6543-—, ker moremo zaključiti prireditev šele 1933, pa za 1933 v prošlem letu nabranih Din 1011-—, ki smo jih prejeli za članarino 1933, skupno Din 7554-—. !Aiko upoštevamo ta prenos, nam ostane odštevši navedene dolgove Din 38.301-13 še imovina, s katero smo letos začeli, povečana z Din 15.884-96, torej Din 183.400-58, s katero začenjamo novo leto 1933. Če pomislimo na težke denarne razmere v prošlem letu, moramo reči, da letošnji prebitek še vedno znači lep napredek v našem gospodarstvu. Gospodarski odsek je res budno pazil na upravičljivost in zna- za leto 1933. Izdatki. Din P Upravni stroški 73.100 — Vaditeljski zbor 13 580 — Lutkovni odsek 3.400 — Smučarski odsek 1.000 — Poravnava porezov 22.000 — Knjižnica 1.000 — Prispevek na gradbeni sklad 12.000 — Poprave 4.000 — Upniki 10.000 — 140.080 ' 1 1 čaj naših potreb, tako da se pri našem velikem in obsežnem društvenem aparatu težko da kaka postavka s štedenjem zmanjšati. Naj mi bo ob tej priliki dovoljeno še pripomniti, da gre zasluga za to, da moremo podati tako ugoden obris društvenega gospodarskega kretanja, našemu gospodarju in njegovim pomočnikom, ki so neizprosni, brezobzirni, vedno pazljivi, kadar gre za okrepitev društvene blagajne, da morejo biti kos težki nalogi, zadoščati ne malim telovadnim in upravnim potrebam. Bodite uverjeni, bratje in sestre, da je taiko blagajna kakor gospodarska naloga v popolnoma zanesljivih rokah, tako da se denar, ki ga v eni ali drugi obliki darujete društvu, pod skrbnim nadzorstvom steka v najboljši Vaš namen za narodov podvig. Revizor Luce Strauss, v funkciji bilančnega poročevalca. Gradbeni odsek Da se društvo lahko nemoteno posveča vsakdanjemu tekočemu delu, je izločilo skrbi za gradbena dela posebnemu odboru gradbenega odseka. Ljubljanski Sokol je že nekaj desetletij najemnik lokalov v Narodnem domu, kjer ima telovadne prostore, porabne še za silo in neodgovarjajoče današnjim zdravstvenim zahtevam. Treba je pravočasno začeti misliti na nov dom. Tudi letno telovadišče nujno zahteva novo primerno ograjo. Skrb za vse to je naloga gradbenega odseka. V začetku leta je imel nabranega Din 142.072-22. Ker so bili društveni lokali v zelo slabem stanju, je gradbeni odsek na podlagi sklepa izrednega občnega zbora prevzel popravo telovadnice, garderobe, kopalnice, centralne peči in odborove sobe. Za enkrat se je izplačal v ta namen znesek Din 83.833-90. Če še upoštevamo, da smo morali od lanske vrednosti Din 20.000-— nominale vojne škode odpisati tečajno razliko Din 2094-50, je letos gradbeni odsek zgubil na imetju Din 85.928-40, nasprotno pa pridobil na naložbenih obrestih Din 12.910-91, tako da se je imbovina zmanjšala za Din 73.017-49 na Din 69.054-73, kar prenašamo kot začetno imovino na leto 1933. Od tega imetja je na hranilnih knjižicah Din 64.546-—, vojna' škoda je vredna Din 4000-—, društvena uprava pa dolguje odseku Din 508-73. Izdatki se bodo v lanski smeri nadaljevali tudi v letu 1933 do končne ureditve društvenih prostorov. Luce Strauss, knjigovodja. Statistično poročilo Bratje! Sestre! Mogoče bodo številčni uspehi prošlega leta, ki Vam jih spodaj podajam, koga neprijetno dimili, češ: Nazadovali smo. Res je, da se je število članstva tudi v preteklem letu nekoliko znižalo, vendar pa nas. ta izguba nikakor ne sme boleti, kajti na to nazadovanje smo morali biti pripravljeni. Ko je po preosnovi Jugoslovanskega Sokola v Sokola kraljevine Jugoslavije v letu 1930 in v prvi polovici leta 1931 začelo število članstva nagloma rasti, si je bila društvena uprava na jasnem, da ta pojav ni zdrav in da med novimi Sokoli ni majhno število takih, ki iščejo v vrstah Sokolstva le osebnih koristi. Da od takega članstva ni bilo pričakovati požrtvovalnosti in discipline, niti izpolnjevanja dolžnosti, ki mu jih nalagajo društvena pravila, je povsem naravno. Tako članstvo pomeni suho vejo na živem drevesu, ki jo je treba čimpreje odžagati. Zato pa je društvena uprava, svesta si svoje dolžnosti, postopala rigorozno in črtala iz članstva vse tiste, ki so pozabili na podano svečano zaobljubo in prostovoljno prevzete dolžnosti. Ker smo trdno odločeni tudi v bodoče poslovati dosledno po določilih čl. 7, 8 in 10 društvenih pravil, opozarjam vse članstvo na vestno izpolnjevanje vseh dolžnosti, ki mu jih ta določila nalagajo. Nam ne smejo biti merodajne številke, temveč kakovost članstva. Dne 31. decembra 1931 je bilo včlanjenih v društvu: članov . . . 1184 članic . . . 412 skupaj . . . 1596 m. naraščaja . 114 ž. naraščaja . 69 skupaj . . . 183 m. dece . . . 130 ž. dece . . . 107 skupaj . . . 237 Vseh pripadnikov je bilo . . . 2016 Tekom leta 1932 je pristopilo v društvo: članov.............................................121 članic..............................................62 moškega naraščaja..................................113 ženskega naraščaja...............................41 Skupaj . . . 337 Črtanih je bilo tekom leta 1932: članov............................................205 članic.............................................78 moškega naraščaja............................ 101 ženskega naraščaja...............................39 Skupaj . . . 423 Članov in članic je bilo črtanih: vsled smrti..................................13 vsled izstopa................................ 7 vsled prestopa v druga sokolska društva . . 30 vsled izselitve iz Ljubljane..............12 vsled neizvrševanja članskih dolžnosti . . . 221 Po stanju dne 31. decembra 1932 šteje torej društvo: članov . . . 1095 članic . . . 393 skupaj . . . 1488 m. naraščaja . 126 ž. naraščaja . 71 skupaj . . . 197 m. dece ... 181 ž. dece ... 70 skupaj ... 251 Skupaj vseh pripadnikov . . . 1936 Od skupnega članstva odpade na posamezne stanove: a) obrtnike.................................122 b) trgovce.................................82 c) državne in samoupravne uslužbence . . 482 d) privatne nameščence.....................276 e) zdravnike .......................27 f) profesorje in učitelje...........189 g) dijake..................................170 h) oficirje................................16 i) vojake.................................. 2 j) duhovnike............................... 1 k) posamezne druge stanove in privatnike . 121 Ko objavljam letošnji spisek članstva, prosim ponovno vse članstvo, naj redno javlja društveni upravi vse osebne, kakor tudi spremembe stanovanja itd., da ji tako omogoči voditi res točen članski kataster, obenem; pa ji prihrani mnogo nepotrebnega dela in stroškov. Pokažimo tudi v tem pogledu red in sokolsko disciplino! Zdravo! Treven Viktor, statističar. Poročilo o delovanju jezdnega odseka »Ljubljanskega Sokola« v poslovnem letu 1932. Z letošnjim letom vstopa odsek z matičnim društvom v leto jubileja. Spričo intenzivnejšega delovanja v preteklem letu in doseženih uspehov smo tolikanj pripravljeni, da bomo s pridom lahko sodelovali na jubilejnih slavnostih »Ljubljanskega Sokola« in s primernim nastopom iz panoge jahanja tudi na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Tembolj upamo na uspeh, ker se nam je število članov v preteklem letu skoro podvojilo. Tudi financielno si je odsek opomogel v minulem letu, tako da je bil v stanu izpopolniti svojo sokolsko konjeniško opremo z nabavo 24 novih kopij. Kljub temu pa odsek ni mogel pokazati nobenih vidnejših ali pomembnejših uspehov v ježi, nobenega napredka, niti pravo stanje svoje izvežbanosti, ker mu je nedostajalo konj za vežbanje, osobito naraščaja. Tega se je jezdni odsek zavedal v polni meri, zato je skušal opetovano pri merodajnih činiteljih, osobito pri višjih vojaških komandah, doseči, da bi dobilo Sokolstvo na razpolago potrebno število konj. Doslej v tem pogledu nimamo zabeležiti nobenega uspeha. Upamo pa, da nam bo to uspelo v prihodnjem poslovnem letu, s čimer bo dana odseku možnost širšega razmaha in smotrenega dela. Odsek je imel v preteklem letu 8 sej in 2 sestanka, na katerih so se reševale notranje zadeve odseka. Na poslednjem letnem rednem sestanku dne 12. januarja 1933, ki se ga je udeležilo 34 bratov, je bila za leto 1933. soglasno izvoljena sledeča uprava odseka: Načelnik brat Vladimir Franke, podnačelnik brat Josip Mulaček, tajnik brat Vinko Loboda, praporščak brat Vladimir Janušič, gospodar brat Vladimir Turk, preglednika računov brata Janko Stupica in Jernej Jelenič. Poleg uprave si je odsek izvolil tudi tehnični odbor, in sicer brate: Živojin Stanojevič, peš. kapetan I. klase, Predrag Stefanovič, artilerijski kapetan II. klase, Josip Stupica ml. in Franjo Muravec. Na tem sestanku si je odsek ustanovil tudi delovni program za prihodnjo poslovno dobo. Omeniti je v prvi vrsti priprave za uspešen nastop konjenice v predzletnih dnevih v okviru I. pokrajinskega zleta SKJ v Ljubljani. Ves program sloni na pogoju, da bo odsek razpolaga! z zadostnim številom konj za vežbanje. Javno je odsek nastopil štirikrat, in sicer: 1. Pri pogrebu brata Franca Oblaka dne 2. januarja s 30 člani pod vodstvom načelnika brata Vladimira Franketa. 