DROCJ\
PORTOROŽ
Kdor ni z malim zadovoljen, velikega ni vreden.
Ljudski pregovor
Ali si lahko predstavljate, da bi vam nekdo omogočil štirinajstdnevne počitnice v Nevv Yorku, vi pa bi ves čas čepeli v hotelu in se vrnili domov, ne da bi si ogledali eno samo od mnogih zanimivosti, o katerih govori in piše ves svet? Se vam zdi verjetno, da bi se lahko kdorkoli tako obnašal? Najbrž ste v mislih vsi odgovorili z odločnim “ne”. No, zdaj pa vzemimo, da je New York svet okrog nas, štirinajstdnevne počitnice pa dolžina našega življenja v tem svetu; ali si lahko predstavljate, da si ga ne bi ogledovali in ga spoznavali? Najbrž tokrat niste ravno pohiteli z odgovorom. In zakaj ne? Ker, tako kot jaz, dobro veste, daje, žal, naš življenjski prostor deležen vse prevelike mere brezbrižnosti; če bi bilo drugače, bi v potokih še zmeraj tekla pitna voda in ptice na morskih obalah ne bi poginjale v katranastih naplavinah.
Zdi se, da je v nas premalo ljubezni do vsega, kar nas obdaja. Navajeni smo, da so stvari na običajnem mestu in zadostuje nam, da jih najdemo, kadar jih potrebujemo; da bi jim posvetili pet minut in si jih v miru ogledali, pa nam ne pade na pamet! In stvari, za katere si ne vzamemo časa, ne moremo vzljubiti, ostajajo nepoznane in nas torej puščajo hladne. Imamo seveda oguljen, pa istočasno nadvse udoben izgovor: Ne utegnem! Le kdo nam bo verjel, da v desetih letih nismo našli časa, da bi se pozanimali za ime drevesa, mimo katerega hodimo v službo in se vračamo domov? Smo ga sploh opazili? Ali sploh vemo, da spomladi cveti z drobnimi belimi cvetovi? Poznamo razliko med poljsko oso in trepetavko? Seveda ne, ko pa začnemo opletati z vsemi štirimi, kadar nas ta miroljubna živalca začne obletavati! Smo kdaj dovolili metulju modrinu, da nam sede na palec bose noge, si ga ogledali in nato doma v knjigi o živalih poiskali njegovo ime? Je bil naš odgovor vsakokrat le “briga me!”? Ali nas pritegnejo samo veliki podvigi in hrupni dogodki? Potem seveda ne moremo ljubiti tega, čemur pravimo naš življenjski prostor, ne čutimo z njim in ne radosti nas; zaključek: spadamo v razred ljudi, ki s hladnim odnosom do vsega okrog sebe kvarijo lepote sveta! (Srčno upam, da se ta monolog-nagovor ne tiče nobenega od vas, ki to čitate!)
Brezbrižnost do okolja prinaša še eno nevšečnost: dolgčas (ki je obenem neke vrste kazen za človeško plitkost)! Gledati okrog sebe, pa ničesar ne videti, je kot buljiti v golo steno, kjer ni ne slik, ne pajčevine, še odtisa umazane roke ne! Če živimo v prepričanju, da se nekaj dogaja le tedaj, ko mi sami nekaj počnemo, potem se lahko kaj kmalu prelevimo v čemerneže, ki jih je težko razveseliti in še težje prenašati. Skrb za okolje se torej začne z opazovanjem, s prijateljskim odnosom do vsega živega in neživega, saj pogled od blizu in dotik sprožita toplo čustvo, željo po sožitju. Predvsem pa smo potem rešeni velike nadlege: dolgčasa, kakršnega prinaša nepoučenost.
Sonja POŽAR
INTERNA IZDAJA	št.	6	junij 2000
NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografu a Jadran Rusjan, karikature Vito Šaruga. Tehnična ureditev Soi\ja Požar in Dan\jana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU.
Foto: Jadran RUSJAN
DELNIČARSTVO
6. SKUPŠČINA DELNIČARJEV DROGE PORTOROŽ
Delničarji Droge Portorož so na 6. skupščini delničarjev odločali o delitvi ustvarjenega dobička v letu 1999. Za dividende so namenili preko 400 milijonov tolarjev.
Utrinek s skupščine
Tudi minulo poslovno leto je bilo za Drogo zelo uspešno, saj je bil ustvarjeni čisti dobiček v višini 1.151 milijonov SIT za 9% višji kot v predhodnem letu. Čisti prihodki iz prodaje in usredstvenih lastnih učinkov so porasli za 4% in znašajo 13.923.206 tisoč tolarjev, medtem ko znašajo čisti prihodki iz prodaje na tujih trgih 3,3, milijarde SIT, kar je za 5% več kot v letu 1998. Več kot
tri četrtine izvoza je Droga dosegla na trgih republik nekdanje Jugoslavije. Nosilna programa v prodaji ostajata kava na domačem trgu, ki prinaša 38% čistih prihodkov iz prodaje, ter mesni program v izvozu, ki ima 18 odstotni delež v čistih prihodkih iz prodaje.
Ustvarjeni čisti dobiček poslovnega leta 1999 v višini 1.151.443.937 SIT bo ostal nerazdeljen, za namene iz-
plačil bo Droga porabila sredstva nerazporejenega dobička iz preteklih let.
Delničarji so sprejeli sklep, s katerim so za izplačilo dividend namenili 417.082.800 SIT, medtem ko so 9.100.000 SIT predvideli za udeležbo uprave in nadzornega sveta na dobičku.
Dividende v višini 1.475,00 SIT bruto na delnico bodo delničarji prejeli najkasneje do konca junija in sicer vsi, ki bodo na dan 30. 5. 2000 vknji-ženi kot imetniki Droginih delnic pri Centralni klirinško depotni družbi d.d. Delničarji so sprejeli sklep o spremembah oz. dopolnitvah statuta, ki se nanašajo na spremembe dejavnosti in spremembe sedeža družbe zaradi selitve tovarne v Izolo.
Lastniki so za pooblaščeno revizorsko hišo imenovali družbo K.P.M.G. Slovenija d.o.o. Ljubljana ter se seznanili s predstavnikoma delavcev v nadzornem svetu Droga d.d. Predstavnica agencije Publikum je povedala, da se število prisotnih na skupščini z leti niža, saj se seje udeležujejo le pooblaščenci, kar pa seveda ne vpliva na število glasov.
Po zaključku skupščine smo ujeli nekaj mnenj zastopnikov delničarjev:
G. Bogdan Rebula, direktor Zavarovalnice Triglav, OE Koper:
Na skupščini Droge sem prvič. Zastopam glasove Zavarovalnice Triglav in naše družbe za upravljanje.
V	Zavarovalnici Triglav imamo več območnih enot, ki medsebojno poslovno sodelujejo in skupno odločajo o nakupu delnic podjetij. Pri tem sodelujejo enote v Ljubljani, Kran-
Predstavnika Publikuma med preverjanjem prisotnosti in sklepčnosti delničarjev
DELNIČARSTVO
ju, Celju, Krškem in Postojni in centrala. Enote pooblaščene družbe za upravljanje imajo različno število delnic. Glede na kapitalsko povezanost smo ustanovitelji in skoraj 100% lastniki DZU, zato je smotrno, da kapital zastopa en sam predstavnik hiše.
Delničarji Droge smo že nekaj let. Glede na Drogine dobre poslovne rezultate pa svoj kapitalski delež povečujemo.
Rezultate Droge spremljamo tudi drugod, ne le na finančnem oz. poslovnem področju, zanima nas tudi področje zavarovanja, saj je Droga d.d. s svojimi delavci največji zavarovanec zavarovalnice Triglav.
G. Bojan Knez, član uprave Primorskih skladov, družbe za upravljanje: Upravljamo s tremi pooblaščenimi investicijskimi družbami in dvema vzajemnima skladoma. Delnice Droge kupujemo kot portfeljsko naložbo, predvsem za vzajemne sklade, in s tem dajemo skladom stabilnost; na dolgi rok pričakujemo kapitalsko rast in izplačilo dividend, saj to ocenjujemo kot stabilno in dolgoročno naložbo.
Na skupščini Droge Portorož sem prvič, predhodnih skupščin so se udeležili moji kolegi. Menim, da je zelo pomembno, da se delničarji med seboj poznamo.
Svoj kapitalski delež postopno povečujemo, načrtujemo pa, da bi prišli na 2 do 3-odstotni delež.
zanim s spremembo sedeža firme oz. njenega uradnega naziva ‘Droga Portorož’.
Pripadnost in navezanost sta čustvi, ki koristita tudi in predvsem velikim podjetjem, saj sta prav ti čustvi zaposlenih pripomogli k rasti in oblikovanju ugleda podjetja.
Predsednik uprave, g. Matjaž Čačo-vič: «Na lestvici najboljših, TOP 20, se bomo še letos s 27. mesta prebili na 21. mesto! No, seveda, tudi tovarna bo nared še letos!«
Letošnje skupščine delničarjev Droge d.d. se je udeležil le en upokojenec, g. Lojze Eržen. Zaradi zdravstvenih težav in za maj neprimerno visokih temperatur, mu je prihod na skupščino predstavljal kar velik napor, toda kot je sam izjavil, tudi veliko zadovoljstvo, ki ga sam ne povezuje le z delitvijo dividend temveč tudi s pripadnostjo ugledni firmi. To je tudi nakazal s svojim vprašanjem na seji skupščine, pove-
(Psssst...naj vam povemo na uho: številka 21 je v Izoli ulična hišna številka nove tovarne...)
Majda VLAČIČ
D
11434/42.2000 NflŠ GLAS
100005125,G u	ym
PORTOROŽ
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
Brun,	B
Ne, to ni zvok visokozmogljivega motorja, temveč odmev Droginih hodnikov 1. in 2. junija. Po naših prostorih sta se sprehajala g. Danilo Brun, vodilni presojevalec za sisteme kakovosti, ter ga. Metka Potočnik, presojevalka za sisteme kakovosti, in ugotavljala, če je naš sistem kakovosti v skladu z mednarodnim standardom ISO 9001. Na kratko - kontrolna presoja!
tešil
Več glav več ve...
Četudi je sistem ISO 9001 že globoko vkoreninjen v naš način dela in so presoje, tako notranje kot zunanje, že rutina, pa skoraj nihče ne more trditi, da ni pred kontrolno presojo vsaj malo napet. Ta zdrava, ustvarjalna napetost je pravzaprav gonilna sila sistema. Od kod ta napetost izhaja? Podobna je napetosti pred izpiti. Veš, da si dobro pripravljen, da si vložil mnogo truda, a hkrati se zavedaš, da je nekaj takšnih poglavij, kjer je tvoje znanje nekoliko bolj šibko. Dober učitelj preveri obseg tvojega znanja v celoti in se šele nato spusti v malenkosti, ki jih je potrebno še izpiliti. Ocena 10 pomeni, daje tvoje znanje odlično, vendar to ne izključuje možnosti, da ne bi lahko bilo tudi boljše.
