lilasfooie m mHlffll Svetovna kriza, pomanjkanje deriarja ter brezposelnost vabijo po vseh pokrajinah do poskusov: dvigniti stare zaklade in se prikopati do zlata. V Parizu, Londonu, Berlinu, Newyorku, po vseh velemestih pripravljajo ekspedicije, ki se bodo lotile nekje na svetu iskanja skritih zakladov, ki bi naj obogateli domovino in jej pomagali iz vsestranske stiske. Vsa ta poročila o zakladih se glasijo kakor mične bajke, a vendar so istina 20. stoletja. Iznajdbe tehnike in znanosti služijo v naših časih v to, da so opremljeni moderni iskalci zakladov z najnovejšimi potapljaškimi opremami, letali, hidravličnimi svedri in z električnimi čarodejnimi šibami. Vprašanje pa je, če bo.sploh katera od odposlanih ekspedicij zadela na toliko zaželjeno — skrito, zakopano in v bajne globočine potopljeno zlato. Zakiad Eiorskih roparjev. Znani dirkač Campbell je vzel na muho Kokos otočje in pripravlja tjekaj novo ekspcdicijo. Kokos otoki se nahajajo v Tihem Oceanu in jih vedno obiskujejo iskalci zakladov. ^odnebje na otokih jc skrajno neugodno. Belokožec ne more dalje zdržati pri kopanju kakor le par ur in vendar goni ljudi neprestano nekaj na otoke, da bi tamkaj dvignili in se polastili zlatih zakladov, katero so zakopaii svoj čas — morski roparji. Kajige o zaldadili. Kako zclo sc zanima svct za skrite zaklade, nam dokazujc dejstvo, da jc izšlo letos za božične praznike v raznih državah mnogo knjig, ki razpravljajo o znamenitih starih zakladih in njihovih skrivališčih. Parnik »Egipt«. Skoraj gotovo je, da bodo dvignili na pomlad 1932 zlate milijone, ki so se potopili s parnikom »Egipt« pri rtu Finisterre (na Novi Gvineji v Tihem Oceanu). Italijanski potapljači so že prodrli do zlata in ga tudi ugotovili. Viharji so onemogočali zadnje tedne dvig zaklada, ki se b'o gotovo posrečil pri bolj tihem vremenu in z zboljšano potapljaško oprerno. Zakladi v jsze.u. Tudi v Novi Scotiji (na severu Kanade) so pričeli iskati zaklade. Pripovedujejo, da je tamkaj jezero, v katerem bi naj bili pogreznjeni bajni zakladi. Jezero že izpraznujejo, da se bodo lotili iskanja zakladov po izsušenem dnu. Izsuševalna dela zalaga z denarjem bogata banka. Podlago za podjetje tvori stara karta, na kateri je zarisano j.zero in označcno mesto, kjer ravno sc •— skrivajo zakladi. V Atlantskem Oceann so pridno na delu, da bi dvignili potopIjeni tovor parnika »Merida«. Dvigalna dela vodi znani iskalec zakladov Bowdoin. Eaklad Inka kraljev. Lansko loto v oktobru se je razncsla po južnoameriški državi Ekvador vest, da je odkril iskalec zakladov Julij Torrcs bogastva Inka kraljev po dolgoletnem in trudapolnem isk nju. Skrivnost o __kladi"i Inka kraljev je bila Juliju Torros zaupana od ncke Indijanke. K znarnenitm. isk-":._ zakladov prištcvajo Karla Driscolla, ki se je vozil veliko let med severnim in južnim tečajem in je obiskal vse kraje, ki so mu bili označeni, či prikrivsjo bogastva. Driscollu se » .ndar doslej še ni posreCllo, da bi bil zadel na kak pomenljivejjli zaklad in da bi se bilo njegovo iskaflje izplačalo. Sreča Igralke. Izredno srečo je imela filmska igralJta, ki se je morala ob priliki snemanja sfilm.t potoi.iti v morje v hiki glavnega fnesta Bahama otokov (pred Osrednjo jA.meriko). Pri tej priliki je zapazila na flnu železni zaboj. Po njeni navedbi so leaboj dvignili i__ odkrili, ia je bil napolnjen s španskimi zlatniki.