2. Na zletu Sokolske župe Ljubljana dne 5. junija s 26 člani. 3. Pri svečanem razvitju prapora »Saveza streljačkih družina« dne 4. septembra z 20 člani. 4. Pri otvoritvi doma Sokola Ljubljana-Šiška dne 11. septembra s 25 člani; vsakokrat pod vodstvom podnačelnika brata Josipa Mulačka. Zanimalo bo naposled, da je bil na pobudo baš našega odseka dosežen zadovoljiv sporazum z jezdnim odsekom Sokolskega društva Ljubljana III. Po sklepu nalašč v ta namen sklicanega sestanka obeh odsekov dne 19. januarja 1933 bosta v prihodnje ob večjih sokolskih prireditvah nastopala oba odseka skupno. Za vodnika teh nastopov je bil v zmislu § 11. pravilnika za jezdne odseke izvoljen brat Josip Mu-laček, za njegovega namestnika pa brat, ki ga bo določil jezdni odsek Sokola Ljubljana III. Brat Mulaček je bil obenem izvoljen za referenta v vprašanjih sokolske konjenice pri župni upravi. Zdravo! Vladimir Franke, načelnik. Poročilo ruskega odseka Ruski odsek šteje ob zaključku leta 60 članov, odnosno članic. Uprava odseka je imela med letom 30 rednih in 3 izredne seje ter 1 redni in 2 izredna občna zbora. Na sejah in zborovanjih se je razpravljalo o vseh tekočih vprašanjih odseka. Posebno pa se je ob vsaki priložnosti poudarjalo, da je telovadba bistven in najvažnejši del splošnega sokolskega programa, kar velja seveda tudi za ruske Sokole. Vendar kljub naporom in dobri volji ne le upravnega odbora, temveč tudi ostalih bratov, se ni posrečilo do zdaj, da se telovadba obdrži in vztraja na primerni višini. Vzrok so temu predvsem slabe materialne razmere naših bratov in sester, brezposelnost in skrajno velika beda ruskih beguncev sploh; posebno v zadnjem času so mnogi bratje in sestre celo brez stanovanja in brez vsakdanje skorjice kruha. Drugi razlog je pa starost članov, ki jo je treba meriti in vpoštevati z vidika, da so bili skoro vsi člani več ali manj že fizično izčrpani v svetovni vojni in revoluciji ter da nadaljujejo svojo nenaravno življenjsko pot v zelo žalostnih okolnostih kot begunci izven svoje mile domovine. Četudi šteje odsek ruskega Sokola osem bratov izpod 30 let, so ti večinoma visokošolci, ki morajo poleg svojih študij v svojem prostem času skrbeti sami za svoje preživljanje. Torej tudi od njih ne moremo zahtevati izpolnitev sokolske dolžnosti, t. j. telovadbe, kakor predpisujejo sokolska pravila. Toda idejno so bratje in sestre odseka ruskega Sokola — Sokoli v pravem pomenu besede in vsi brez izjeme žele iskreno, da bi se Sokolstvo, posebno pa še rusko Sokolstvo, razvijalo, procvitalo, širilo svojo ideologijo in zajelo ter strnilo vse Slovane v eno močno, silno, bratsko celoto. Ruski bratje se dobro zavedajo, da je le v tem rešitev in zmaga vsega Slovanstva. In šele tedaj, ko bo razprostrl ponosni Sokol svoja siva krila nad našo prostrano sveto zemljo, bo zasijala prava zvezda svobode vsem Slovanom od Soče do Urala, od Lužic do Strumice! Zdravo! Prof. Iv. Željeznov, starosta ruskega odseka. Imenik članstva Častni člani: Graselli Peter, bivši starosta »Južnega Sokola«. Hribar Ivan, pokrajinski namestnik v p., minister in senator. Mulaček Fran, poslovodja veletrgovine I. C. Mayer. Dr. Murnik Viktor, tajnik zbornice za trgovino in industrijo v p. Redni Abram Vladimir, višji sodni pisarniški ravnatelj. Abulner Fran, knjigovodja Mestne hranilnice ljubljanske. Accetto Josip, dijak. Adamič Makso, višji polic, stražnik. Agnola Franc, trgovski zastopnik. Agrež Boris, dijak. Ahčin Fran, pomožni sekretar banske uprave. Ambrož Ivan, mestni uslužbenec. Ambrožič Ferdinand, trgovski so-trudnik. Ambrožič Mirko, veletrgovec. Amedovič Bari, slaščičar. Anderlič Franc, višji polic, stražnik. Andolšek Ivan, uradnik drž. železnice. Antloga Jakob, višji sodni svetnik. Antosiewicz Edvard, prokurist zavarovalnice »Jugoslavija«. Arar Ivan, akademik. Arko Adolf, ravnatelj drž. jetnišnice. Arko Venčeslav dr., zdravnik. Avčin Franjo, akademik. Avsec Anton, sodni svetnik. Avsec Dušan ing. Avšič Mihael, pešadijski podporučnik. Ažman Josip dr., odvetnik. Babnik Jakob, vodovodni inštalater. Babšek Milan, uradnik Kmetske posojilnice. Bačer Viktor, detektiv. Bačko Juraj, šofer. Baebler Baltazar, direktor »Izis«. Bajc Oton dr., zdravnik. Bajec Anton ing. Bajde Oton, učitelj. Bajuk Izidor, uradnik drž. železnice. Bakarčič Gvidon Mr. Ph., lekarnar. člani: Ban Rafael, prednjak S. S. K. J. Banjac S. Dragulin, upravnik glavne podružnice Drž. Hip. banke. Baraga Evgen ing., inženjer banske uprave. Bari Vili, trgovski sotrudnik. Batič Alojz, višji polic, stražnik. Batis Josip, tiskarski uslužbenec. Baudaž Anton, mehanik. Baudaž Janko, bančni vratar. Bazelj Franc, urarski pomočnik. Beguš Viktor, prakt. tehnike. Belič Viktor, komerčijalni zvaničnik. Benčina Anton, tajnik Srednje tehnične šole. Beran Igor, akademik. Berce Boris, akademik. Berce Gorazd, akademik. Berce Janko dr., podravnatelj Kreditnega zavoda. Bevk Stanko dr., prosv. inšpektor v p. Bezenšek Arnošt, ravnatelj zavarovalne banke »Slavija«. Bežek Božidar, dvor. sod. svetnik v p. Bianzani Ivan, poštni tajnik v p. Biber Josip, uradnik Kredit, zavoda. Binter Smiljan, akademik. Birsa Vladislav, akademik. Bizilj Tomaž, gostilničar in jjosestnik. Bizjak Filip, krznar. Bizjak Martin, uradnik banske uprave. Bižal Stanko, strojnik. Bleiweis-Trsteniški Fedor ing. Bleivveis-Trsteniški Milan, polk. v p. Bleivveis-Trsteniški Janko, magistratni nadsvetnik v p. Boh Anton, poštni zvaničnik. Boh Anton, policijski stražnik. Bohinjec Joža dr., ravn. O. U. Z. D. Bole Ivan dr., gen. ravnatelj zavarovalne banke »Slavije«. Bolje Stanislav, akademik. Bonač Fran, dvorni svetnik. Bonač Fran, indusfrijalec. Borčič Jakša Mr. Ph., apotekarski po-ručnik. Borko Franc, trgovski sotrudnik. Borštner Vinko, banski svetnik. Bos.ele Mihael, namestnik stražniškega nadzornika. Božič Franc, agrarni uradnik. Božič Ivan, klepar. Božič Ivan. Božič Jakob, poštni kontrolor v p. Božič Jože, višji železniški uradnik. Bradaška Peter, kontrolor drž. želez. Brajkovič Metod, čevljar. Bremec Fran, policijski stražnik. Bren Peter, gradbeni tehnik. Brenčič Ivan, višji polic, stražnik. Brenčič Lojze dr., zobozdravnik. Brezar Maksim, dijak. Brezigar Metod, uradnik Poštne hran. Breznik Alfonz, trgovec z glasbili. Brolih Mirko dr., sekretar bana. Bruckner Lambert, zobotehnik. Brunčič Albin, trgovec. Briifach Boris, dijak. Briifach Gvidon, akademik. Briifach Roman, akademik. Bučar Anton, trgovski potnik. Bučar Josip, profesor. Bučar Juli], višji železniški komisar. Bučar Vekoslav, akademik. Bufon Janko, akademik. Bufon Milan, akademik. Burgstaller Tomo, blagajnik Ljubljan. Kreditne banke. Burian Vaclav dr., univerzitetni prof. Cejan Branko, banski uradnik. Cerar Josip, pisarniški pristav rudarskega glavarstva. Cimperman Maks, trgovski sotrudnik. Ciuha Alojzij, ravnatelj mestne elektrarne in vodovoda v p. Ciuha Jože, trgovec. Cvetko Rudolf, žand. podpolkovnik v p. Cvetrežnik Anton, služitelj državnega tožilstva. Cvetrežnik Lojze, višji polic, stražnik. Čad Josip, posestnik in gostilničar. Čadež Matej, magistratui uradnik. Čarman Franc, dijak. Čebular Franjo, komandir žendarme-rijske stanice v