Podobno je s presojo. Sistem kakovosti, za katerega smo se odločili, zahteva poznavanje in izpolnjevanje določil ter njihovo nenehno izboljševanje. Pridobitev certifikata je nedvomen dokaz naše kakovosti, kar pa ne pomeni, da ne moremo biti še boljši. Presojevalci ocenjujejo narejeno, poiščejo, kar bi bilo potrebno še narediti, in to tudi zapišejo v obliki neskladja ali pa blažje opazke.
Kaj je sistem ISO 9001, zakaj sistem, koristi sistema... o tem je bilo že veliko povedanega. Kdo pa so ljudje, ki sistem poznajo do potankosti, kakšni so občutki teh ljudi, ko vstopijo v Drogo, kakšna je njihova vizija lastnega poklica, kaj iščejo, kako iščejo... o tem pa vemo nekoliko manj.
Da bi dobili vsaj nekaj odgovorov na ta vprašanja, sem stopil do ge. Potočnik. Našel sem jo na pomožnem oddelku za paštete v PC Argo, kjer je s pomočjo ge. Andreje Valenčak in ge. Zdenke Hribar skrbno pregledovala zapise, ki spremljajo omenjeno proizvodnjo. Čeprav je najin pogovor trajal le nekaj minut, sem uspel izvedeti marsikaj zanimivega.
Ga. Potočnik je rojena v znamenju device in pravi, da v sebi prepoznava pedantnost, vestnost in natančnost, ki jih horoskop pripisuje njenemu znamenju. Rada ima svoje delo, čeprav priznava, da se v nekatera podjetja raje vrača kot v druga. Dela se loti metodično po predhodno pripravljenem planu, saj drugače ne bi nikamor prišla. Kljub temu pa delček prepusti improvizaciji, saj jo kakšen detajl v enem oddelku lahko spomni na morebitno nepravilnost v drugem. Za Drogo trdi, da ob vsakem prihodu zazna napredek in da je sodelovanje z zaposlenimi čedalje boljše. V mnogih podjetjih nimajo pravega pristopa do dela presojevalca in njegovih ugotovitev. Presojevalec pregleduje, vendar so njegova opažanja le temelj za izboljšave oz. korektivne in preventivne ukrepe, ne pa orodje vodstva za sankcioniranje zaposlenih. V Drogi je vidno, da je bil sistem pravilno zastavljen, da se izvaja in da je sodelovanje zaposlenih (od vodstva naprej) s presojevalci steklo. Nepravilnosti je zmeraj manj. Večina njenih takratnih ugotovitev so observacije, ki lahko služijo kot nasvet za izboljšave, čeprav, to moramo povedati, dajanje nasvetov ni delo presojevalca. Za konec je še posebej pohvalila napredek v PC Argo, ki ga izmed vseh še najbolj pozna, in se vrnila k svojemu delu.
Po končani presoji sem se usedel za isto mizo z go. Lenarčič, go. Potočnik in seveda vodilnim presojevalcem g. Brunom. Po napornem dnevu so bili vidno izmučeni, a so si vseeno vzeli minutko za pogovor. Kot pravi vodja je g. Brun vzel taktirko pogovora v svoje roke. Na moja vprašanja, ki so bila nekoliko igrivo zastavljena, je odgovarjal zelo resno in profesionalno, kot se za vodilnega presojevalca spodobi. Iz njegovih odgovorov je bilo moč izluščiti, da je napetost zaposlenih zaradi presoje praviloma odveč. Presojevalca ne bi primerjal ne s policajem ne s svetovalcem. Da bi nepravilnosti odpravili in s tem izboljšali način dela, je treba napake najprej prepoznati in v tem vidi konstruk-
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
tivno vlogo presojevalca. Res pa je, da presojevalec potrdi skladnost sistema z zahtevami standarda in za to
oceno stoji certifikacijska hiša, katero zastopa. Zato mora biti presojevalec kar se da objektiven in mora navajati dejstva, za katera ima stvarna dokazila. Prav tako kot ga. Potočnik, se tudi on rad vrača v Drogo in ob vsakem obisku zazna določen napredek, ki se kaže tudi v boljšem sodelovanju z zaposlenimi.
In kakšna je bila uradna ocena kontrolne presoje?
Droga d.d. je še naprej uspešno podjetje, ki QMS učinkovito prenaša v poslovni sistem podjetja, vendar je še veliko priložnosti za izboljšave, ki so predlagane na straneh 3, 4, in 5 tega poročila, (prepisano iz poročila)
In kaj to pomeni?
Pomeni, da smo dobri, da so to opazili tudi drugi in da se s tem lahko pohvalimo. Kljub temu pa bi lahko bili še boljši in to tako, da bi v življenje spravili predloge, ki sta jih zapisala ga. Potočnik in g. Brun ter seveda majhne in velike izboljšave, katere vsakodnevno predlagamo sami.
To bo naš naslednji cilj.
Vasja REBEC
NOVE AVANTURE FRFRASTEGA KVADRATKA IN PODJETNEGA KROGCA
GOSPOD IZMENAI ZAKAJ PA JE TAKO NEVZDRŽNO VROČE?
^ ^STROJI GREJEJOI1
ZAKAJ SO PA RADIATORJI TOPLI?
TO PA NI MOJA STVARI VPRAŠAJTE GOSPODA SONČKA, ON JE ODGOVOREN ZA ENERGETIKO..
EK TAKOJ SEMI
£Vj>
GOSPOD SONČEK, KAJ SE TO PRAVU NEZNOSNA VROČINA, RADIATORJI PA DELAJO KOT SREDI NAJHUJŠE ZIME!
V NEKATERIH PISARNAH JE MRAZ. ZATO \ MORA GRETJE DELATI. DVA MESECA PA
že čakam, da mi vzdrževalci
\ MONTIRAJO VENTIL S KATERIM BI TO LAHKO REŠIL.
KAJ PA PUŠČANJE OLJA POD STROJEM IN TOUKO NEUPORABIH IZDELKOV OZ. IZMETA
TAKO PUŠČANJE OLJA, KOT SKRHANOST NOŽEV SEM ŽE MESEC OD TEGA JAVIL VZDRŽEVALCEM.__________,	_____
J_1_________________L—C
NAJ PRIDE GOSPOD MATICA TAKOJ SEMIlj
VENTIL. TESNILO ZA OUE, NOŽI NA STROJIH KDAJ PA MISLITE TO POPRAVITI?
NAIVNI SLUŽBI SEM ŽE ZDAVNAJ NAROČIL I VSE REZERVNE DELE PA IZGLEDA DA ŠE NISO PRIŠUI
KJE JE GOSPOD DOLAR?!
ZAKAJ NISTE NAROČILI REZERVNE DELEŽA GOSPODA MATICO?______________________
GOSPOD VILIČAR, ZAKAJ NISTE DOSTAVILI REZERVNIH DELOV V VZDRŽEVANJE?________________________
SAJ SO ŽE CEL MESEC V SKLADIŠČU, PA JIH NIHČEj NE PRIDE ISKAT.
ŽELO ENOSTAVNOI NIHČE Ml NI REKEL, DA JIH MORAMI
I KJE JE GOSPOD VILIČAR?*]
GOSPODJE! NE MOREMO SKRBETI ZA OKOUE. it 4t ZA SVOJA OSNOVNA OPRAVILA NE ZNAMO. PRVA NALOGA VSEH NAS JE. DA POŠKILIMO KROŽENJE INFORMACIJ, TAKO GLEDE PROIZVODNJE KOT GLEDE OKOLJA NAČIN KROŽENJA INFORMACIJ PA BOMO ZAPISALI IN GA TUDI IZVAJALI. TAKŠNE STVARI --MEJOVEČ PONCMHL
Glavni igraleci: KVADRATEK - lastnik firme “SAMO DA JE d.d.", ki nima ISO standarda - 14001 GOSPOD IZMENA - vodja proizvodnje; GOSPOD SONČEK - odgovoren za energetiko;
GOSPOD MATICA - vodja vzdrževanje; GOSPOD DOLAR - vodja nabave; GOSPOD VILIČAR - vodja skladišča
SE NADALJUJE... Tekst in risba Vasja REBEC
Proizvodnja pa kljub obiskovalcem teče naprej.
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
DROGA	IIM
Kdo ima pri tem zares besedo?
V	Drogi imamo nekaj vplivnih Posameznikov. Od Njih je odvisna usoda trstičja za tovarniškim zidom. V Njihovih rokah so življenja lastovk, ki vsako leto gnezdijo pod tovarniškimi napušči. Za sosedovega mačka, ki se včasih priplazi skozi tovarniško ograjo, so Oni tožniki in sodniki. Oni so tisti, ki odločajo o cipljih v Piranskem zalivu, o prihodnosti domačij visoko na pobočjih pod Kumom, o bosanskih medvedih, o mahagonijevcih na obrežjih Amazonke in o ledenih skladih Antarktike. Mogočni ljudje.
Takih vplivnih Posameznikov je v Drogi več kot šeststo. To smo mi vsi.
Kajti okolje se začne na robu delovne mize vsakega izmed nas. In nima meja.
Saj res, pravzaprav sem želel govoriti o tem, da smo v preteklem mesecu usposobili prvo generacijo eko-presojevalcev. Da so opravili izpit in da so pripravljeni na soočenje z ekološkimi težav(ic)ami v Drogi. Da nam bodo pomagali, da pridobimo in obdržimo certifikat ISO 14001.
Ampak kar je zares pomembno, ni certifikat v okvirju na steni, ni petindvajset presojevalcev in ni skladnost z zahtevami standarda. Zares pomembno je, da vsak od nas šeststo v Drogi prispeva svoj drobec k ohranitvi našega okolja. Ožjega, širšega in najširšega.
Kajti imamo besedo.
Peter FATUR
KORISTNI PREDLOGI
Česa nas lahko nauči luknja na hlačah?
Je vaš sin že kdaj prišel z dvorišča s strganimi hlačami? In kaj ste storili? Ste morda rekli: ”Je že v redu, kar stran jih bomo vrgli. Kupili ti bomo nove.” Če je družinski proračun neomejen, postane odprava težave nadvse preprosta. Verjetno pa vaše družinsko življenje ni tako idilično, zato se na sceni hitro pojavi dobra babica in se ponudi, da bo hlače zakrpala. Hlače so zašite, ni pa odpravljen vzrok, zakaj so se sploh strgale.
