Prihodnost kranjskega Ijudskega šolstva. Nadepolni mladeneč se zanaša na naj boljšo prihodnost. Tudi mlado kranjsko šolstvo se nadja naj boljše bodočnosti. Kaj torej pričakujejo kranjski Ijudski učitelji od prihodnjih milejših časov ? Nadjajo se, da se za gotovo snide slavni kranjski deželni zbor, preden bode tekoče leto zatonilo v morji večnosti. Za terdo tudi upajo, da bode ta zbor važno šolsko postavo o napravljanji in vzderževanji Ijudskih šol in o pravnih razmerah Ijudskih učiteljev razpravIjal, dognal in tako sklenil, da se bode moglo na podlagi te postave kranjsko šolstvo v malih Ietih povzdigniti. Kranjski učitelji tudi pričakujejo, da bodo presvitli cesar to postavo, ako bode pritnerna našim razmeram in potrebam, tudi kmali poterdili. Po tem se za terdno zanašajo, da se bodo nova šolska nadzorništva vse prizadela, da se naše ljudsko šolstvo v smislu te postave v malo letih prenaredi. Da se na tanko izgovorimo, naj še bolj na drobno svoje želje razodemo. Kranjsko je glede šolstva zeld zaostalo za drugimi deželami na Avstrijskem. 9 dežel, zastopanih v deržavnem zboru, ima boljše Ijudsko šolstvo, in Ie 4 dežele (Primorsko, Galicija, Dalmacija in Bukovina) so v tej zadevi še na slabšem od Kranjskega. Da bode kranjska dežela une v šolstvu, tedaj v omiki in blagostanji dotekla , treba je : 1. sedanje sole razširjevati; 2. nove šole vstanovljati; 3. za nove učitelje skerbeti; 4. sedanje učitelje boljše plačevati. Kranjsko ima sedaj 12 čveterorazrednib šol, 4 (rirazredne , 22 dvorazrednih in 167 enorazrednih, pravilno vstanovljenih ljudskih šol (direktivmassige Schulen). Ako se bode hotlo novim postavam zadostovati, treba bode skoraj vse dosedanje^ šole nekoliko razširiti. Cveterorazredne sole v t Ljubljani, Idriji, Škofjiloki, Postojni i. t. d. bode treba raztegniti na 6 ali vsaj na 5 razredov. Trirazredne šole v Cernomlji, Vipavi, Teržiču,*) Ribnici kaže vsakako z enim razredom pomnožiti. *) Po novi postavi se omenjene glavne šole ne morejo imenovati 4razredne, ftmpak le 3razredne, ker imajo le po 3 učitelje. Pis. Izmed 22 dvorazrednih bode treba, da se zadosti postavi, saj 6 za dva razreda in vsaj 8 za en razred pomnožiti. Izraed 167 enorazrednih naj bi se pa napravilo najmanj 30 trirazrednih in 40 dvorazrednih Ijudskih šol; 97 bi jih še ostalo nespremenjenih z enim razredom. Novih šoi bode treba vstanoviti še 40 — 50. Da je to djanska potreba, izračunili smo to iz števila za solo vgodnih otrok v posamnih duhovnijah, kterih je na Kranjskem nad 280; ali do sedaj so prave šole bile le blizo v 200 dubovnijah. V vsaki duhovniji pa so okoliščine skoraj popolnoma tako vgodne za napravo šole, kakor jih zahteva nova deržavna šolska postava od 14. maj. 1.1869. Morebiti bode kdo ugovarjal, da ne bode treba toliko novih šol napravljati, ne tako obilo dosedanje šole razširjevati. Terau naj bode sledece pojasnilo: Leta 1870. je bilo za šolo vgodnih otrok nad 48.000. Od teh otrok jih je bodilo v vsakdanjo šolo nad 26.000. (0 nedeljski šoli ne govorioi, kerje za resnični in znameniti napredek premalo važna.) Brez vsakdanje šole, t. j. brez vspešnega poduka bilo je minulo leto nad 22.000 otrok. Omenjeno število, šolo obiskajočih otrok je hodilo k 280 učjteljem v šolo ali v 280 razredov. Lahko se potem na dalje preračuni, da bode za vsakdanje podučevanje onih 22.000 otrok treba še nad 230 učiteljev in ravno toliko razredov. Vseh Ijudskih učiteljev bi po tem bilo 510, i na enega bi spadalo 100 (90 — 100) otrok. Reklo se pa bode: Vsi za šolo vgodni otroci ne bodo nikdar tudi v šolo hodili. Kako pa je to, da na Moravskem in Tirolskem še več mladine šolo obiskuje, kakor jih veže postava? In od kod pride, da na Gorenjem in Dolenjem Avstrijskem, Salcburškem, Stajerskem, Koroškem, Ceskem in v Sleziji skoro vsi otroci od 6. — 14. leta pridno v šolo hodijo? Mislim, da je začetkoma le strogo ravnanje šolskih oblastnij v to primoglo. Se ve, da so tii tudi druge vgodnejše okoliščine veliko zdale. Leta 1850. smo imeli na Kranjskem le krog 100 pravilno vstanovljenih šol. V 20 Ietih se jih je narastlo na 200. Večina teh šol bila je 1. 1850. le še enorazrednih. V teku 20 letih so se pa nektere pomnožile z 1, 2 in 3 razredi. Akoravno se v omenjeni dobi od strani deržave ni toliko storilo za šolstvo, vendar je pa bilo cerkveno nadzorništvo tem delavniše. Ako hočejo sedanji šolski uradi prejšnje posnemati in zadostovati sedanjim tirjatvam in postavam, morajo v noveoi desetletji (70-80) vstanoviti najmanj 100 — 150 razredov, s tem, da se napravljajo nove šole in sedanje razširjajo. Koliko težav bode to prizadevalo, koliko truda bode to šolskim možem nalagalo in koliko žertve bode posamnim občinani, tega sedaj ne razkladamo! Opomnili bi le še, kje se bodo dobili potrebni učitelji, da bodo podučevali v novih šolah in v novih razredih? To vprašanje je kaj važno. Ze sedaj, ko se ne vstanovljajo nove šole in ne razširjajo stare, že primanjkuje učiteljev. Pa še bolj bode jih manjkalo v prihodnje. Obilo učiteljev je priletnih; te bode bela smert kniali djala v pokoj. 22 učiteljev na Kranjskem je starih 50 — 60 let, 16 učiteljev 60 — 70 in 2 učitelja 70 - 80 let. Mnogo učiteljev ima že precej službenih let. Po novi postavi, ktero morda dočakamo v 2 do 3 letih , bodo dobili ti pokojnino, kajti 20 učiteljev služi 30 — 40 let, 12 jih služi 40 — 50 in 3 učitelji 45 — 50 let. V prihodnjih 10 letih bode šlo v pokoj ali pa odmerlo 40 — 50 učiteljev. Potrebovajo se bode torej 150 — 200 učiteljev. — Vprašanje nastane, ali bode mogla Ijublj. izobraževaloica za učitelje v teh letih toliko učiteljev nategniti? Dvomimo. — Kje tedaj dobiti učiteljev, to bodemo v prihodnje nasvetovali.