p. Čebular Leon, uradnik Ljubljanske Kreditne banke. Čeh Karel, akademik. Čekada Andrej, trgovski poslovodja. Čelik Roman, akademik. Čepon Martin, policijski stražnik. Černe Boris, akademik. Černe Dušan, akademik. Černe Fran dr., ravnatelj Mestne ftra-nilnice ljubljanske. Černe Miroslav, mestni geometer. Černe Oskar, trgovski sotrudnik. Černe Tone, dijak. Černe Viktor ing. Černivec Sergij ing. Česniga Ivan, računovodja rudarskega glavarstva. Česnik Drago, nadučitelj v p. Česnik Ivan, privatni uradnik. Česnik Janko, trgovec. Čobal Josip, odvetniški koncipijent. Črnivec Josip, sodni uradnik. Črnko Viktor, uradnik Jadranske po-dunavske banke. Čuček Ivan, akademik. Čuden Jožef, brusač. Čulk Božidar ing., inženjer kr. banske uprave. Debelak Gvidon dr., zdravnik. Debeljak Alojzij, sodnik. Dečman Anton, industrijalee. Dejak Rudolf, podoficir kraljeve mornarice. Deleja Zdravko, trgovski skladiščnik. Del Line Avgust, policijski svetnik. Demšar Jernej dr., zdravnik. Derč Bogdan dr., zdravnik. Derenda Franc, trgovec. Derganc Franc, akademik. Derganc Stane, trgovec. Deu Julij, uradnik Kmet. posojilnice. Deu Stanko, lastnik klišarne. Deutschmann Herbert, dijak. Dežman Josip, knjigovez. Dobravec Ivan, policijski agent. Dobrič Nikola, akademik. Dobrič Vaso, dijak. Dobrin Jože, poštni služitelj. Dobrovšek Josip dr., sodnik. Dobršek Karl, poštni uradnik. Delak Adolf, strokovni učitelj. Dolenc Boris, akademik. Dolenc Miloš, dijak. Dolenc Milan, akademik. Dolenc Vladko dr., zdravnik. Dolgan Marijan, dijak. Dolinar Franc, dijak. Dolinar Martin, policijski stražnik. Dornik Ignacij, policijski stražnik. Dougan Rudolf, strojevodja drž. želez. Drenik Bojan, fin. rač. inšpektor v p. Drganc Anton, referent O. U. Z. D. Drobtina Albin, sobni slikar. Dular Alojzij, trg. zastopnik. Dular Milan dr., ravnatelj velesejma. Eisenbart Adolf, lekarnar. Engelman Viktor, posestnik in trgovec. Engelsberger Rikard, trgovec. Erbežnik Danilo, dijak. Ercigoj Ferdo, carinik. Fajdiga Demeter, privatni uradnik. Fajdiga Hinko, referent Dravske direk. pošte. Fakin Pankracij, blagajnik drž. pretežne delavnice. Fantini Edvard, trgovski zastopnik. Fasan Vladislav ing., višji gozdarski svetnik. Fatur Viktor, poklicni gasilec. Fedran Gregor dr., zdravnik. Felicijan Oskar, elektrotehnik. Fellacher Julij dr., državni tožitelj. Ferjan Fran, profesor. Ferjan Karel, banski uradnik. Fiala Jan, posestnik. Fine Franjo ing., načelnik strojnega oddelka direkc. drž. žel. Fink Veličan, mestni blagajnik v p. Fischer Franjo ing., tehnični svetnik banske uprave. Flego Jakob, policijski stražnik. Flego Josip, tehnični žel. uradnik. Fleischman Ernest, poštni pripravnik. Flere Fran, učitelj. Florenini Ludvig, poštni uradnik. Florjančič Ignacij, ravnatelj pivovarne Union. Florjančič Igo, uradnik Kredit, zavoda. Florjančič Luce, odvetniški pripravnik. Foerster Jaroslav ing., univerzitetni profesor. Forstnerič Alojzij, poštni uslužbenec. Forte Miroslav, dijak. Franchetti Angeloslav, lastnik brivskega salona. Franke Leo, disponent Jadranske po-dunavske banke. Franke Vladimir, trgovski zastopnik. Frantar Gašper, blagajnik Jadranske podunavske banke. Fritsch Oskar, trgovec. Fröhlich Hubert, akademik. Fuchs Alojzij, zlatar. Furlan Boris dr., odvetnik. Fux Riko dr., magistratni višji svetnik. Gaber Milko dr., sodnik. Gärtner Ladislav, privatni uradnik. Gaj Emil dr., javni zastopnik. Gale Rudolf, tehnični žel. uradnik. Gangl Engelbert, dvorni svetnik, I. nam. staroste S. S. K. J. Gartus Ciril Mr. Ph., lekarnar. Gašperlin Anton, uradnik zavarovalnice banke 'Slavije« Gašperlin Anton, dijak. Gerkman Stane, dijak. Germek Boris, privatni uradnik. Gezo Alojzij, poštni uradnik. Glaser Pavel, administrativni poštni uradnik. Gliha Ivo ing., šef kurilnice drž. žel. Globokar Anton, natakar. Gnjezda Fran, profesor. Goijevšek Milovan ing., gradbeni in-ženjer, univerzitetni asistent. Golli Robert, trgovski prokurist. Golli Stanko, dijak. Golob France, tehnični žel. uradnik. Golob Karel, ravnatelj. Golouh Ciril, odvetniški kandidat. Gombač Fran, višji kletarski nadzora. Gomišček Lucijan, bančni uradnik v p. Gorišek Karel, učitelj. Gorjup Alojzij, učitelj. Goršič Janko, nadzornik policijskih agentov. Goslar Branko, sodni avskultant. Grad Franc, detektiv. Gradnik Alojzij dr., sodnik apelacij-skega sodišča. Graselli Andrej, konc. prip. mestnega urada. Graselli Mirko dr., višji drž. tožilec. Gregorič Benon, drogerist. Gregorič Vinko, učitelj. Gregorič Vladimir, akademik. Gregorin Edvard, član Narodnega gledališča. Gregorin Gustav dr., odvetnik. Gregorin Janko dr., profesor. Gregorka Boris, tehnični žel. uradnik. Gregorka Miroslav, viš. žel. inšpektor. Gregorka Dušan ing. Grgič Silvester, učitelj. Gričar Ivan, trgovec. Grili Emil, višji sodni oficijal. Grobler Alfred, dijak. Grošelj Franc, policijski stražnik. Grošelj Leopold, privatni uradnik. Gröblacher Božidar, banovinski računski uradnik. Groznik Franc, policijski stražnik. Gruden Franc, policijski stražnik. Gruden Mirko, ravnatelj Obrtne banke. Guštin Alojzij dr., kr. banski inšpektor. Habbe Ernest, tiskar. Hadži Jovan dr., univerzitetni prof. Habjan Ferdo, sodni kancelist. Habjan Jože, policijski stražnik. Harrnel Gustav, železniški uslužbenec. Hartman Matevž, gostilničar. Hartman Peter, veletrgovec. Haszlakiewicz Waldemar, železniški komisar. Hieng Janez, dijak. Hladnik Franjo, uradnik Trboveljske premogokopne družbe. Hočevar Alojz, banski inženjer. Hočevar Kuno, gimnazijski ravnatelj. Hočevar Maks, šolski nadzornik. Hočevar Zvone, akademik. Höfler Teodor, akademik. Hofman Eduard, poštni uradnik. Horvat Pavel, policijki agent. Hrašovec Fran dr., banski svetnik. Hrehorič Fran, veletrgovec. Hrovat Izidor, strojni tehnik. Hrovat Lojze ing., univerzitetni prof. Hrovatin Makso, tiskarnar. Hubad Matej, ravnatelj drž. konservatorija. Hudnik Adolf, sodnik. Ileršič Ivan, žel. uradnik. Indihar Alojzij, polic, stražnik. Inglič Ante, uradnik. Jakoš Alojzij, višji polic, stražnik. Jamšek Ivan, gradbeni tehnik. Jan Ivan, kurjač Ilirije. Jančigaj Mirko, privatni uradnik. Janeš Vekoslav, trgovec. Janežič Josip, višji polic, stražnik. Janežič Matko, prokurist Ljubljanske Kreditne banke. Jankovič Fran, tiskarniški uslužbenec. Janša Stanko, trg. sotrudnik. Janušič Vladimir, uradnik Ljubljanske Kreditne banke. Jarc Karel, trgovec. Jarc Evgen, profesor in podžupan. Jarec Janko, magistratni višji računski inšpektor. Javornik Josip, 'industrijalec. Javornik Staš, industrijalec. Jedrlinič Tomo, učitelj. Jelačin Ivan, veletrgovec. Jeločnik Viktor, trgovski sotrudnik. Jeločnik Vinko, dnevničar dež. sodišča. Jelušič Zdravko, policijski stražnik. Jenko Ivan dr., zdravnik-primarij. Jenko Ivan, policijski stražnik. Jenko Slavoj, akademik. Jeranče Avgust, detektiv. Jeras Ivan, trgovski družabnik. Jereb Drago, akademik. Jerman Vinko, čevljarski preddelavec. Jeruc Oton, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske. Jeruc Viktor, višji žel. uradnik. Jeseničnik Karel, policijski stražnik. Ješe Leopold dr., zdravnik-primarij. Jevšek Vladimir, dijak. Josin Emanuel, finančni blagajniški ravnatelj v p. Jug Milan, sodnik. Jug Stanko dr. Jugovič Zoran, dijak. Junc Anton, policijski stražnik. Jurak Adolf, elektromonter. Jurca Anton, policijski uradnik. Jurčič Josip, rudarski uradnik. Juričev Milan, gostilničar. Jurjavčič Vekoslav, poštni uradnik. Jurjec Franc, višji policijski stražnik. Jurjovec Avgust, trgovec. Juvan Rudolf, magistratni nadrevident. Juvanec Ferdo, šolski upravitelj v p. Juvane Makso dr., sodnik. Juvane Milan, banovinski višji računski inšpektor. Južnič Rudolf, profesor. Kadunc Avgust, trgovski poslovodja. Kafol Franjo, strokovni tajnik Kmetijske družbe. Kaiser Heribert, trgovski sotrudnik. Kajin Anton, policijski stražnik. Kajzelj Bogumil, podravnatelj Ljublj. Kreditne banke v p. Kajzelj Mirko, akademik. Kambič Miha dr., tajnik Kmetske posojilnice. Kandare Fran dr., odvetnik. Kapus Franc, profesor. Karlin Ivan dr., banski svetnik. Kastelic Ivan, žel. uradnik. Kastelic Peter, trgovski poslovodja. Kaučič