Vsak zakaj ima svoj zato. Hlače so se lahko raztrgale na premalo zabitem žeblju. Ali pa jih je morda sin preprosto že prerasel? Če ne poiščemo vzroka, tudi najboljše krpanje hlačam ne bo podaljšalo življenja. Če so pretesne, bodo popustili tudi najtrdnejši šivi.
Babica žal ni pomislila na vzrok dogodka. Če se bodo hlače spet strgale, bo najbrž poiskala boljši način popravila. Morda debelejši sukanec ali pa dvojni šiv. Morda jih bo zašila s šivalnim strojem. Ukrepanje brez upoštevanja vzrokov dogodka je podobno streljanju v temi. Morda včasih res zadenemo tarčo, vendar bo učinkovitost tega početja nadvse skromna.
Vsak dan pri svojem delu razmišljamo na podoben način kot naša babica. Ko odpravimo napako, je naša skrb mimo. Vendar se bo isti problem pojavil spet in spet. Iste nepravilnosti, iste poškodbe, iste pomanjkljivosti se ponavljajo v neskončnost. Popravilo pomeni vrnitev nenormalnih okoliščin (povečanja kala, loma orodja, pritožbe kupca) nazaj v normalno stanje. To je resda bolje, kot da težave pustimo take, kot so, je pa podobno hoji po strmem melišču: koraku naprej sledi zdrs nazaj. Zato je prav, da si vedno zastavimo vprašanje, zakaj se je napaka zgodila in kaj je povzročilo težavo Izboljšati pomeni poiskati protiukrep, ki bo odpravil vzrok problema. Tak protiukrep bo preprečil, da bi se problem pojavil ponovno. In tak predlog za izboljšanje je najbolj koristen KORISTEN PREDLOG.
Peter FATUR
ira#
' 'J- 'V /-
„ * * m
- vff** " . ;• -*
• ■>, -vi'■	!	•
<!*s
m	\,v	1
O
rv
I 0* M
Foto: Jadran RUSJAN
PISMA BRALCEV
KADROVSKE NOVICE
Letni osebni pogovor (LOP) ZAPOSLENOST V MAJU 2000
V	Naš glas pošiljam vprašanje glede letnega osebnega pogovora delavca s svojim nadrejenim. Razumeti je, da gre za prvega, neposredno nadrejenega, ki na razgovor povabi svoje podrejene. To je novost, ki naj bi prinesla boljše medsebojne odnose pri delu, predvsem pa bolj kakovostno in uspešnejše delo, čim manj napak, škode in podobno. Upam, da sem zadevo dovolj dobro razumela. In zdaj moje vprašanje:
Ali bi lahko in na kakšen način ta pogovor opravili tudi z višje nadrejenim vodjo? Ali bi višje nadrejeni vodja lahko vsaj prisostvoval pogovoru, kadar bi to predlagal bodisi delavec ali njemu neposredno nadrejeni?
S svojim vodjo sem že večkrat imela pogovore o delu, predlagala sem rešitve, s katerimi bi delo izboljšali in zmanjšali možnost napak. Nič se ni premaknilo, danes celo močno dvomim, da meje vodja sploh poslušal. In prav tako dvomim, da bo tale LOP karkoli spremenil, če bodo nekatera ušesa ostala za večno gluha. Zato si želim, da bi imela ne samo jaz ampak vsi, ki imajo morda podobne težave, možnost pogovora s svojim neposredno nadrejenim v prisotnosti višje nadrejenega - kot omenjam v mojem vprašanju. Pričakujem odgovor in se zanj zahvaljujem.
Ena od zaposlenih v Drogi d.d.
Odgovor: Kot izhaja iz gradiva, ki so ga prejeli vsi udeleženci delavnic »Kako se pripravim na letni osebni pogovor« in »Uspešno vodenje letnega osebnega pogovora«, praviloma vodi letni osebni pogovor neposredno nadrejeni. Višje nadrejeni ima možnost izpeljati letni osebni pogovor, če to želi. Zaposleni pa se lahko obrne na višje nadrejenega pod pogojem, da se neposredno nadrejeni ne drži pisnega dogovora in da je cilj, ki ga zaposleni želi doseči, res pomemben na ravni celotnega podjetja. V skladu s poslovno etiko pa naj bi zaposleni, predno naredi ta korak, obvestil svojega neposrednega vodjo.
Kadrovska služba
31. 5. 2000 je bilo zaposlenih 620 delavcev, od tega 297 moških in 323 žensk.
V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 27 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 22 delavcev.
V družbi Soline d.o.o. smo maja zaposlili 1 novega sodelavca za določen čas.
Prihodi delavcev:
V maju smo sprejeli v PC Zlato polje 5 novih sodelavk za določen čas in 1 novo sodelavko za določen čas v OE Informatika.
Odhodi delavcev:
Delovno razmerje je v maju prenehalo 2 sodelavcem. Razlog prenehanja je bil prenehanje delovnega razmerja za določen čas in prenehanje kot presežek.
V JUNIJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE
20 - letniki	jp
Vladimir BIDERMAN iz PC Skladišče in predelava soli Munira DŽELILOVIČ iz PC Argo
30
letniki * 0	0 3,
Silvo GRIŽON iz PC Začimba
NAŠfM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU
Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe.
PRIZNANJA
Upravni odbor Zveze klubov tajnic Slovence je podelil SREBRNO PRIZNANJE naši tajnici iz PC Gosad ga. Marti ZOREC.
STROKOVNI IZPITI
G. Peter METLIKA iz PC Zlato polje je 24. maja pred izpitno komisijo Ministrstva za zdravsvo uspešno opravil STROKOVNI IZPIT za poklic Magister Farmacije
OBEMA ČESTITAMO!
Karikatura: Vito ŠARUGA
spl
TRŽ!\IE RAZISKAVE
MNENJE POTROŠNIKA JE DRAGOCENA INFORMACIJA
Pred prodajo ali pred pričetkom katerekoli druge trženjske aktivnosti na trgu je dobro preučiti zanimivost strategije za nov izdelek, zanimivost izdelka samega, embalaže, oglasov in drugih načinov promocije pri potrošnikih tovrstnih izdelkov. Testiranje pa ni smiselno v vsakem primeru.
V	vsakdanjem življenju se pogosto poslužujemo testiranj različnih vrst. Testiramo če so nove kulinarične ‘specialitete’ naših bližnjih užitne, zapeljemo se z avtom, razstavljenim v salonu, na testno vožnjo in preizkušamo hitrost, pospeške, občutek varnosti in drugo. Podobno v tržnih raziskavah preverjamo sprejemljivost Droginih izdelkov in njihovih embalaže, da bi ugotovili, ali potrošnikom naši izdelki ugajajo in kako bi jih lahko še izboljšali.
“Kako odlična kaša! Le čigava je?”
Prav gotovo v vsakdanjem življenju najpogosteje testiramo ljudi, s katerimi se največ družimo. Tako npr. pri mami testiramo, ali bi bila za rojstni dan vesela jopice, ki smo jo videli v bližnji trgovini, pri družinskih članih testiramo, ali bi radi poletne počitnice preživeli v Dalmaciji, pri šefu v službi testiramo, ali se strinja s spremembami, ki si jih želimo pri delu, itd. Ideje, strategije za nove izdelke in scenarije še neizdelanih oglasov testiramo v tržnih raziskavah tudi pri potrošnikih, ko preverjamo, ali je ideja in strategija za nove ali obstoječe izdelke ustrezna za najbolj tipične uporabnike, ali je določen scenarij oglasa potrošnikom zanimiv in ali bi jih tak oglas sploh pritegnil. Ko pa je oglas izdelan, se pogosto testira, ali oglas pritegne ciljnega potrošnika, ali sporoča
tisto, kar želimo, in ali kupca prepriča v nakup. Testiranje scenarijev oglasov in še izdelanih oglasov se bolj uveljavlja šele v zadnjih letih.
Večina podjetij ve, da je testiranje na trgu dragocen vir informacij o porabnikih, trgovcih, učinkovitosti programa trženja, tržnem potencialu in drugem. Odločiti pa se mora o obsegu in načinu testiranja. Obseg testiranja je odvisen na eni strani od višine naložb in tveganja in od časovne omejitve in stroškov raziskave. Za izdelke z visokim tveganjem in za podjetje posebno pomembne izdelke, ki zahtevajo tudi visoka vlaganja, je testiranje na trgu nujno, če se podjetje želi izogniti napakam. Strošek testiranja na trgu predstavlja zelo zanemarljiv odstotek stroškov celotnega projekta. Ko izdelek ne predstavlja bistvene novosti za trg in je zaradi tega manj tveganj, ter ko se z nastopom na trgu zelo mudi, zamudno in drago testiranje ni smiselno. Med testiranje na široko-potrošnem trgu spada poleg klasičnega testiranja še raziskava prodaje v valovih, simulirano poskusno trženje in nadzorovano poskusno trženje (Kotler, 1996).
Pri klasičnem testiranju moramo najprej določiti, v katerih krajih bomo testirali, koliko in kakšne ljudi bomo testirali, kakšen mora biti prostor, v katerem bomo izvedli testiranje, katere informacije želimo dobiti s testiranjem oz. katere lastnosti bomo testirali ter kako bomo ukrepali na osnovi rezultatov.
Pri testiranju je pomembno, da so pogoji testiranja enaki za vse testirane potrošnike in za vse testirane izdelke (embalaže, oglase,...), kar je zlasti pomembno in posebno težko pri testiranju prehrambenih izdelkov. Tako moramo npr. pri testiranju okusa različnih vzorcev kave zagotoviti, da so
vsem testirancem kave ponujeni enako topli, močni in sladki vzorci kave ter da testiranci ne poznajo imena (blagovne znamke, mešanice) vzorcev kave (slepo testiranje). Poskrbeti moramo tudi za menjavanje vrstnega reda poizkušanih vzorcev. Na ta način zagotovimo, da posamezen vzorec kave zaradi tega, ker je bil bolj topel ali ker je bil testiran vedno prvi, nima boljših pogojev, ki bi prinesli višje ocene testirancev. Rezultati testiranja so zato objektivnejši in omogočajo sklepanje o testirani lastnosti različnih vzorcev. Tako lahko npr. zaključimo, da je okus vzorca A boljši od okusa vzorca B. Če pa želimo, lahko z ustrezno metodo dobimo tudi podatek o tem, za koliko je okus vzorca A boljši od vzorca B (npr. za dve enoti).