Kajetan ing., mestni inženjer. Kavčič Fran, posestnik in gostilničar. Kavčič Josip, industrijalec. Kavšek Ivan, profesor. Kavšek Pavel, višji polic, stražnik. Kenk Roman dr., univerzitetni prof. Keršič Peter, podpredsednik deželnega sodišča. Kerševan Vekoslav, upravnik policije. Kham Franc, trgovec. Klarič Matija, akademik. Klinar Anton ing., grad. direktor v p. Klinar Peter, ravnatelj Hipotekarne banke jugosl. hranil. Klopčar Ferdo ing., mestni gradbeni svetnik. Klopčič Maks, banovinski služitelj. Kmet Milan, uradnik Trboveljske premogokopne družbe. Knaflič Radoslav, šol. upravitelj v p. Knez Rudolf, pešadijski podpolkovnik. Knez Stanko, poštni uradnik. Knez Tomo ing., industrijalec. Knez Zdenko, veletrgovec. Kobe Rado, poštni upravnik. Kocmur Janko, poštni uradnik. Kočevar Ivan, šofer. Koderman Ignacij, sodar. Kogej Ivan, plačilni natakar. Kokalj Viktor, policijski svetnik. Koman Leopold, knjigovodja finančne direkcije. Končan Joško, železniški tehnični uradnik. Konda Rado dr., sodnik apelacijskega sodišča. Konte Ivan, poštni uradnik. Koprivec Ferdinand, obrtnik. Kordelič Rudolf, uradnik O. U. Z. D. Korenčan Ivan, veletrgovec. Korenini Aleksander, prokurist Kreditnega zavoda v p. Koritnik Albin, policijski agent. Kos Danijel, policijski stražnik. Kos Evgen, strojni bravar. Kos Rajko, korektor. Kostnapfel Aleksander, višji oficijal zbornice T. O. I. Kostič Nikola, finančni svetnik. Košak Drago, uradnik Poštne hranil. Košak Ivan, slikarski mojster. Košenina Janko, uradnik Nar. banke. Košič Ante, uradnik pivovarne Union. Košiček Ivan, uradnik drž. železnic. Košiček Jože, magistrali uradnik. Košuta Josip, poštni uradnik._ Kotnik Alojzij, policijski stražnik. Kovač Lojze, univerzitetni laborant. Kovač Viktor, drž. računski kontrolor banske uprave. Kovačič France, magistratni uradnik. Kovačič Lucijan, poštni uradnik. Kozak Jože, učitelj telovadbe. Kozina Pavel, inženjer kemije. Kozjak Franjo, nadučitelj v p. Krajc Matija ing., načelnik banovinskega tehničnega oddelka. Krajec Otmar dr., zdravnik mestnega fizikata. Kranjc Milko dr., dež. sodni svetnik in sodni predstojnik. Kraker Ivan, zastopnik ameriške pot. pisarne Havre-New-York. Kralj Franc, akademik. Kralj Ivan, železniški uradnik. Kralj Ivan, deželni sodni svetnik. Kramarič Mirko, poštni uradnik. Kranjc Franc, služitelj dež. sodišča. Krapeš Franc, restavrater in kavarnar. Kratochvil Ludvik, paznik mestnega dohodarstvenega urada. Kreč Vladimir dr., odvetnik. Krejnik Josip ing, banski inženjer. Kresnik Milko dr., sodnik deželnega sodišča. Krefič Ivan, policijski stražnik. Krevl Josip dr., javni notar. Krisper Josip, akademik. Krištof Ignacij, preglednik mestnega dohodarstvenega urada. Križaj Evgen, poštni uradnik. Krkoč Friderik, lesni trgovec. Krofta Hanuš, ravnatelj Ljubljanske Kreditne banke. Kržišnik Niko. Kugler Davorin, trgovski potnik. Kuhar Jakob, policijski stražnik. Kuhar Zdenko ing. Kukec Vilko, trgovski zastopnik. Kuljiš Andro, profesor. Kunaver Franc, policijski stražnik. Kunc Alojzij, konfekcija. Kunc Karel, profesor. Kuralt Matko, policijski stražnik. Kušar Ivan, davčni upravitelj v p. Kušar Janez, uradnik Mestne hranil. Kyovsky Rudolf dr., sodnik. Lampe Josip, poštni zvaničnik. Lap Anton, ravnatelj mestne vrtnarije. Lasič Dušan, akademik. Lasič Henrik, kasacijski sodnik. Lavrenčak Vilko, državni tožilec. Lavrenčič Alojzij ing. Lavrenčič Alojzij, učitelj. Lavrenčič Ivan, trgovec. Lavrin Ferdo, župnik Narodne cerkve. Leban Andrej, kaznilniški paznik. Leben Ivan ing., šef progovne sekcije drž. žel. Lederhas Rajko, sodnik dež. sodišča. Legat Franc, poštni uradnik. Lenassi Hugon, predstojnik poštne blagajne. Lenger Ferdo, privatni uradnik. Lésica Ivan, učitelj. Leskovic Josip, tiskarski strojnik. Levstek Milivoj Mr. Ph., lekarnar. Lewicki Franc, mehanik. Liker Anton, zvaničnik drž. železnic. Lilleg Vekoslav, zasebnik. Lindtner Henrik, rač. ravnatelj v p. Lipovec Josip, učitelj. Lipovšek Bogdan, dijak. Lokar Janko dr., gimn. ravnatelj. Lokovšek Jan, dijak. Lombar Ivan, zasebnik. Lončar Dragotin dr., gimn. ravnatelj. Lončar Igor ing. Longyka Bogomir, dijak. Lorenzutti Andrej, polic, uradnik v p. Lorenzutti Drago, akademik. Lorger Alfonz, upravitelj Standart Oil Co. Lovše Anton, profesor. Lozič Marko, gostilničar. Lučovnik Hinko dr., sodnik. Ludvik Avgust, uradnik Kreditnega zavoda. Lukež Aleksander, zobotehnik. Lukič Ivan, trgovec. Lulik Ivan dr., odvetnik. Lumbar Jakob, uradnik mestne klavn. Lutman Milan, industrijski ravnatelj. Maček Filip, industrijski poslovodja. Maček Ivan, gostilničar. Maček Stanko ing. Maire Henrik, industrijalec. Majaron Ferdinand dr., odvetnik. Majcen Davorin, profesor. Malenšek Janko, ravnatelj Kmetskega hranilnega in posojilnega doma. Malenšek Josip, ravnatelj Kmetske posojilnice. Malgaj Ivan, uradnik mestne elektr. Malnar Jurij, trgovec. Malnarič Ivan, dijak. Maraž Dioniz dr., banski svetnik. Marčič Edvard, akademik. Marčič Edvard, nadoficijal direk. šum. Marčič Julko, višji sodni oficijal. Maretič Matko, skladiščnik. Marinčič Franc, poštni služitelj. Markič Viktor, finančni rač. kontrolor. Markočič Peter, policijski agent. Marn Ivan, tipograf. Marn Ivo, uradnik Ljubljan. Kreditne banke. . Maršič Robert dr., banovinski komisar za agrarne operacije. Martinc Anton, blagajnik Ljubljanske Kreditne banke. Marušič Drago dr., ban Dravske banovine. Marušič Slavko, banski služitelj. Masek Dvorak Drag., konjeniški podpolkovnik v p. Maslov Evgenij, sodnik. Matelič Joško, trgovski zastopnik. Matičič Makso, slikarski pomočnik. Mayer Ernst dr., banovinski zdravstveni inšpektor. Mayr Josip, trgovski sotrudnik. Mazelle Julij, trgovski zastopnik. Meden Viktor, industrijalec. Medica Fran, trgovec. Medic Franjo, industrijalec. Medič Rudolf, uradnik Kmetske posoj. Medved Josip, sodar. Medveš Josip, profesor. Menardi Cezar, akademik. Menardi Guido, dijak. Mencinger Anton, banski svetnik. Mencinger Leo ing., višji gradbeni komisar. Merala Ferdo, sodnik okrož. sodišča. Merhar Bogdan dr., sodnik. Merhar Ivan, policijski detektiv. Mermolia Fran, učitelj. Merslavič Ivan dr., poverjenik drž. žel. Mešek Ivan, davčni kontrolor. Mešek Joško, knjigovodja Mestne hranilnice. Mihelič Josip, strokovni učitelj. Mihelič Tomo, preglednik finančne kontrole. Meznarčič Josip, pekovski mojster. Mihelj Franjo, dijak. Mihler Ivan, učitelj. Mijič Dragomir, akademik. Mijič Slavko, preglednik mestnega do-hodarstvenega urada. Miklič Matko ing., mestni gradbeni višji svetnik. Mikuž Anton, višji rač. svetnik v p. Mikuž Vladimir, inženjer drž. žel. Mikyška Vaclav, ravnatelj zavarovalne banke »Slavije«. Milavc Franc, strojnik drž. sodišča. Milivojevič Dragoljub, pešadijski podpolkovnik v p. Milost Janko, industrijski prokurist. Minatti Mirko, železniški uradnik. Mis Franta dr., zdravnik. Mladič Anton, višji deželni sodni svetnik. Mlakar Jakob, policijski stražnik. Mlejnik Rajko, inšpektor delegacije ministrstva financ v p. Mlejnik Vital, akademik. Mlekuš Josip dr., policijski svetnik. Mlinar Vladimir, elektromonter. Modrijan Janez, poštni uradnik. Mohar Ivan, knjigovez. Mohorič Lojze, poročnik korvete. More Karel, sodavičar. More Rudolf, sodavičar. Morel Adolf, akademik. Mosetizh Josip, finančni svetnik. Možina Ivan, tehnični uradnik. Mrak Avgust, akviziter »Slavije«. Mrak Ivan, žel. višji nadzornik. Mrak Vladimir, fotograf. Mrovlje Milan, geometer. Mramor Franc, banovinski sekretar. Mulaček Josip, uradnik Kmetijske družbe. Mušič Makso, magistratui računski revident. Muzlovič Avgust, uradnik OUZD. Müller Jan ing., železniški inženjer. Müller Janko, sodnik okrož. sodišča. Nabergoj Ivan, knjigovez. Naglas Viktor, industrijalec. Naglič Vladko, poročnik vojn. broda. Nagode Črtomir ing. Nanut Franc, detektiv. Narad Ivan, policijski stražnik. Novak Fran dr., podpredsednik senata in odvetnik. Novak Ignacij, veletrgovec. Novak Leon ing. Novak Stanko, sekretar banske uprave. Novakovič Ljubo, art. polkovnik. Novotny František, mestni vrtnar. Oblak I. C. dr., odvetnik. Obereigner Stane, železn. tehn. uradnik. Ogorelec Albin, banovinski