Pri testiranju torej merimo preference potrošnikov glede testiranih vzorcev na več načinov:
• z enostavnim razvrščanjem, kjer testiranci po všečnosti razvrstijo testirane vzorce;
• s posamičnim ocenjevanjem, kjer testiranci ocenijo vsak posamezni vzorec z ocenami (npr. od 1 do 5);
• primerjanje v parih, kjer testiranci preizkušajo več vzorcev, vendar jih testirajo v parih. Tako npr. pri testiranju treh vzorcev paštet A, B in C oblikujemo testirane pare AB, BC in AC, posameznik pa se mora glede na všečnost odločiti za en vzorec paštete v paru.
Pred testiranjem se ponavadi najprej preuči, katere lastnosti so za posamezen izdelek pomembne. Pri prehrambenih izdelkih so to tiste odločilne lastnosti, zaradi katerih so potrošnikom všeč in jih kupujejo. In katere lastnosti prehrambenih izdelkov se ponavadi testira pri potrošnikih?
TRŽNE	RAZ
• Pri testiranju izdelkov se najpogosteje testira: izgled, vonj, okus, aromo, hrustljavost, sladkobo/grenkobo, začinjenost,...
• Pri testiranju embalaže se najpogosteje testira: velikost, barve, obliko, material, besedilo in skladnost z blagovno znamko.
• Pri testiranju blagovne znamke se najpogosteje testira: ime blagovne znamke in celotno grafično podobo. Testirance povprašamo, katere podobe pridejo vprašancu na misel, ko slišijo neko blagovno znamko (preizkus asociacij), kako je ime izgovorljivo (preizkus učenja), kako dobro si vprašanci zapomnijo ime (preizkus pomnjenja), kako sta jim všeč ime in grafična podoba blagovne znamke (preizkus naklonjenosti) in kakšno je njihovo mnenje o povezanosti z določeno skupino izdelkov (Kotler, 1996)
• Pri testiranju že izdelanih oglasov se najpogosteje testira: vpliv oglasa na
pozornost, razumevanje sporočila v oglasu, sprejemanje oglasa in skladnost oglasa s cilji oglaševanja in s strategijo za določeno skupino izdelkov ali blagovno znamko. Tako npr. testirance povprašamo o splošnem vtisu, o všečnih in nevšečnih elementih, pomnjenju vsebine oglasa, pomenu sporočila za tipične uporabnike, prepričljivosti oglasnega sporočila, vplivu na nakup in predlogih za spremembo oglasa.
•	Pri testiranju konceptov, nameravanih strategu za nove izdelke in scenarijev za oglase se najpogosteje testira: ali so prednosti izdelka jasne in uresničljive, ali zadovoljujejo kakšno željo ali potrebo (zanimanje kupcev), kakšen je razmak med novim in obstoječimi izdelki, ali je cena glede na vrednost izdelka za kupce primerna, ali bi nov izdelek kupili, kdo bi ta izdelek uporabljal, kdaj in kolikokrat. Koncept oz. strategija za nov izdelek, ki jo testiramo, govori o tem, kdo bo izdelek
uporabljal (najstniki, mlajši, starejši), katera osnovna prednost izdelka je poudarjena (okus, energija), ob katerih priložnostih se bo izdelek uporabljal (zajtrk, prigrizek, večerja), kateri so konkurenčni izdelki, kakšna bo pozicija tega izdelka (cena, kvaliteta, kaloričnost, priložnost).
Ker smo zaposleni v Drogi obenem tudi potrošniki, je mogoče pri določenih raziskovalnih problemih izvesti testiranje ‘potrošnikov’ tudi interno. Zlasti so takšna testiranja pomembna in dobrodošla pri iskanju in selekciji idej ter pri načrtovanju raziskav. Enota tržnih raziskav je ta način že preizkusila in odziv zaposlenih je bil vsakokrat dober. Vsem se za sodelovanje zahvaljujemo in upamo, da nam boste s svojimi idejami in sodelovanjem pomagali tudi v bodoče.
Katja ULJAN
Foto: Jadran RUSJAN
BORZNI KOMENTAR
PERPETUUM MOBILE...
Pa seje ponovno dogodilo! Ko je trg ocenil, da so PID-ovske delnice že kar preveč poceni, se je vsa stvar začela gibati v nasprotni smeri. In njihovi tečaji so pričeli lepo počasi naraščati. Iskanje v ozadju skritih razlogov za takšen preobrat z najsodobnejšimi analitičnimi metodami, bi bilo po mojem skromnem mnenju več kot vprašljivo, saj tudi na tem trgu, kot na vseh ostalih velja eno samo samcato pravilo delovanja, zakon ponudbe in povpraševanja. Tako kot je povpraševanje po prvih češnjah zaradi njihove visoke cene relativno majhno in se skladno z povečevanjem ponudbe povečuje Je tudi z delnicami podobno. Če so njihove cene visoke, je relativno malo kupcev, kateri bi jih bili pripravljeni kupiti, obratno pa velja pri nizkih cenah.
Če odmislimo razlike v pojavnih oblikah med omenjenima trgoma, lahko rečemo: “Trg je trg, pa naj si bo to trg z zelenjavo ali delnicami, temeljne zakonitosti delovanja so enake.”
Ravno v tem tednu se je oglasila tudi Banka Slovenije in nas nekoliko razvedrila z napovedjo postopnega odpravljanja omejitev za
tuje portfeljske naložbe. To se seveda ne bo zgodilo čez noč, je pa pozitiven signal potencialnim tujim investitorjem, saj napoveduje bodočo smer gibanja Slovenije na tem področju. In to je dobro.
Pred kratkim smo dobili novo vlado z vsemi pooblastili, s čimer se je končala dvomesečna vladna kriza. Politična stabilnost pa tudi predstavlja pomemben element v ustvarjanju normalnih razmer na kapitalskem trgu.
In kot pravijo Lovšin, Predin in Kreslin: “Slovenija gre naprej!!!!”
Trenutne vrednosti:
SBI	=	1.652,46 točk
PIX	=	1.286,08 točk
BIO	=	106,60 točk
DRPG= 34.041,82 tolarjev
Pa ne pozabite: Borza je igra na dolgi rok!
Aleš ŠKRABA
NOVA TOVARNA
Gradnja tovarne v Izoli teče po terminskem planu
Obrisi nove tovarne že dobro vidni
Ljubljanski SCT d.d. je kot glavni izvajalec del pred dobrimi petimi meseci začel graditi novo Drogino tovarno. Ob pričetku del je bil glavni izvajalec v celoti seznanjen s terenskimi pogoji gradnje, saj je sestava tal kraškega tipa in je kot taka razmeroma ugodna za izvedbo stabilnega temeljenja objektov. SCT je najprej opravil vsa pripravljalna in zemeljska dela, zatem so se lotili izgradnje sklopa proizvodnih objektov in sicer: montažnih hal za kavo, čaje in mesni program, visokoregalnega skladišča, poslovno - tehnološkega objekta ter upravne stavbe. Za zagotavljanje vseh energetskih medijev je na območju tovarne predviden ločen energetski objekt. Nova tovarna, ki jo mora SCT skupaj s kooperanti izročiti Drogi do konca novembra, ima sedaj že vidne in jasne obrise.
SCT je v tem času skoraj v celoti izvedel montažo armirano - betonskih montažnih hal, ki se delno že prekrivajo s strešno kritino.
V	precejšnjem delu proizvodnih objektov se intenzivno izvaja zi-
danje zunanjih obodnih sten, v objektu za mesni proizvodni programje v zaključni fazi tudi zidanje notranjih sten s prvimi ometi. Vzporedno s temi deli prav tako teče izvajanje del na notranje -tehnološki kot tudi ostali kanalizaciji. Sredi maja so se v gradnjo vključili izvajalci strojnih in elektro - instalacijskih del.
Izvajalec in dobavitelj opreme za visoko-regalno skladišče je do konca maja že opravil približno polovico montaže jeklene regalne konstrukcije. Po vseh zagotovilih bo le-ta zaključena v predvidenem roku. SCT intenzivno zaključuje zidanje in ometavanje odpremnega platoja v pritličju VRS in komisionirnice, ki se nahaja v nadstropju. Nad komisionirnico je v celoti že izvedena strešna kritina.
V poslovno-tehnološkem objektu so se gradbeniki lotili druge etaže objekta. V teh dneh pričenjajo z grobimi obrtniškimi deli. Pri upravni stavbi so zgrajeni temelji in stebri do prve plošče. Temeljna plošča kleti je prav tako zaključena. Končana je montaža armirano betonske konstrukcije energetskega objekta, v samem objektu se izvaja zidanje obodnih in predelnih sten. Kanalizacijsko omrežje, ki sodi v sklop del zunanje ureditve objekta, se izvaja po segmentih na celotni gradbeni parceli nastajajoče Drogine tovarne. Generalni izvajalec SCT z deli sledi generalnemu terminskemu planu, izjema je le poslovna stavba, kjer je nastopila cca 20 dnevna zamuda. Do zaostanka je prišlo zaradi odloga prestavitve vodovoda in dejstva, da leži objekt v bližini drugih, predvsem stanovanjskih objektov, kjer se je pojavil problem ropota in varne izvedbe miniranja posameznih skal.
V začetku junija je SCT v izgradnjo vključil prve ekipe za izvajanje obrtniških del. Delovni urnik je podaljšan tako, da delo poteka od 6.30 do 21. ure zvečer. Pravi “živ-žav” na gradbišču se pričakuje v naslednjih mesecih, ko se bo intenzivno povečal obseg vseh obrtniških del.
Lilijana IVANEK PEČAR
NOVICE IZ PC GOSAD
PRI MAS JE VESELO IH DELOVNO
no. Glede na to, da je tudi sezona že tu, je vse skupaj precej pestro. Toda v Središču smo že od nekdaj vsega vajeni, zato bomo »gužvo« zlahka prenesli, saj vemo, da dograditev pomeni večji obseg dela in torej večje razvojne možnosti.
Letni živilski pregledi
Opravili smo jih v aprilu in sicer v dveh skupinah. Žal so ti pregledi pokazali, da se iz leta v leto veča število okvar sluha pri vzdrževalcih,
Delovišče v PC Gosad	viličaristih	in skladiščnih delavcih.
Gradnja
Že v aprilski številki smo vam povedali o adaptacijah proizvodnih prostorov in o pripravah na dozidave. V času kolektivnega dopusta je šest zaposlenih v pičlih dveh dneh umaknilo stroje iz etiketirnega in samega proizvodnega prostora; nismo se mogli načuditi, kako jim je to uspelo! Zaslužijo pohvalo!
Gradbena dela so torej v teku, opravljajo pravzaprav že zaključne faze,
kot na primer pleskanje in podob- Popravilo temeljev v proizvodnji
Izobraževanje
Tudi na tem področju se zmeraj dogaja kaj zanimivega. Ažurno spremljanje novih predpisov in ukrepov je še posebno pomembno za nemoteno poslovanje. Tako smo tri naše zaposlene poslali na seminar o novostih v carinskih predpisih.
Danica KRAJNC
Pri lem delu podrle stene se bo začela gradnja prizidka
SEJMI
DROGA V POLNEM SIJAJU
Tradicija se nadaljuje. Na 67. mednarodnem sejmu v Novem Sadu, kije letos potekal od 13. do 22. maja, je med 1800 razstavljalci ponovno razstavljala tudi Droga d. d. Pod taktirko ‘starega sejemskega mačka’, g. Vinka Prežlja, se je Droga Portorož prvič predstavila preko hčerinskega podjetja v Jugoslaviji, Droge Sombor. To je bila priložnost, da sta bila domača javnost in poslovni svet ponovno seznanjena z Drogino ponudbo izdelkov in novostmi iz Drogine kuhinje.
Vse težave, ki so spremljale dostavo sejemskih vzorcev in pripravo razstavnega prostora, so bile pozabljene ob pogledu na lepo opremljeno in bogato založeno razstavo Droginih izdelkov, ki so mamili poglede več kot 700.000 obiskovalcev. Veliko zanimanje in povpraševanje po celotnem Droginem proizvodnem programu sta glavna pokazatelja, da so naši proizvodi bili in so še vedno dobrodošli v številnih gospodinjstvih. Največje zanimanje obiskovalcev sta pritegnila programa 1001 CVET in MAESTRO. Ker še ni prišlo do bilateralnih odnosov med Slovenijo in ZRJ, vseh izdelkov teh dveh programov še ne moremo ponuditi domačemu tržišču, iskreno pa upamo, da bodo težave prav kmalu odpravljene.
K izjemni obiskanosti Droginega razstavnega prostora je zagotovo prispevala degustacija Droginega espresso Barcaffeja, kije bila namen-
jena predvsem lastnikom gostinskih objektov. Stalna gneča pred kavnim
Stalna gneča pred kavnim aparatom...
aparatom in izrazi zadovoljstva na licih vseh, ki so kavo poskusili, so bili prava poslastica za oči. V devetih sejemskih dnevih smo dnevno postregli 1700 skodelic kave.
Poleg degustacije je bila organizirana tudi prodaja kave Barcaffe po promocijskih cenah. Prodaja na razstavnem prostoru je bila organizirana prvič in sojo obiskovalci sprejeli z navdušenjem.
Dnevno smo vzpostavili stike s številnimi strankami, ki so bile zainteresirane za sodelovanje in blagovno prodajo Droginih proizvodov. Osnovna tema pogovorov je bila proizvodnja BarcafTe-ja v Drogi Sombor, ki se počasi prebija v ospredje jugoslovanskega trga kave, in načrti za prodajo in distribucijo ostalih, zelo iskanih, Droginih izdelkov.
G. Stevan Terbec, direktor podjetja Droga Som bor,g. Goran Spasič, direktor marketinga firme Bamhi, s sodelavko in Vinko Prezelj, ‘stari sejemski maček ’.
SOMBOR
SEJMI
Organizirano je bilo tudi ocenjevanje kakovosti izdelkov. Ocenjeno jih je bilo 5000, a nagrajenih le 45; med nagrajenci je bila tudi 100-gramska vrečka Barcaffe, kije od “Privredne Komore Vojvodine” prejela posebno plaketo za
dizajn in kakovost embalaže.
S svojim nastopom na novosadskem sejmu je Droga ponovno dokazala, da mojstri ostajajo mojstri. Kakovost, dizajn in pestrost ponudbe so odlike Droge d.d. in o tem so se
lahko prepričali vsi, ki so obiskali Drogin razstavni prostor.
Tekst pripravil: Slobodan BUNJEVCEV Prevedla in priredila za objavo: Majda VLAČIČ
1001 €¥ET
Športnica Zimske seione
I PROGRAM RADIA SLOVENIJA
ZIME
H CVIT
RTV/l SLO
Športnica zime 1999/2000, Špela Pretnar, seje razveselila tudi darila svojega sponzorja Droge d. d.
Ob podelitvi priznanja športnice zime (podelitev je bila 15. 4. 2000 v Radencih) je g. Čelhar, vodja oglaševanja in promocije v marketingu Droge d.d., predal Špeli košaro, polno Droginih izdelkov.
SEJMI
‘AGROFOOD 2000’
V	prvi polovici maja je potekal 30.
Sarajevski sejem kmetijstva, prehrane in pijač. Sejma seje udeležila tudi Droga d.d., ki je s svojim hčerinskim podjetjem organizirala učinkovit sejemski nastop. Razstavila je ves svoj proizvodni program, za obiskovalce pa je bila najbolj zanimiva degustacija kave Barcaffe.
Razstavljeni so bili tudi izdelki iz komplementarnega programa Delamaris d.d., Izola.
Poleg številnih poslovnih partnerjev in ljubiteljev odlične kave sta Drogin razstavni protor obiskala zvezni kmetijski minister dr. Ahmed Smajič in slovenski veleposlanik v BiH, g. Drago Mirošič.
Na kakovostnem tekmovanju razstavljenih izdelkov so prejeli priznanja tudi Drogini izdelki. HRENU je bila podeljena zlata medalja v konkurenci izdelkov iz sadja in zelenjave, v splošni konkurenci izdelkov
DROGA	TUDI	V	SKOPJ
Mednarodni prehrambeni sejem v Skopju je potekal od 6. 6. do 9. 6. 2000. Po triletnem premoru se je Droga na sejmu v Skopju ponovno uspešno predstavila.
Direktorica in solastnica Droge Skopje, gospa Ružiča Radojevič, v družbi poslovnih partnetjev.
iz mesa pa je KOKOŠJA PAŠTETA prejela srebrno.
Nermin SALMAN
DROGA V (DNEVNEM) TISKU
Raziskava o ugledu podjetij
Potrošniki so izbrali Gorenje
Agencija Kline&Kline je že šesto leto zapored pripravila raziskavo Ugled podjetij v Sloveniji. Poleg predstavnikov poslovne javnosti je v njej sodelovalo 1020 potrošnikov, ki so ocenjevali ugled in poznanost 300 naj večji h podjetij v Sloveniji. Potrošniki so za najbolj ugledno izbrali podjetje Gorenje, ki se je več kol uspešno lotilo prenove svojega programa in svoje podobe v javnosti.
Rezultati načrtnega dela v podjetjih so vidni tudi iz letošnje raziskave Ugled 2(X)0. Splošna javnost je z visokimi ocenami nagradila tista podjetja, ki vlagajo v razvoj, ponudbo in kakovost izdelkov oziroma storitev ter v tržno-komunikacijske akcije.
Največji skok med njimi je naredilo podjetje Gorenje, ki se je glede na raziskavo Ugled 1999 povzpelo kar za 43 mest. Zasluge za tako občuten dvig ugleda bi prav gotovo našli v aktivnostih podjetja, ki se je pogumno lotilo prenove in jo znalo tudi primerno predstaviti splošni javnosti.
Opaznejši premik je uspel tudi podjetjem Mercator, BTC in Novi Ljubljanski banki, pa tudi Revozu, kar je zasluga premišljenih poslovnih potez ter izdatne oglaševalske podpore. Prav slednja se kaže kot odločilen dejav-
nik ustvarjanja ugleda, saj se med najbolj poznana in ugledna slovenska podjetja praviloma uvrščajo podjetja z zajetnejšim oglaševalskim kolačem.
Menedžerji in tržniki se zato vse bolj zavedajo, da sc naložba v marketinške in druge aktivnosti obrestuje z ugodnimi poslovnimi rezultati in z dvigom poznanosti in ugleda. Dr. Miro Kline, direktor agencijo, ki je vodila raziskavo Ugled 2000, meni, da letošnji rezultati potrjujejo povezavo med doseženo stopnjo ugleda in poznanosti ter tržnimi aktivnostmi podjetja. »Seveda pa je ključ do uspeha tudi zadovoljstvo potrošnikov z biagovninii znamkami ati storitvami. Se tako ugledno pod jetje mora zato vzeti v zakup, da je njihov ugled neotipljiv kapital, ki zahteva še bolj načrtno upravljanje.«
20 najuglednejših podjetij v Slovenili v očeh splošne javnosti			
Podjetje	(^Rang 2000^	Rang 1999 Premiki	
Gorenje	1	44	43 T
Fructal	2	1	1 i
Petrol	3	2	1 1
Krka Tovarna Zdravil	4	13	9 t
Mercator	5	42	37 T
Hadenska Tri srca	R	10	4 T
Droaa Portorož Mobitel ~		P	23 6	16 T 1 l
Lek	9	3	6 l
Telekom Slovenije	9	15	6 i
BTC	11	39	28 T
Pivovarna Laško	12	19	7 r
Pivovarna Union	12	15	3 t
Nova Ljubljanska banka 14		122	108 1
Zavarovalnica Triglav	14	28	14 T
Mura	16	4	12 l
Ljubljanske mlekarne	17	20	3 r
Revoz	17	82	65 r
Kolinska	19	40	21 r
Krka Zdravilišča	19	13	6 l
Nekatera pred leti že uveljavljena podjetja si ponovno pridobivajo			
jaupanje m se vračajo v družino najuglednejših v Sloveniji.			
DROGINA SPONZORSTVA
KUHARJI AMATERJI
Revija NAŠA ŽENA že od leta 1994 vsako leto priredi tekmovanje kuharjev amaterjev. Do zdaj vsakič s pomočjo DROGE PORTOROŽ. Droga prispeva živilske artikle, kijih tekmovalci potrebujejo za svoje delo.
Tekmuje se enkrat letno in vedno na predlagano temo; leta 1994 smo na Bledu pripravljali sladice, leto kasneje v Izoli jedi brez mesa, 1996 smo gostovali v Novem mestu, pripravljali pa smo ribje jedi, s perutnino smo se ukvarjali leta 1997 v Ljubljani, Radovljica seje “sladkala” s testeninami, lani smo v Radencih pripravljali krompirjeve jedi, letos pa v Celju enolončnice in sladice (malo kosilo torej).
Vedno gostujemo na kuharskih šolah in strokovni učitelji so z nami vred navdušeni nad izbiro, izdelavo in postrežbo pripravljenega.
Razpisane so bile prva, druga in tretja nagrada. Nagrade so lepe, praktične, in v večjih vrednostih. Nagrade prispevajo sponzorji, s katerim smo jim za to dejanje seveda zelo hvaležni. Vsak tekmovalec pa odide s polnim prtljažnikom praktičnih daril; gre za okusne in praktične dobrote, katere za vsakega tekmovalca prispevajo sponzorji.