uradnik. Ogoreutz Robert dr., prvi državni tožilec. Ogrič Rado, preglednik finančne kontrole. Ogrin Ludvik, natakar. Ogrizek Rafael. Ojstriš Fran, tiskarski faktor. Okorn Alojz, strojnik mestne elektrarne. Olifčič Robert, administrativni poštni uradnik. Omahen Ignacij, dijak. Omersa Zdravko, učitelj. Omerza Josip, trgovski zastopnik. Omerza Niko, dijak. Oražem Bronislav, polic, stražnik. Oražem Franc, policijski služitelj. Oražem Franc, dijak. Orel Karel ing., tehnični višji svetnik. Oroszi Reinfried, trgovec. Osenar Anton, trgovec. Oset Franc, trgovec. Ostanek Lojze, akademik. Oswald Miha, knjigovodja Pokojninskega zavoda. Ošaben Edvard, železniški čuvaj. Otahal Josip ing., banovinski inženjer. Paljk Leopold, učitelj. Palovec Ferdo, dentisi Pance Vinko, sodnik. Pantar Josip, knjigovez. Papež Oton dr., predsednik deželnega sodišča v p. Papež Peter, trgovski poslovodja. Pardubsky Henrik ing., gradbeni inženjer. Patik Anton, uradnik Ljublj. Kreditne banke. Pavlič Marijan, akademik. Pavlič Rado, gimnazijski ravnatelj. Pavlin Ciril dr., ravnatelj in generalni tajnik Združ, papirnic. Pavlin Fran dr., ravnatelj Ljublj. Kreditne banke. Pavlin Josip ing., pooblaščeni civilni inženjer. Pavlovčič Franc, detektiv. Pavšek Vladimir, dijak. Pavšič Pero, stavbeni tehnik. Pečanka Ladislav, višji ravnatelj Ljubljanske Kreditne banke v p. Peček Bojan, član državnega gledališča. Pečenko Vlado ing., elektroinženjer. Pečnik Fran, sodnijski rač. uradnik. Pehani Gojmir ing., inženjer drž. železnic. Pehani Otmar, bančni ravnatelj. Pehani Polde, finančni rač. uradnik. Peklar Florjan, pisarniški pripravnik dež. sodišča. Pelan Stanko, uradnik Ljubljanske Kreditne banke. Pelc Slavko, sodnik. Perčič Feliks, policijski stražnik. Perič Filip, novinar. Perko Lovro, šolski upravitelj v p. Perko Nace ing., mestni inženjer. Perovič Ivo, tehnični uradnik drž. žel. Perše Vladimir, podravnatelj družbe »Putnik«. Pestevšek Karl, višji policijski svetnik. Pestofnik Alojz, policijski stražnik. Petelin Bogdan dr., sodnik okrožnega sodišča. Peterlin Viktor dr., profesor. Petrič Anton, akademik. Petrič Ivan, mestni nadučitelj v p. Petrič Ivo, sodni poduradnik v p. Petrič Martin, uradnik drž. železnic. Petrovčič Srečko ing. Pevec Janez, poštni uradnik. Pezdič Anton, poštni ravnatelj v p. Pezdič Franc, banovinski sekretar. Pezdirec Ivan. Pfeifer Ciril dr., sreski načelnik. Pibernik Bogomir ing. Pinterič Martin, sodni oficijal. Pipenbacher Dušan, absolvirani pravnik. Pipenbacher Josip dr., gimnazijski ravnatelj v p. Pirc Anton, carinski kontrolor. Pirc Joža, uradnik Ljublj. Kreditne banke. Pirc Makso dr., odvetnik. Pirh Emil, zobotehnik. Pirjevec Karel dr., ravnatelj trgovske akademije. Pirman Rudolf, banovinski služitelj. Pirnat Alojz, trgovski potnik. Pirš Josip, stereotiper Učiteljske tisk. Pišot Franc, višji policijski stražnik. Pizzulin Josip, jetniški zvaničnik. Planinc Ivan, uradnik poštne hranilnice v p. Planinšek Egon, trgovec. Planinšek Fran, višji železniški inšpektor. Platner Josip, zasebnik. Plainer Jože ing., arhitekt. Pleiweis Karel, notar. Pleničar Edvin, banovinski uradnik. Pless Ivan dr., tajnik zbornice TOI. Podboj Ivan ing. Podgornik Bojan, dijak. Podhvaški Jože. Podobnik Ivan, policijski agent. Pogačnik Ciril ing., mestni inženjer. Pogorelec Anton, policijski stražnik. Pogorelec Dragotin, uradnik Kreditnega zavoda. Pohar Ernest, sodni uradnik. Polajnar Karel, kavarnar in posestnik. Polak Janko, šolski upravitelj. Polak Miroslav, akademik. Polak Josip, trgovec. Polc Josip, sodnik. Poljanec Drago, privatni uradnik. Poljanec Franc, policijski stražnik. Poljanšek Rado, dijak. Pompe Leon dr., sodnik. Ponebšek Janko, notarski namestnik. Potočnik Alojz, učitelj. Potočnik Mihael, višji polic, stražnik. Potokar Milan, privatni uradnik. Povhe Anton, policijski nadzornik. Poženel Albert ing., mestni višji gradbeni svetnik. Poženel Ivan, železn. inšpektor v p. Praprotnik Avgust, predsednik Prometnega zavoda za premog. Praunseis Alojzij dr., zobozdravnik. Predalič Stanko, trgovec. Predovič Elija, veletrgovec. Prelovšek Matko ing., ravnatelj mestnega gradbenega urada. Premrou Vladimir dr., zdravnik. Premrov Boris dr., priprav, banske uprave. Premrov Ivan dr., zdravnik. Preobraženski Nikolaj dr., univerzitetni docent. Prepeluh Albin, novinar. Presker Milko, kavarnar. Presi Mihael, šolski nadzornik. Prešern Milan, uradnik Ljubljanske Kreditne banke. Pretnar Franc, višji knjigovodja Mestne hranilnice. Prijatelj Marjan, akademik. Primic Rudolf, davčni upravitelj. Pristou Filip, lastnik črkoslikarskega ateljeja. Pristovšek Fran, šolski upravitelj. Pristovšek Stanko, poštni uradnik. Prodan Josip dr., zdravnik. Prohinar Viktor, sodnik. Prunk Josip, tajnik »Jutra«. Puc D. Boris, odvetniški kandidat. Puc Dinko dr., ljubljanski župan in odvetnik. Puc Igor, akademik. Pucihar Jože, policijski stražnik. Pučnik Adalbert, lastnik krojaškega salona. Puhr Drago, strokovni učitelj. Pustišek Ivan, ravnatelj tvrdke Knez. Pustišek Ivko, akademik. Pustoslemšek Rasto, direktor »Jutra« in narodni poslanec. Rabič Viktor, uradnik Kreditnega zavoda. Radojčič Nikola dr., univerzitetni prof. Radovan Janez, dentist. Raič Slavko, profesor. Rainer Slavko, župni prednjak SKJ. Rajšič Stevo, trgovec. Rak Franc, skontist Mestne hranilnice. Rakovec Rudolf, glavni blagajnik Narodnega gledališča. Rakovec Ivan, poštni uradnik. Rant Alojzij, sodnij ski pristav. Ravnihar Vladimir dr., odvetnik in senator. Ravnikar Alfons, poštni upravnik v p. Razboršek Ciril, policijski stražnik. Raztresen Josip, policijski stražnik. Ražem Joahim dr., odvetnik. Rebek Josip, ključavničarski mojster in podpredsednik zbornice za trg., obrt in ind. Rebek Pravoslav, živinozdravnik. Rejc Viktor, brivec. Repič Franjo, sodarski mojster. Repič Henrik, akademik. Resnik Fran, knjigovez. Reya Oskar dr., univerzitetni asistent. Richter Karel, pešadijski narednik. Rihar Štefan, uradnik. Robida Ivan dr., zdravnik in univerzitetni docent. Rogelj Gregor, višji polic, stražnik. Rogina Anton dr., predsednik višjega dež. sodišča v p. Rogi Lev, disponent Jadranske podun. banke. Rohrmann Viktor, veletrgovec. Rojc Viktor, stavec. Rovan Dreja, fotograf. Rovšek Davorin, fotograf. Rovšnik Tone, dipl. tehnik. Rozman Bogomir, dijak. Rozman Konrad, policijski upravni pripravnik. Rožič Valentin dr., profesor in senator. Rožencvet Ivan, železniški sprevodnik. Rožnik Franc, uradnik kontrole mer in dragocenih kovin. Rothi Božo, akademik. Rudolf Dušan ing., rudarski referent. Rudolf Ivan, privatni uradnik. Rudolf Milan, gradbeni tehnik. Rudolf Rudolf, uradnik mestnega knjigovodstva. Rupel Mirko dr., profesor. Rupnik Franc, policijski stražnik. Rupnik Janko dr., magistratni višji svetnik. Rupnik Josip, poštni uradnik. Rupnik Valentin, sodnijski pis. višji oficijal. Rupnik Vlado dr., sodnik okrajnega sodišča. Ruprcht Janez, akademik. Ruprecht Janko, akademik. Rus Franc, ravnatelj Ljublj. Kreditne banke. Rus Igo, sreski tajnik. Rus Ivan, banovinski rač. inšpektor. Rus Josip, trgovec. Rus Srečko, trgovec. Rus Viktor, trgovec. Rus Vikor, železniški sprevodnik. Rustia Josip ing., dvorni svetnik v p. Rutar Ignacij dr., direktor Poštne hranilnice v p. Rybaf Miloš, višji uradnik Narodne banke. Sadovnik Maks, knjigovez. Saksida Vladimir, uradnik Pokojninskega zavoda. Samarin Stanko. Samec Ivan, veletrgovec. Samuda Ivan, akademik. Sancin Danilo, uradnik Narodne banke Sancin Ivo, načelnik Kmet. oddelka vel. župana v p. Sancin Josip, učitelj. Sancin Savo, akademik. Saršon Pavel, učitelj. Sartory Boris, akademik. Savinski Oskar, podpolkovnik v r. Sbrizaj Pavel, uradnik Ljublj. Kreditne banke. Sedej Viktor, gostilničar. Sedlar Ivan, banovinski inšpektor. Sekula Josip, trgovski poslovodja. Seiko Janko, sodnijski višji pis. oficijal. Senekovič Miroslav, banovinski svetnik. Sernec Dušan ing., minister n. r. Seunig Ivan, industrij alee. Sever Andrej, trgovec. Sever Filip, knjigovodja. Sever Maks, veletrgovec. Sevnik Franjo ing. Sfiligoj Rado dr., zobozdravnik. Sieber Andjelko, abs. tehnik. Simič