1
MAGST KO
Tekmovanje poteka tako, da izbranim iz natečaja najprej pokažemo prostor, kjer bodo kuhali, nato dobijo 15 do 30 minut časa, da si uredijo delovni prostor in potem se začne.
Kuhanje traja 2 uri.
Pri kuhanju nam pomagajo dijaki šole, ki s svojo asistenco ubijejo dve muhi na en mah: olajšajo delo tekmovalcem in vidijo nekaj novega.
Po kuhanju komisija oceni izdelke. Kriteriji so strogi, upoštevajo pa ekonomičnost, pripravo na delo, videz, okus in zahtevnost jedi.
Po pojedini je slavnostna razglasitev in klic “na svidenje” prihodnje leto.
KUHARJI AMATERJI
Kuhanje ni težko, če pomada (M)maestro.
Še zmagovalni recepti:
Prvo mesto:
Recept: FIŽOLOVA ENOLONČNICA dogodek: 2000 Celje avtor: Rezka Rajšp
vrsta: enolončnice
čas priprave jedi: 1 uro - recept je
pisan za 4 osebe
Kuhalni pripomočki: lonci, kozica
Za delo potrebujemo naslednja živila: 1 žlička paradižnikove mezge, 75 dag rjavega fižola, kumina, peteršilj, sladka mleta paprika, majaron, poper, lovor, paprika, 2 stroka česna, srednje velika čebula, srednje velik krompir (skuhamo jih posebej), 60 dag prekajene svinjine, 2 korenčka.
Postopek priprave:
• Napol skuhamo fižol in v drugem loncu prekajeno svinjino.
• Na olju prepražimo čebulo in ko malo zarumeni, dodamo česen. Pražimo ga le toliko, da zadiši. Dodamo napol kuhan fižol (vodo prihranimo), korenček, papriko in malo dušimo.
• Nadaljujemo z ostalimi sestavinami, premešamo in zalijemo s fižolovko in vodo, ki je ostala od kuhanja mesa.
• Po potrebi dosolimo in kuhamo do mehkega.
• Na koncu zgostimo s podmetom, ki smo mu dodali rdečo papriko. Odišavimo z vinom.
• Meso narežemo na majhne koščke in ga dodamo nazadnje.
Recept: ŠARKELJ IZ BELJAKOV dogodek: 2000 Celje avtor: Rezka Rajšp
vrsta: pečene sladice čas priprave jedi: 2 uri - recept je pisan za 4 osebe - jed ne vsebuje mesa
Kuhalni pripomočki: skleda za stepanje, model za torte, pečica
Za delo potrebujemo naslednja živila: žlička pecilnega praška, 5 dag sesekljanih orehov, 7 beljakov, 15 dag sladkorja, 12 dag stopljene margarine, 12 dag moke
Postopek priprave:
• Beljake stepemo v trd sneg in mu počasi dodajamo sladkor. Stepamo tako dolgo, da se sladkor ne čuti več.
• Počasi izmenično dodajamo moko, margarino, orehe, vanilij in zavitek pecilnega praška. Margarina naj bo kar precej topla.
• Maso stresemo v tortni model, ki smo ga namazali z margarino in na tanko potresli z moko.
• Pečemo 20 do 30 minut pri 200 stopinjah Celzija.
KUHARJI AMATERJI
Drugo mesto
Recept: ENOLONČNICA S KAVRO (KOLERABO) dogodek: 2000 Celje avtor: Majda Vidmar
vrsta: enolončnice
cas priprave jedi: 1 ura - recept je
pisan za 4 osebe
Kuhalni pripomočki: lonca za kuhanje
Za delo potrebujemo naslednja živila:
1	kg krompirja, 2 korenčka, 2 jetrni-ci ali suhi klobasi, 2 srednje veliki kolerabi, 2 stroka česna, list lovorja, sol, kumina, poper.
Postopek priprave:
• Kolerabo olupimo, operemo in narežemo na koščke. Kolerabo stresemo v lonec. Dodamo še meso, zalijemo z vodo in damo kuhat.
• Krompir olupimo in posebej skuhamo. Vsak kuhan krompir posebej pritisnemo z vilico in ga tako pretlačimo. Stresemo k kolerabi, da se zgosti. Prilijemo tudi krom-pirjevko. Zaradi tega kuhamo krompir v malo vode.
• Začinimo s strtim česnom, paradižnikom. Solimo. Vse skupaj prevremo.
• Kuhano meso zrežemo na koščke in pomešamo med jed. Meso seveda lahko ponudimo tudi posebej.
Recept: OREHOVI ŠTRUKLJI dogodek: 2000 Celje avtor: Majda Vidmar
vrsta: kuhane sladice čas priprave jedi: 1 ura - recept je pisan za 4 osebe - jed ne vsebuje mesa
MA€ STRO
Kuhalni pripomočki: skleda za nadev, prt za vlečenje in prtič za kuhanje
Za delo potrebujemo naslednja živila: 2 dl sladke smetane, 2 dl kisle smetane, 10 dkg masla za zabelo, lupinica limone, sladkor po okusu,
2	jajci, 50 dkg moke, voda, sol, 3 žlice olja, jajce, 4 dag mletih orehov.
Postopek priprave:
• Spočito vlečeno testo razvaljamo in pomažemo z nadevom.
• Pripravimo nadev: maslo z rumenjaki penasto umešamo, dodamo kislo smetano, odišavimo s sesekljano lupinico. Dodamo še mlete orehe in trd sneg iz beljakov.
• Preredkemu nadevu dodamo drobtinice.
• Štrukelj zvijemo in zavijemo v navlažen prtič. Povežemo z vrvico in kuhamo v slanem kropu. Kuhamo pol ure.
Kuhan štruklej odvijemo, narežemo, zabelimo z maslom in ponudimo.
Tretje mesto
Recept: EMPANADAS (PECIVO Z MANGOM-BRAZIIJA) dogodek: 2000 Celje avtor: Alenka Slabe
vrsta: pečene sladice čas priprave jedi: 2 uri - recept je pisan za 4 osebe - jed ne vsebuje mesa
Kuhalni pripomočki: deska za valjanje, valjar, pekač, pečica
Za delo potrebujemo naslednja živila: 2,5 dl smetane, 25 dag manga, 5 dag (narezanih) mandljev, rumenjak, listnato testo, zavitek vanilij sladkorja.
KUHARJI	A
Veseli kuharji na “gasilski"..
MA€STftO
Postopek priprave:
• Listanato testo razvaljamo na 2 mm debelo in narežemo na 1,5 cm široke trakove.
• Mango narežemo na rezine, široke 2 cm. S trakovi testa jih ovijemo diagonalno.
• Pekač ovlažimo. Mango s testom povaljamo v jajčnem rumenjaku
in posujemo z narezanimi mandlji in sladkorjem.
• Pečico najprej segrejemo do 220 stopinj Celzija. Ko se pecivo zapeče, znižamo temepraturo na 200 stopinj in pečemo še 20 minut.
• Postrežemo s stepeno smetano na steklenem krožniku.
Avtor se še enkrat zahvaljuje za prijaznost Drogi iz Portoroža, ki pris-
peva tudi obilo dobre volje (Dragan Spremo in tudi ostali, ki so pomagali skriti našim očem) in dobro kavico.
Vodja tekmovanja Janez VINŠEK
Opomba uredništva: slike enolončnic niso nastale ob pripravi opisanih jedi. Sposojene so iz knjižice Enolončnice (Dr. Oet-ker).
ZAČIMBE - “pika na i”
MANJ POZNANE ZAČIMBE IN DIŠAVNICE
Dišeče pelargonije
Pelargonium species družina: Geraniaceae druga imena: geranium
Splošno o začimbi
Ime pelargonije nas spominja prej na okrasne rastline kot na aromatične dišavnice.
Peralgonije, doma v Južni Afriki (Rt dobre nade), so Angleži prinesli v Evropo že leta 1632. Prvi, ki so jih začeli uporabljati, so bili Francozi, leta 1847 in sicer kot surovino v industriji parfumov.
Najbolj poznane vrste peralgonij, uporabljenih v kulinariki, zdravilstvu ali parfumeriji so:
Pelargonium tomentosum z vonjem listov po menti, P. crispum z aromo limone ali njena sorta P rine of orange z aromo pomaranče, P odoratissimum (Muškatka) z aromo jabolk, P eapitatum z aromo vrtnic.
Pelargonije so trajne, zimzelene rastline, ki zrastejo so lm visoko. Imajo nazobčane , dlakave liste, s petimi ali sedmimi krpami, dišeči cvetovi so bele ali rožaste barve, ki se kažejo poleti in jeseni. Semenska glavica je podobna štorkljinemu kljunu in vsebuje drobno črno seme. Posušeni listi dobro ohranijo vonj, prav tako listi, ki odmrejo na rastlini.
Glavne sestavine eteričnega olja, ki daje značilno aromo rastlini, so geraniol, citroneol, linalol, terpinol.
Kot začimbo uporabimo sveže nasekljane ali zdrobljene posušene listi.
Uporaba v kuhinji
Dišeči cvetovi - izviren delikatesen dodatek solatam. Listi sveži nasekljani ali zdrobljeni posušeni - za aroma-tiziranje omak, različnih kremnih namazov, želejev, ledenih kock, sirupov, kisa. Posušeni listi, položeni pod pečena jabolka ali pecivo, obogatijo jed s svojo značilno aromo.
Listi Pgraveolensx tomentosum se podajo tudi v jetrne paštete (vonj po pinjevih oreščkih) in topljen sir, namazan na pražen kruh.
Listi Pcrispum ali odoratissimum dajo poseben okus pizzi z sirom.
Zdravilne lastnosti.
Dišeče pelargonije so zelo priljubljene v aromoterapiji. Njihovo eterično olje ima antidepresivne in antiseptične lastnosti, je učinkovito sredstvo pri zdravljenju vnetij sečil in odlično sredstvo pri zdravljenju celulitisa. Blaži tudi težave pri porušenem hormonskem ravnotežju človeškega organizma.
Helena ČOK
DAN DROGE
VESELO 10. SREČANJE DROGOVCEV
Karkoli zelo posebnega vam ne moremo sporočiti o tradicionalnem 10. srečanju drogovcev, ki je bilo prvo junijsko soboto. Res pa je, da je vsako naše srečanje zelo posebno - športno, veselo in razigrano, polno smeha in dobre volje! Športne igre smo odigrali dopoldne na igriščih pod Metropolom v Luciji (nogomet in odbojko), tenis pa v Strunjanu.
Najprej nogomet, dajmo mu prvo mesto, saj že veste zakaj - evropsko prvenstvo ... Najboljši so bili naši fantje iz AOP (računalniki čisto po domače), drugi so bili ARGO I., tretji ZAČIMBA.
Letos ni bilo nogometašev iz GOSADA, že več let pa tudi ne iz ZLATEGA POLJA. Fantje, nogomet je sveta vladar, in vas ni zraven?!
Najbolj zanimivo je v akciji, takrat ni vročine, je samo okrogla usnjena kepa in nasprotnik, ki ga je treba preslepiti!
Vasja Rebec. Trenutno v vlogi gledalca, sicer pa z biseri prepojen od prejšnje tekme...
Kakšna nagrada! So mar vnaprej vedeli, da bodo AOP najboljši nogometaši? Majice WWW.droga.si -za prvo mesto; pokal v roki selektorja Jožeta Sorga gre sicer že tretjič v AOP; Jože pa predlaga: drugo leto, novi tovarni še večji pokal...
DAN DR
Milko Omerza prevezeI pokal in nagrado za nogometno ekipo ARGO L Zasedli so 2. mesto in oh pokalu tudi UNION pakiranje
ZAČIMBARJI so bili veseli tudi tretjega mesta. Rek: “Važno je sodelovati”, še vedno velja, všportuše posebej; oh pokalu pa še naravna voda, zato da bodo drugo leto boljši od tistih, ki so prejeli pivo!
m
PORTOROŽ
Ekipe odbojke so bile pretežno v ženski vlogi. V vsaki ekipi pa tudi po en sodelavec! Simpatično, mar ne? Igrišče za odbojko je bilo tik ob tistem za nogomet, tako da so lahko gledali in navijali vsi za vse. In kako so se odrezale odbojkaške ekipe? Povedati pa vam moramo še to, da so bile sestavljene med zaposlenimi ne glede na ta ali oni PC ali službe. Ekipe pa so si nadele imena ARGETA, PARADAJZI in BIRCA!
Športni pozdrav na začetku tekme, potem pa, kar ho, bo ...
Po tekmi, v senci, z vodo v bližini... ej, to je ta pravo! Zdenko sicer boli noga, a se ne da...
DAN DROGE
PARADAJZICE in Miroslav med njimi že v lem trenutku t vdo, da je poka! za prvo mesto njihov. Ni kaj, lepo je zmagovati...
ARGETA ima naj lepše ime, priznajte. Zasedli so tretje mesto, in kar je zelo pomembno, skrbijo za podmladek. Mami je bito gotovo lažje, ko je sine klical: dajmo, mami...
Tenis so drogovci igrali na igriščih v Strunjanu v bližini našega večernega druženja. Na dnu strani vam ponujamo zabeležen utrink; bilo pa je zelo, zelo vroče - celo za gledalce, kaj šele za igralce. Ni kaj, potrebno bo bolj zgodaj vstati za igranje in uživanje tenisa.
Na žalost letos ni bilo ženskih igralk tenisa. Kako pa so se odrezali moški, ki so igrali v dvojicah?
Prvo mesto sta zasedla Aleksander SUŠELJ PC ARGO in Andrej FALEŽ, trgovski zastopnik; druga dva sta bila Emil ŠMID, trgovski potnik in Evgen JURIČ; tretje mesto pa je pripadlo paru Vlado Drožina - Bojan Markič.
BIRCA je zasedla drugo mesto, tudi ni slabo. A kaj bi rada Severina? Mogoče kliče sodnika, naj premisli, kako je opravil delo!...
ZAHVALA ZAPOSLENIH IZ PC GOSAD
Dan Droge na prvo junijsko soboto je bil resnično prijetno doživetje! Zaposleni v PC Gosad se zahvaljujemo vodstvu podjetja in vsem, ki so sodelovali pri organizaciji športnih iger in večernega srečanja. Da je bil celodnevni program zares dobro organiziran, smo čutili zlasti mi, ki smo prišli od daleč, saj je bilo lepo poskrbljeno tudi za naš počitek ob kosilu, da o tem, kako prijeten dan smo preživeli med sodelavci niti ne govorimo! Še enkrat hvala vsem!
Udeleženci srečanja iz PC Gosad
Okoli igrišč bujno mediteransko rastlinstvo daje igralcem posebno veselje, da se pod vročim soncem spopadejo s seboj, nasprotniki in drobno, živahno Žogico.
DAN DR
Dopoldne, ko so športniki osvajali pokale, smo se organizatorji "naše fešte” še enkrat sestali v SALINE-Rl. Zadnji napotki animatorki Manji Kubik, zadnji pogovori z direktorjem SALINERE Maksom Furlanom, dogovor, kako naj bodo obrnjene mize...no, še sanja se vam ne, kaj vse je treba postoriti za takole fešto!
Na našem desetem srečanju smo se zopet izkazali s kuhanjem z lastnimi izdelki, tokrat novimi kasarni DROGE PORTOROŽ, kijih pakirajo v ZLATEM POLJU. Sumljivo - ali pa tudi ne - je, da nihče iz Zlatega polja ni prinesel nobene jedi. Miza je bila lepo pogrnjena, jedi so popestrile večer. S posebnim veseljem pa pohvalimo dekleta iz Službe za kakovost. Milena, Kristina in Nives so prinesle vsaka svojo jed in ena od teh je prejela tretjo nagrado!
Medtem se prva posadka drogoveev vkrcava na ladjo SOLINARKO skupaj z Barcaffetom, kot vidite: to je začetek plovbe mimo slikovite Punte sredozemskega bisera Pirana, pa do cilja, SALINERE v Strunjanu.
Komisija v sestavi prof. Bogomir Strohcak z Gostinske šole Izola (na levi strani)	-*	’
kot predsednik; Katja Uljan, vodje tržne raziskave v našem Marketingu, prva z
desne, Ruža Gombač (ob Katji) pripravlja vsakodnevne malice v Zlatem polju, in Giorgina Rebo/ - upokojenka Droge (dolga leta je delala v Solinah in nato v računovodstvu) ter še moški član komisije, Igor Cvetko, zaposlen v skladišču v PC Gosad - komisija je svoje delo vzela zelo resno in ga tudi odlično opravila.
DAN DROGE
Gobova juha s proseno kašo in ajdovimi žganci je požela prvo nagrado - dva pekača odlične kvalitete in steklenico močne pijače. Prejela jo je gospa Jožica Jurkovič iz PC Gosad.
Pogača s proseno kašo je odnesla drugo nagrado - električni palični mešalnik, kdor ga že ima ve, da je odličen pripomoček p vsaki kuhinji - prejela ga je naša upokojenka iz PC Arga, gospa Milena Veselinovič.
Potlej je prišlo na vrsto vlečenje vrvi, vedno enkratno doživetje, predvsem za gledalce. Če je slučajno kdo malo manj dobre volje, ga bo vlečenje vrvi dokončno spravilo v veselo razpoloženje in ga poživilo za nove zabavne podvige. Brez vlečenja vrvi bi naši fešti resnično nekaj manjkalo, se strinjate?
Odlično pecivo, tudi iz prosene kaše, je odneslo tretjo nagrado in sicer električni ožemalec sadja, prejela pa ga je mlada mama in mlada kuharica Nives Čadež iz ftzikalnokemijskega laboratorija.
Lahko ni bilo niti Začimbarkam, a napele so vse moči. Se bo splačalo? V tem trenutku se še ne ve...
Poglejte si, na primer, skupne službe: ta hip ni ničesar bolj pomembnega od zmagovitega padca na zeleno travo, ki daje vedeti, da je zmagovalec
popustil in da je zmaga - naša! :
DAM DROGE
Poglejte, kako Vida nežno prenaša tole nagradico... Ej, Vida, saj ne boš vsega sama pojedla? Ne, ne bom, a kaj ko vi vedno hujšate...
S prihodom na drogino fešto so nas zelo prijetno razveselili tudi številni naši upokojenci iz Gosada. Domov so se odpravili po polnoči, se pravi mnogo prezgodaj, kajti nekateri njihovi kolegi kar niso in niso mogli zapustiti zabaviščnega prostora. Gosadovee do doma čaka še štiri ure vožnje... enkrat bi pa resnično moralo biti obratno!
Argovke so vzele zadevo zares, sicer pa mlade in močne, kaj ne bi premagale kogarkoli...
Gosadovkam gre močno na smeh, gledalci tam zadaj pa brezskrbno čakajo...
Nevja se najprej lepo nasmeje za NAS GLAS, potem pa mi obupano šepne: Kaj naj z njo naredim ? Na mizo z njo, bomo že kaj, rečem... škoda, da niste videli to, česar ni uspelo posneti: gre Nevja k mizi, za njo pa cela četica naših otročkov... Kaj narediti s torto ni bilo več vprašanje!
DAN DROGE
Takole prisrčno so se pozdravljali naši upokojenci. Z leve proti desni vidimo Štefana Polanca iz Gosada; tik za njim Jože Černe (vidi se le glava) skupne službe; rokuje se Rade Novkovič, ki je dolga leta delal i’ Drogini prodajni službi; Joža Logožar, delal je kot odkupovalec zdravilnih zelišč v Gosadu; Feliks Jereb, pred upokojitvijo - pred enaindvajsetimi leti-glavni in edini arhivar v DROGI.
Veselo rajanje se je nadaljevalo. Ples in smeh in pozdrav sončnemu zahodu, tam, >>prekrasni strunjanski laguni. Tako je za nami tudi deseto tradicionalno srečanje zaposlenih in upokojenih delavcev DROGE PORTOROŽ.
Tekst: Dragica MEKIŠ Fotografije: Mitja KRIŽMAN in
Dragica MEKIŠ
POČITNIKOVANJE
Posebna ponudba za zaposlene in upokojence Droge in njihove družinske člane
Počitnice za zdravje v Krkinih Zdravilišščih
DOLENJSKE IN ŠMARJEŠKE TOPLICE
Vsebina programa:
5 ali 7 polpenzionov, pregled pri zdravniku, kopanje v bazenih s termalno vodo vodena telovadba v bazenu
1-krat tedensko večerja v naravi, kulturne in družabne prireditve, pohod po vinskih goricah,
1 ura tenisa dnevno (do 14. ure),
1 ura fitnesa dnevno, sobotni ples
v Dolenjskih Toplicah tudi 1 ura tenisa in fitnesa dnevno ter 1-krat solarij
v Šmarjeških Toplicah 2 oziroma 3 hidroterapije
HOTELI OTOCEC
Vsebina programa:
• 5 ali 7 polpenzionov
• dobrodošlica ob sprejemu
• graščakov sprejem
• jutranja telovadba
• uporaba savne, masažnega bazena in fitnes studia
Cene:
kopanje v zunanjem bazenu v Šmarjeških Toplicah
uporaba trim steze, odbojka na mivki
1-krat dvourni najem kolesa
1-krat čolnarjenje po reki Krki
1-krat večerja v gradu
prost vstop v igralnico in diskoteko Otočec
	5 dni	7 dni
DOLENJSKE TOPLICE		
Hotel Vital, Hotel Kristal	43.680	58.604
ŠMARJEŠKE TOPLICE		
Hotel Krka I	48.000	64.400
Hotel Krka II	44.640	60.000
HOTELI OTOt EC		
Šport hotel	31.100	43.680
Bungalovi	25.200	35.280
vs* Na zgoraj navedene cene priznavamo zaposlenim v Drogi na podalgi tega oglasa 10% popust. Dodatni 5% popust priznavamo vsem, ki se včlanijo v Krkin klub.