Relja, carinski uradnik. Simončič Josip, upravitelj invalidskega doma. Simončič Slavo, prokurist tvrdke »Lesna«. Simončič Vlado, uradnik mestnega knjigovodstva. Sire Ivan, policijski stražnik. Sirnik Jakob, poštni tajnik v p. Skaberne Avgust, veletrgovec. Skaberne Milan, veletrgovec. Skaberne Viktor ing., banski tehnični inšpektor. Skalar Josip, višji računski svetni v p. Skale Janko, uradnik Ljubljanske Kreditne banke. Skrbinšek Marijan, dijak. Skružny Vaclav, gledališki dekoracij-ski slikar. Škulj Fran, okrajni šolski nadzornik. Slana Avguštin, knjigovodja. Slanina Edvard, dijak. Slapničar Janko, magistratni računski višji inšpektor. Slatner Mavricij, policijski stražnik. Slavik Vladimir ing. Smodiš Janko, tajnik Zveze slovenskih zadrug. Smole Albin dr., odvetnik. Smole Fran. uradnik Ljubljanske Kreditne banke. Smolnikar Ivan, policijski stražnik. Snoj Josip, trgovec. Sodnik Alojzij, profesor. Soklič Ivan, dijak. Soršak Anton, ravnatelj »Ekonoma«. Soss Karel, veletrgovec. Sotelšek Ivan, šef glavne pisarne banske uprave. Sotelšek Ivan, dipl. tehnik. Souvan Hubert dr., drž. pravobranilec. Souvan Leo, veletrgovec. Spiller-Muys Fran dr., vladni svetnik v p. in odvetnik. Spinčič Ivo, mestni arhitekt. Špindler Martin, višji finančni svetnik. Spreitzer Matko st., veletrgovec. Spreifzer Matko ml., trgovski knjigovodja. Srebrnič Slavko, akademik. Stani Branko, dijak. Stare Bruno, ravnatelj. Stare Egon dr., odvetnik. Stare Emil dr., odvetnik. Stare Janko, davčni upravnik v p. Stare Leon dr., načelnik uprav, odd. banske uprave. Stegnar Vinko, sodni nadoficijal v p. Steklasa Adolf, višji policijski stražnik. Stele Albin dr., prokurist Ljubi j. Kreditne banke. Stepančič Ivan, gradbeni mojster. Sterlekar Milan, blagajnik Mestne hranilnice. Sterlekar Viktor, državni uradnik. Steska Henrik dr., član upravnega sodišča. Stojanovič Milisav, artil. kapetan I. klase. Sirauss Luce, uradnik Kreditnega zavoda. Strehar Franc. Strgar Vinko ing., rudarski glavar. Strmoli Štefan, trgovec. Stuchly Edvard, trgovski podjetnik. Stupar Kazimir, poštni uradnik. Stupica Franc, veletrgovec. Stupica Janko, trgovec. Stupica Josip, trgovec. Stupnicki Boleslav, akademik. Subašič Silvan, sobni slikar in pleskar. Supančič Drago, učitelj. Sušnik Ivan, poštni uradnik. Sušnik Josip, Mr. Ph., lekarnar. Sušnik Rihard, Mr. Ph., lekarnar. Svetek Rajko, banovinski svetnik. Svetic Franc, trgovski poslovodja. Šabec Ivan, uradnik banske uprave. Šantel Bojan, akademik. Šaplja Tone dr., inšpektor agrarne direkcije. Šarabon Andrej, veletrgovec. Šarabon Fran, trgovski poslovodja. Šaunik Franjo, drž. puškarski mojster. Šaunik Tomaž, privatni uradnik. Šebenik Dragotin, magistratui pisarniški ravnatelj. Šeber Franc, tapetniški mojster. Šega Leopold. Šest Osip, profesor. Šinkovec Karel, krojaški pomočnik. Šivic Franc, policijski stražnik. Škerlj Božo dr., zdravnik. Škof Ludvik, magistr. tehn. uradnik. Škofič Jernej, služitelj klas. gimnazije. Škopek Edvard, urar. Šlajmer Edo dr., zdravstveni svetnik in univerzitetni profesor. Šlais Jan, profesor drž. konservatorija. Šmalc Leopold, sodnik. Šolar Viktor, tehnični uradnik. Špacapan Alojz, privatni uradnik. Špeil Avgust, magistratni računski višji svetnik. Štembal Rudolf, dijak. Štempihar Jurij dr., sodnik. Štefančič Peter. Štolfa Josip ing., banovinski inženjer. Štrajnar Franc ing. Štrekelj Ivan, učitelj. Štrekelj Josip, učitelj. Štrekelj Saša, koncept, uradnik banske uprave. Štrekelj Vladimir, akademik. Štrikberger Karel, zasebni uradnik. Štrukelj Fran, ravnatelj Učit. tiskarne. Šubert Jože, poslovodja Kemične tovarne. Šubic Mirko, profesor. Šubic Miroslav, poštni uradnik. Šubic Rajko, akad. grafik in slikar. Šuklje Ljudevit, akademik. Šuklje Marko, dijak. Šuklje Vladimir, od vet. koncipijent. Šumi Peter, blagajnik Splošnega jugoslovanskega bančnega društva. Šušteršič Anton, glavni blagajnik Mestne hranilnice v p. Šušteršič Lovro, žandarmerijski kapetan I. klase v p. Švigelj Anton dr., odvetnik. Švigelj Fedor, inženjer. Švigelj Mitja, akademik. Švigelj Zdenko dr., odvetn. kandidat. Schaffer Aleksander, železn. uradnik. Schauer Dolfe, avskultant dež. sodišča. Schell Hugon, arhitekt. Schiffrer Stanko dr. Schrey Jean, zasebnik. Schusterschitz Adolf, akademik. Schweiger Josip, profesor. Schwentner Lavoslav, knjigotržec. Tabernik Alojzij, policijski agent. Tančič Viktor, nadzornik pivovarne •Union«. Tavčar Ante, ravnatelj Splošnega jugoslovanskega bančnega društva. Tavčar Franjo ing., stavbenik. Tavčar Igor dr., zdravnik. Tavčar Ivan dr., odvetnik. Tavčar Josip dr., zobozdravnik. Tavzes Fran, finančni računski ravnatelj v p. Teger Ivan, policijski agent. Tekaučič Karel, prokurist veletrgovine I. C. Mayer. Tenente Rudolf, trgovec. Terček Janko, magistratni uradnik. Terčič Josip, telefonist. Teržan Ivan, uradnik rudarskega glavarstva. Tomažič Miroslav, poštni uradnik. Tomažič Pavel, dijak. Tomc Joško, avskultant dež. sodišča. Tominec Franjo, banovinski uradnik. Tominec Vladimir, žel. uradnik. Tomše Franc, policijski stražnik. Tomšič Emil, višji carinski kontrolor. Tomšič Mirko, geometer. Tomšič Teodor, fin. rač. inšpektor. Torelli Janko, učitelj. Tory Rihard, zastopnik tovarne »Ju-gočeške«. Tosti Avgust, gen. ravnatelj Kreditnega zavoda. Trampuž Boris, dijak. Trampuž Franjo, višji banov, svetnik. Trampuž Ivan, poštni usluzoenec. Trapečar Viktor, lastnik zavoda za čiščenje. Trček Franc, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug. Trček Ivan, tiskarski sluga. Treo Dragotin dr., odvetnik. Treven Viktor, uradnik Poštne hranil. Trontelj Ivo, železniški teh. uradnik. Trost Maks, akademik. Trošt Ciril, uradnik TPD. Trošt Franc, telovadni učitelj. Trtnik Franjo, uradnik Mestne hranil. Tuječ Evgen, elektroteh. podjetje. Turk Jakob ing., ravnatelj kemičnega preizkuševališča. Udovič Just, policijski stražnik. Umberger Anton, trgovski zastopnik. Umnik Ivan, šolski sluga. Umnik Ivo dr., sodni avskultant. Urbanc Feliks, veletrgovec. Urbanič Josip, trgovec. Urdih Alojzij, višji polic, stražnik. Vadnal Alojzij, akademik. Vadnal Josip, poštni uslužbenec. Vadnov Jože, akademik. Vagaja Franc ing. Vajda Branko ing. Valašek Karel, privatni uradnik. Valentinčič Josip, akademik. Valentinčič Leopold, višji pol. stražnik. Vančate Jan, prokurist Ljubljanske Kreditne banke v p. Vardjan Vojteh, car. posrednik. Velepič Ciril, pripravnik Pošt. hranil. Velepič Ivan, poštni upravnik v p. Velušček Vladimir, višji sodni svetnik. Venturini Franc, učitelj. Verč Anton, administrativni uradnik poštne direkcije. Verčon Ivan dr., zobozdravnik. Verlič Josip, veletrgovec. Vernik Alojzij, poštni ravnatelj v p. Verovšek Oroslav, veletrgovec. Verovšek Žorž, akademik. Vesel Rudolf, finančni blagajniški ravnatelj v p. Vičič Janko, upravnik Kmet. lista. Virant Janez, uradnik drž. železnice. Vlach Josip, industrijski ravnatelj. Vodišek Maksimilijan, prog. mojster. Vodnik Alojzij, industrijalec. Vodopivec Ivan, višji polic, stražnik. Voljč Ivan, poštni uradnik. Volk Ivan, trgovski družabnik. Vončina Fran dr., načelnik splošnega oddelka banske uprave. Vouk Ivan, šolski upravitelj. Vovk Josip, uradnik Kmetske posojil. Vrančič Božo, poručnik fregate. Vrančič Ivan, predsednik višjega dež. sodišča. Vrančič Ivan, sodnik. Vrančič Janko dr., podravnatelj Pokojninskega zavoda. Vrankar Pavel, dentist. Vrečar Anton, policijski agent. Vrečar Josip, polioijski stražnik. Vrhove Alojzij, uradnik Mestne elektr. Vrhovec Tone, finančni uradnik. Vučinič Marko, carinik. Wedam Josip, finančni pisar, uradnik. Wester Josip, obl. šol. inšpektor v p. Wildman Oton, dijak. Windischer Fran dr., generalni tajnik zbornice TOI v p. Wisiak Aleksander, trgovski zastopnik. Zadnikar Franc, policijski stražnik. Zadnikar Josip, banovinski uradnik. Zadravec Jurij, dežnikarski pomočnik. Zajc Joško, trgovec. Zajc Viktor, živinozdravnik. Zajec Slavko ing. Zamida Matija, višji ravnatelj dežel, uradov. Zarnik Miljutin dr., magistratni direktor v p. Zdunič Dušan, kapetan I. klase. Zemanek Gustav ing., strojna tehnična pisarna. Zemljič Joško, industrij, knjigovodja. Žepič Ludovik, tajnik zavarovalne banke »Slavije«. Zidanšek Josip ing., banovinski Kmetijski inšpektor. Zidar Zvonko, akademik. Zima Ignacij, banovinski uprav, pisar, uradnik. Zorec Josip, višji polic, stražnik. Zornada Aron. Zuccato Remigij, dipl. geometer banske uprave. Zuccato Rinaldo, keramik. Zupan Ivan, arhitekt. Zupan Vlado, trgovski potnik. Zupanc Franc, dohodarstv. preglednik. Zupanič Niko dr., minister n. r. in direktor etnografskega muzeja. Zupančič Franc ing., oblastveno avtorizirani civilni inženjer. Zupančič Danijel, akademik. Zupančič Gabrijel, industrijalec. Zupančič Joško, glavni urednik Slovenskega Naroda«. Zupančič Lojze ing., rudarski inženjer. Žaček Rudolf, višji želez, uradnik. Žagar Joco, višji želez, kontrolor v p. Žajdela Franc, policijski sreski nadzornik. Žargi Mirko, trgovec. Žekar Franjo, železniški uradnik. Železnik Albin, poštni uradnik. Železnikar Aleksander, novinar. Železnikar Ivan, trgovec. Žigon Alojzij, sodnik okrož. sodišča. Žigon Štefan, lastnik krojašk. salona. Žilič Stane, bančni uradnik. Žirovnik Janko dr., odvetnik. Žirovnik Janko, trgovec. Žitko Jakob, policijski stražnik. Žitnik Josip, banovinski uradnik. Žlajpah Anton, monopolski uradnik, Žraitek Peter, profesor. Žnidarič Franjo, poštni uradnik. Žnidaršič Josip, višji žel. uradnik. Žnideršič Branimir, akademik. Žolgar Zvonko, ravnatelj zavarovalnice »Feniks«. Žumar Anton, trgovski sotrudnik. Žun Milan, drogerist. Žvan Ludovik, dijak. Članice: Ahčin Izabela, privatna uradnica. Ahčin Jerica, soproga pom. sekretarja banske uprave. Ahčin Lija, učiteljica. Aleš Vera, privatna uradnica. Arko Anka, soproga ravnatelja drž. jetnišnic. Avbelj Ivanka, otroška vrtnarica. Avbelj Marija, strokovna učiteljica. Babšek Mara, uradnica Poštne hranil. Bahovec Ela, učiteljica. Bajc Mara, zasebnica. Bajželj Irma, soproga telovadnega učitelja. Bari Hermina, privatna uradnica. Bergodac Avrelija, privatna uradnica. Bevk Julijana, soproga prosvetnega inšpektorja. Bezlaj Dora, uradnica drž. železnic. Bitenc Mara, učiteljica. Bizjak Francka, krznarjeva soproga. Boltauzer Draga, uradnica Poštne hranilnice. Boltauzer Silva, banovinska uradnica. Borštnar Stana, uradnica Poštne hran. Bozzanella Roza, krojačka. Božič Ljubica, dijakinja. Brence Herta, šivilja. Breuer Marija, dijakinja. Brnčič Mira, akadermičarka. Briifach Mihaela, uradnica finančne direkcije Breznik Nuša, soproga profesorja. Bučar Elea, šivilja. Bučar Spelea, dijakinja. Bufon Eliza, policijska uradnica. Bufon Gizela, privatna uradnica. Bufon Matilda, privatna uradnica. Cegnar Ivanka, učiteljica. Cerar Ivanka, učiteljica. Cerar Marija, učiteljica. Cimperman Ivanka, trg. sotrudnica. Coriary Frida, šivilja. Cotman Milka, privatna uradnica. Cvenkel Nada, privatna uradnica. Čarman Anica, privatna uradnica. Čarman Iva, učiteljica. Čebular Herma, uradnica Ljubljanske Kreditne banke. Čebular Mica, modna šivilja. Čebular Sonja, privatna uradnica. Cendem Angela, učiteljica. Cerček Anka, sodnijska uradnica. Černivec Katarina, učiteljica. Dacar Serafina, učiteljica. Dekleva Hilda, zasebnica. Demšar Josipina, učiteljica. Detela Marija, učiteljica. Dostal Vera, akademičarka. Dougan Nuša, dijakinja. Engelman Milena, učiteljica. Erjavec Ljudmila, učiteljica. Erzin Jirka, poslovodkinja tvrdke »Alimenta«. Fabčič Fani, trgovska sotrudnica. Faganel Adela, dnevničarka dež. sod-Faganel Lea, učiteljica. Faganel Stana, učiteljica. Fajdiga Marija, učiteljica. Fajdiga Paimira, strokovna učiteljica. Fatur Ljudmila, privatna uradnica. Fink Vida Mr. Ph. Fister Mileva, učiteljica. Flere Viktorina, učiteljica. Franke Darinka, učiteljica. Franke Helena, soproga trgovskega zastopnika. Franke Helena, učiteljica. Fras Marija, banovinska dnevničarka. Fröhlich Katarina, žel. dnevničarka. Fuchs Avgusta, zlatarjeva soproga. Furlan Lo;zka, dijakinja. Gabršek Zlatka, učiteljica. Gajšek Duša, d jakinja. Gajšek Mira, kontoristinja. Gajšek Nada, dijakinja. Gams Dragica, učiteljica. Gangl Jakiča dr. Gangl Jakobina, soproga dvornega svetnika. Gašperlin Maruška, magist. uradnica. Geiger Erika, uradnica Ljubljanske Kreditne banke. Gerbec Minka, privatna uradnica. Germek Jetti, privatna uradnica. Germek Nada, dijakinja. Geyer Tilči, privatna uradnica. Gnezda Angela, sodn. dnevničarka. Gnidovec Frančiška, magistr. uradnica. Gogola Anica, zasebnica. Golob Albina, ravnateljica mešč. šole. Gomilšek Marija, učiteljica. Grimm Silva, privatna uradnica. Grossmann Božena dr., zdravnica. Grošelj Marija, učiteljica. Gruden Nada, učiteljica. Gruden Štefanija, učiteljica. Grudnik Darka, dijakinja. Hann Karolina, učiteljica. Hartman Fanči. Hickl Marija, banovinska uradnica. Hitzl Ana, učiteljica. Hočevar Emilija, policij, uslužbenka. Hočevar Helena, inženjerjeva soproga. Horka Berta, poslovodkinja tvrdke »Alimenta«. Hrast Minka, uradnica Mestne hranil. Hribar Tuša, dijakinja. Hribar Vida. Hubad Jerica, soproga ravnatelja drž. konservatorija. Jak Ana, učiteljica. Jak Tilka, poštna uradnica. Jan Irena, strokovna učiteljica. Jeglič Marija, učiteljica. Jenko Fina, primarijeva soproga. Jenko Pavla, trg. sotrudnica. Jezeršek Anica, trg. sotrudnica. Juvanec Jožica, akademičarka. Kačič Meta, dijakinja. Kadivc Ida, veletrgovčeva soproga. Kajzelj Jelena, soproga bančnega pod-ravnatelja v p. Kalan Marta, privatna uradnica. Kalan Olga, modistka. Kalin Ivanka, strokovna učiteljica. Kalin Minka, učiteljica. Kamenšek Jelka, poštna uradnica. Kastelic Rožca, dijakinja. Kavčič Vida, soproga industrijalca. Keržan Albina, privatna uradnica. Keržan Ana, dijakinja. Keržan Mira, državna uradnica. Keržan Olga, privatna uradnica. Kette Vika, trgovčeva soproga. Kiferle Danica, učiteljica. Kladnik Marija, akademičarka. Kladnik Nada, dijakinja. Kleč Pavla, učiteljica. Klemenčič Miroslava, pošt. uradnica. Klinc Vita, uradnica Poštne hranilnice. Knebl Erna, trgovska sotrudnica. Kobal Iva, ravnateljica mešč. šole. Kobentar Santa, soproga komerciel-nega uradnika papirnice Vevče. Kokalj Dora dr., profesorica. Kokalj Nina, poštna uradnica. Koman Marija, strokovna učiteljica. Komotar Nana Mr. Ph., lekarnarica. Korelič Pavla, privatna uradnica. Kosem Milena, sodnijska dnevničarka. Kostnapfel Lojzka, soproga višjega olic. zbornice za TOI. Košiša Katarina, učiteljica. Kovač Ivanka, učiteljica ženskih ročnih del. Kovač Krista, dijakinja. Kovač Marija, učiteljica. Kovač Mija, banovinska uradnica. Kovač Milka, soproga rač. uradnika. Kovačič Heda, magistratna uradnica. Kozak Milica, učiteljica. Kozina Ančka, dijakinja. Kozina Ljuba, akademičarka. Koželj Antonija, trg. poslovodkinja. Krakar Angela, strokovna učiteljica. Krapež Roza, restavraterjeva soproga. Krapež Vera. Krkoč Anica. Kuhar Ada, privatna uradnica. Kuhar Boža, notarska pripravnica. Kuhar Vladka. Kukec Štefka. Kuljiš Diva, profesorica. Kunc Ljudmila, privatna uradnica. Kuntih Julka, učiteljica. Kuralt Dragica, poštna uradnica. Lampič Roza, učiteljica. Lampret Zora, dijakinja. Lapajnar Angela, sodnijska uradnica. Lavtar Minka. Leskovic Ivanka, trgovka. Levec Anica, strokovna učiteljica. Logar Rika, banovinska uradnica. Lombar Andreja. Lovše Majda, dijakinja. Malnar Minka, trgovčeva soproga. Mandeljc Jela. Markič Katarina, profesor, soproga. Matelič Milica, soproga trgovskega zastopnika. Mathian Josipina, magistr. uradnica. Matkovič Jela, učiteljica. Matkovič Marija, strokovna učiteljica. Mazi Ida, učiteljica. Mazi Olga, učiteljica. Medica Berta, trgovčeva soproga. Medica Lidija. Medič Marija, učiteljica. Mencinger Anica, inženjer. soproga. Meznarčič Marija. Mihelič Josipina, učiteljica. Mikyška Marija, soproga ravnatelja zavarovalne banke »Slavije«. Milavec Antonija, poštna uradnica. Milčinski Marija, vdova dvornega svetnika. Milost Vera, soproga industrijskega prokurista. Mladič Marija, strokovna učiteljica. Močnik Marenka. Mulaček Berta, soproga uradnika kmetijske družbe. Mušič Marija, učiteljica. Mužina Adela, uradnica zavarovalne banke »Slavije«. Naglas Franja, industrijalčeva sopr. Ojstrž Ana, učiteljica. Oman Vera, uradnica Poštne