POPUSTI ZA OTROKE: otroci do 7. leta imajo brezplačno bivanje, od 7. do 15. leta starosti pa 50% popust, če spijo v sobi z dvema odraslima osebama.
Možnost plačila na tri obroke s čeki.
n®1 Cene veljajo na osebo v dvoposteljni sobi. Turistična taksa in zavarovanje nista vključena v ceno. i®1 Doplačila za polni penzion: Dolenjske Toplice - 800 SIT, Šmarješke Toplice 1.000 SIT, Hoteli Otočec - 1.000 SIT. ■sr Doplačila za enoposteljne sobe: Dolenjske Toplice 1.500 SIT, Šmarješke Toplice 2.300 SIT, Hoteli Otočec -Šport hotel - 2.200 SIT, bungalovi - 1.000 SIT.
Bogata dodatna ponudba!
Informacije in rezervacije:
Dolenjske Toplice, tel. 07 39 19 400; Šmarješke Toplice, tel. 07 30 73 230; Hoteli Otočec, tel 07 30 75 700
ni
a«'
(Nagradna igra za otroke)
Še zadnjič pozdravljeni, mladi okoljevarstveniki!
Prišli smo do konca naše okolju prijazne igre in tudi tokrat ste se zares potrudili. Čistost morja vam je prav vsem zelo pri srcu, a žal prav te dni lahko vidimo, da morje ni več tisto sinjemodro igrišče, ki je še pred nedavnim osrečevalo tako otroke, kot tiste nekoliko starejše. Cvetenje morja je letos zares močno in centimetre debela plast odmrlih alg daje morju izgled neokusne juhe. Tudi za to so večinoma krive predhodne generacije in na vasje skrb, da se bo odnos do morja, kot tudi do celotnega okolja, v bodoče izboljšal. Glede na vaše prispevke o tem ni nobenega dvoma! Vsaka nagradna igra ima zmagovalca in ta mesec sta to 9 letna Zarja Ražman in komaj 4 letna Enia Novkovič, ki je po svojih močeh že drugič opozorila na okoljske probleme.
Ostali prispevki.
Zmagovalci ste seveda vsi!
Vsi, ki ste v tem času mislili in opozarjali na probleme okolja, si zaslužite nagrado in nepošteno bi bilo, da bi jo dobil(a) tisti, ki mu je slika nekoliko bolj uspela kot
m\\b
drugim. Odločili smo se, da bomo izmed vseh prispelih slik dobitnike končnih nagrad, ki naj ostanejo presenečenje, izžrebali. Nagrade in nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki, zato jo skrbno preberite!
IMUTIN UADcvihm
TJA^\MAOtfVX<
tUEVAC, 9 let
/ v 'v	9
7VWoQOO
JANA STANOJEVIČ, 6 let
LANA KOCJAN
L EPA
tems&m
'>>y-
ggK
ODDIH
Janko in Metka v Bohinju
V	Ukancu, le 100 metrov od jezera, so marljivi Bohinjci postavili dve pravljični hišici - JANKA in METKO. Hišici sta opremljeni vsaka za sedem oseb: tri spalnice, kuhinja, kmečka dnevna soba, kopalnica, WC. Zelene livade dopuščajo pravi oddih v naravi. Zagotovljen je parkirni prostor, na razpolago sta dva zunanja roštilja, vrtne garniture, ležalniki, balinišče.
Ukanc je izhodišče za krajše ali daljše pohode. Okrog jezera pridete v dveh urah. Do slapa Savice ali do Voje boste hodili po dve uri, do Komne štiri ure.
Za pohod na Triglav si vzemite dva dni časa... prenočite pa seveda lahko v gorski koči, na primer Tržaški.
Pohodi niso obvezni, so pa koristni, kar vi že veste. V Bohinjskem jezeru lahko plavate, plaža je oddaljena manj kot sto metrov, lahko si izposodite čoln, kolo, pa tudi za ribiče je poskrbljeno.
Turistična ponudba Bohinja so še prireditve, kvalitetna kulinarika, adrenalinski športi, zabave je na pretek vse od Ribčevega laza pa do Bleda.
TERMINI: do 12. 7.; 21. 8. do 28. 8. in še naprej.
CENA: 9.500 SIT za hišico; turistična taksa vključena, ravno tako elektrika, plin, voda.
Gostje potrebujejo lastno posteljnino, brisače, kuhinjske krpe in čistila. Gostje sami uredijo hišico za naslednje goste.
PRIJAVE SPREJEMA: DRAGICA MEKIŠ DROGA d.d., tel. (066) 771-360.
Tekst in slika: Dragica MEKIŠ
KOTIČEK KAR TAKO
Lisko: “Sem slišal, da bo eden od ukrepov za varstvo okolja tudi prepoved lova. Kuj bova pa počela, ko sva vendar lovska psa?"
Piki: “Jaz se prav zato že izobražujem oh delu. Do naziva pes čuvaj mi manjkajo samo še trije oklani poštarji. ”
Zjutraj, ko boste vstali in naredili prvih 50 metrov iz hišice JANKO ali METK4, boste pred seboj zagledali tole sliko ... Bohinjsko jezero v vsej svoji lepoti, in vse naokrog prelestne gore...
KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI
Draga Kunigunda, kako to, da letos nimamo kolektivnega dopusta? Ali ni to korak nazaj v posnemanju Evrope, ki je konec julija in v začetku avgusta na počitnicah?
Nedeloholik
Saj v tem je “štos”: medtem ko bo Evropa počivala, bomo mi hiteli delat, da nadoknadimo zamujeno!
Draga Kunigunda, pripravljamo se na izpeljavo projekta ISO 14001, ki govori o ravnanju z okoljem. Ker so okolje tudi ljudje, me zanima, če projekt določa tudi ravnanje z delovno silo.
Eden iz okolja
Določa! Če projekt ne bo izpeljan v skladu s pričakovanji, delovna sila ne bo prejela pozitivne osebne ocene!
odvisen od presojevalcev in REFE, ki bi bil tudi odločilen za to, kdaj sme nekdo ostati v vlogi nadrejenega?
Analitik
Nihče ni pozabil nanj, najmanj pa šefi. Ta tretji kriterij je sposobnost, da se znajo o pravem času pravim ljudem pokazati v taki luči, v kakršni jih želijo videti.
Draga Kunigunda, zmeraj kritiziraš sindikate, češ da ničesar ne storijo za delavce; no, si videla ondan shod v Ljubljani? Kaj porečeš na to: naredijo kaj za delavca ali ne?
Udeleženec
No, nič ne rečem - shod je bil res pametna poteza! Ljubljanski smetarji so namreč prav zaradi shoda delali nadure, kar se jim bo pri nizkih plačah nedvomno poznalo...
KOTIČEK KAR TAKO
Draga Kunigunda, ankete kažejo, da imajo vsi kupci radi naše izdelke. Ali to pomeni nespremenjene tržne deleže? Kaj bi lahko vplivalo na njihov padec ali rast?
Bla-Bla
Umrljivost in nataliteta prebivalstva.
Draga Kunigunda, moj šef ni posebno priljubljen, ker je omejen in nepravičen. Kljub temu ostaja na svojem delovnem mestu, saj je dobro prestal vse presoje in kontrole REFE. Ali ni
tu nekaj narobe? Zakaj nam bo	  ....
.	. . -	.	Solinarji	so začeli zanašati samo še na lastne moči: izdali so ukrep o zaščiti solin in ga zabelezili na
Smel Se naprej piti Kri. Ali nismo	sredstvo javnemu obveščanja. Prevod tena dokumenta ni potreben, saj se mati domovina,	ki trenutno
pozabili na nek tretji kriterij, ne-	stanuje v Ljubljani, za svoje otroke itak ne meni kaj prida...
HESTUjMO VOZITE PREHiTRO-A'KUN£ HAN
UJM Mi/
$
H
?
■ * I
$ 5 £ 2 a
ffešT
1*5
vj
-A
tf-
feJL
«1
11
i <
ji o
^ Z
s
7 af
(9
z. 2: 3t
ti
D
11434/42.2000
Nflš GLAS
■HPPl
100005 ^ ^ *
COBISS is
y
i
z
Srn
J*
žit
S 5
T
1
£ž
?5
li
fl
-J. Ji
O „ J>0 d 3 ,
I4
l' 2 >
h
CQ
"5
-*/rf
31
r
|2
Jo
il_
;> I* ^
te-
55
&
Ti
W N»
S p 5 ?
<<;5
i»2'j
o s « *
Pr
t§"
pr»_
>r«
£r>o
532
■ jfit.
2? 5 ^
s 2
11
3-rl_
O
< h-*
Z >w»
S
<9 <
>N
. * ** J ?Š5
<0 » >3
oS
*S
a» o
<*v5
g i? Ž.5
*$ £ 5
.o J- 2
lli
iii
If
<«i
st
ti
i -
H
|T
P
k
- y 2 <« <0 £
S 2
O Dl
<
*« 4
ITŽ s S d
-.4 j z
5! •* 4 <0 * ro Z?fX ^
\
'-t-
ilii
0* h Z
REŠITVE KRIŽANKE ŠTEV. 5
TORPEDO AVTOKLAV KAČE RR SEK LOK STAN RL DOMAČA OZIMNI DEPO OBRI CIC MARS REP ITA KA SKIRO VIR TČ TS ORA GAR OPRAVILO NE MINISTRANT APA EKRAN STISK ILNIK TAJGA KAKI KRAJA
Število prispelih rešenih križank je bilo 58. Tričlansko komisijo so sestavljale: Majda Vlačič. Ingrid Grizonič in Tjaša Ulčar Jesih. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: 1. nagrado v vrednosti 5.000 SIT prejme ■ COLJA EVIJA iz Kopra; 2. nagrado - v vrednosti 3.000 SIT prejme GRGUREVIČ EDI iz PC Argo; 3. nagrado • v vrednosti 1.000 SIT pa LENASI LIDA iz Prad. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš na tel. 066/648 040 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do petka 7. julija 2000, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27.
Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 6”.