hranil. Omota Jožica, univerzitetna uradnica. Omota Lojzka, šivilja. Orel Vera, privatna uradnica. Oset Zora, dijakinja. Palme Marija, strokovna učiteljica. Papež Vera, soproga predsednika deželnega sodišča. Papež Vera Mr. Ph. Pardubsky Štefa, soproga inženjerja. Patik Krista, soproga banč. uradnika. Paulin Ida, uradnica drž. tožilstva. Pavlič Tilka, gimn. suplentinja. Pečan Ivanka, privatna uradnica. Pečanka Anuša, soproga višjega banč. ravnatelja. Peče Hermina, učiteljica. Peče Ema, učiteljica. Pečenko Mileva, dijakinja. Pečenko Stana, otroška vrtnarica. Pehani Milena, učiteljica. Pelicon Marica, privatna uradnica. Pengal Sabina, sodnijska uradnica. Perko Hermina, inženjerjeva soproga. Persi Mira, kontoristinja. Petelin Marija, učiteljica. Petelin Pavla, učiteljica. Peterlin Ela, profesorjeva soproga. Peterlin Zofija, učiteljica. Petrič Ida, učiteljica. Petrovčič Stana, privatna uradnica. Petrovec Nežika, učiteljica. Pevc Bogdana, akademičarka. Pibernik Marija, uradnica Poštne hranilnice. Piller Ivana, učiteljica. Pirc Dragica, učiteljica. Pirc Marija, strokovna učiteljica. Pirc Zofija, poštna uradnica. Pirjevec Ida, soproga ravnatelja trgovske akademije. Pivk Angela, banovinska uradnica. Planinšek Danica. Plivelič Lilly, uradnica Poštne hranil. Podboj Zofija, dijakinja. Podbršček Pepina, privatna uradnica. Polak Marija, šolska upraviteljica. Polak Marija, učiteljica. Poljšak Aleksandra, zasebnica. Porenta Uršula, učiteljica. Potočnik Pavla, strokovna učiteljica. Povhe Vanda, privatna uradnica. Povše Mila, poštna uradnica. Poženel Angela, soproga mestnega viš. grad. svetnika. Prah Valerija. Premrov Zdenka, uradnica Poštne hranilnice. Presker Angelca, privatna uradnica. Prosenc Milica, učiteljica. Pučnik Ana, soproga lastnika salona modnega ateljeja. Pugelj Mica, privatna uradnica. Pustišek Ruša, dijakinja. Rakove Vekoslava, poštna uradnica. Ramovš Marija, učiteljica. Randl Roza, učiteljica. Ravnikar Ana, privatna uradnica. Raznožnik Vida, učiteljica. Regally Vera, sodnijska pisarniška uradnica. Resnik Dana, privatna uradnica. Resnik Mimi, privatna uradnica. Robida Marija, soproga zdravnika. Robida Marija, dijakinja. Rogar Krista, privatna uradnica. Rogi Karla, soproga bančnega di-sponenta. Rojc Marija, šivilja. Rojc Julijana, privatna uradnica. Rojšek Julka, uradnica Poštne hranil. Rozman Miroslava, prokuristinja. Rožman Franka, učiteljica. Rožman Štefi, privatna uradnica. Rumpel Lina, soproga opernega pevca. Rupnik Julči. Rus Malči, privatna uradnica. Rus Marija, soproga sreskega tajnika. Rus Stana, učiteljica. Sabadin Bogomila, učiteljica. Sabo Anica, učiteljica. Sajovic Amalija, poštna uradnica. Sainuda Trujana, magistratna uradnica. Sancin Pavla, učiteljica. Satošek Franica, učiteljica. Saršon Friderika, strokovna učiteljica. Satošek Mira, frizerka. Sedej Marija, lastnica mod. salona. Semen Mara, poštna uradnica. Semen Pavla, učiteljica. Senekovič Andreja, dijakinja. Senekovič Milena, učiteljica. Senekovič Olga, asist. phar. Senekovič Olga, vdova dvor. svetnika. Sieber Mica, privatna uradnica. Skubic Cecilija, učiteljica. Slapničar Majda, soproga višjega ma-gistratnega inšpektorja. Smolič Marija, učiteljica. Sinrečnik Blanka, dijakinja. Soban Marica, učiteljica. Sodnik Marija, strokovna učiteljica. Speil Marija, magistratna uradnica. Špindler Martina, bančna uradnica. Stanič Klara, poštna uradnica. Stegnar Ivanka, lastnica mod. salona. Stegu Lili, dijakinja. Steinmann Slavica, učiteljeva soproga. Stele Milena, soproga bančnega prokurista. Steska Vanda, stavbna tehn. Strajnar Ida, učiteljica. Strauss Vera, magistratna uradnica. Stres Vera, dijakinja. Šantel Dušana, akademičarka. Šantel Vojica, privatna uradnica. Šaunik Adolfina, dijakinja. Šaunik Marija, privatna uradnica. Škafar Danica, privatna uradnica. Škerlj Ružena, suplentinja. Šlajmer Nada. Šlajmer Nevenka. Štolfa Malči, dijakinja. Štucin Jožefa, sodnijska dnevničarka. Štuhec Pavla, dijakinja. Štrukelj Tončka, soproga tiskarniškega ravnatelja. Šubert Jožica, poštna uradnica. Šuklje Gizela, akademičarka. Šušteršič Ana, drž. otroška vrtnarica. Schott Erna, učiteljica. Schott Vida, učiteljica. Schvvarz-šušteršič Silva, učiteljica. Tavčar Franja, častna dvorna dama Nj. Vel. Kraljice Marije. Tomc Ana, učiteljica v p. Tomec Štefa, poštna uradnica. Tomšič Ana, učiteljica. Tomšič Nada, dijakinja. Topolovec Milena, dijakinja. Topolovec Olga, magistratna uradnica. Tory Heda, soproga tovarniškega zastopnika. Trampuž Marija, učiteljica. Treo Irma - Desanka. Triller Alojzija, učiteljica. Triller Marija, uradnica Mestne hranil. Trobec Anica, dijakinja. Tuječ Božena. Turk Pavla, sodnijska pisarniška pripravnica. Udovič Danica. Uršič Eleonora. Uršič Pavla, poštna uradnica. Vadnal Vera, uradnica Poštne hranil. Valenta Berta, učiteljica. Vales Nada, dijakinja. Vazzaz Jelica, dijakinja. Vazzaz Milica, privatna uradnica. Vehar Ana, strokovna učiteljica. Velikonja Mija, dijakinja. Verbič Anuša, učiteljica. Verdir Anica, uradnica Poštne hranil. Verovšek Anica, knjigovodkinja. Verovšek Mihaela. Vidic Mara, učiteljica. Vidmar Angela, industrij, soproga. Virant Marica, magistratna uradnica. Vode Angela, učiteljica. Vodopivec Poldi, učiteljica. Vrhovec Pavla, uradnica Poštne hran. Vuga Valerija, kontoristinja. Waschte lika, strokovna učiteljica. Werne Teodora, učiteljica. Zabukovec Pavla, poštna uradnica. Zamuda Milica, dijakinja. Zavašnik Albina, učiteljica. Zemljan Fanica, učiteljica. Zemljič Jožica, učiteljica. Zidar Franja, posestnica. Zidar Ruša, dijakinja. Zupanc Štefka, privatna uradnica. Zupanič Ida, privatna uradnica. Zupanič-Sekula Martina, učiteljica. Žagar Hilda, privatna uradnica. Žagar Zalka, akademičarka. Žargi Mimi, trgovka. Žgur Elizabeta, učiteljica. Žigon Darja, privatna uradnica. Žolgar Jelica, soproga ravnatelja zavarovalnice »Feniks«. Župančič Sava, privatna uradnica. Žvan Izidora, policijska zvaničnica. Žvanut Silvestra, učiteljica. m LJUBLJANA. MESINI IRO 18-19 Moda za dame in gospode! Velika izbira * najnižje cene! 'KAVARNA IN' RESTAVRACIJA »ZVEZDA« LJUBLJANA KONGRESNI TRG Zbirališče vsega narodnega občinstva, zlasti Sokolstva. V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrsten orkester. Poleti krasen vrt, pozimi moderna vinska klet. Dnevno prireditev plesa. Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila. — Prvovrstna postrežba Se priporočata FRAN in ROZI KRAPEŠ PLES / KONCERT * O 70 I— ~Z- m Ul o cu m C7 < o 70 > Z 3> Učiteljska Telefon 2312 tiskarna Ljubljani je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega io najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne, znanstvene in druge knjige. Ilustracije. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvomiča šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje Sole. Risanke, dnevniki in beležnice. Vse tiskovine za društva in šole (lepake, letake, vabila, izpričevala itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni. — Nainižje cene ! a Učiteljske tiskarne Priporoča svojo bogato zalogo angleških, francoskih, hrvatskih, nemških, poljskih, ruskih in srbskih knjig, preskrbi vsako kjerkoli izšlo knjigo v kateremkoli jezika l — Ima vedno na izbiro znanstvene in modne joumale l Sprejemajo se naročila za tu- in inozemske znanstvene, podagoške, leposlovne, športne knjige in revije. Priporočamo bogato zalogo muzikali/, kakor klasičnih, modemih in za pouk vseh instrumentov t Nabavlja po naročila vsa potrebna učila za šole DROGERIJA GREGORIČ V PREŠERNOVI ULICI 5 ki je založena s fotografskimi aparati in z vsem fotografskim materialom in potrebščinami ter najvestneje razvija, kopira in povečava amaterske fotografije. Poleg fotomanu-falcture ima imenovana drogerija tudi oddelek za parfumerijo, kemikalije, zelišča in drogve Zahtevajte gratis naše foto-cenike. SLOVPNSKP KNJIŽNICR LJUBLJPNP K ČS D 530/1932 9014305 tV° V3»n° 9u9''a oraMS*e ° _ M*e «*» V* V***1 oV>x®^ ,eta * . ^ re^Leye^t. ^seK' ,nosl' % ms° m\o8® Ce\)e Y4oAV>0< * ~ W K*01" v.«!pe.. o»'®' t n®\'‘'S''00MO«U'eV>h po»«" V***» * féÉP*s|r M0tn» COBISS O