i i j^^xxxxxxxxm spomnite se slovenskih beguncev s kakim darom! DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER <0. 5 CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 8, 1946 LETO XLVIII—VOL. XI /III Z gospodarskega stališča Kdo je kolaboriral? Vojaštvo v Manili je razburjeno, ker se ga počasi odvaža domov Manila, Filipini. — Več tisoč ameršikih vojakov; je korakalo proti glavnemu stanu poveljstva v Manili, ko jih je razgnala vojaška policija. Vojaki so hoteli pri poveljniku dvigniti protest, ker se demobilzacijja tako zavlačuje. ( Toda takoj potem so se zbrale po raznih krajih Manile manjše skupine nezadovoljnega voja-1 štva, katere so govorniki poziva-' li, naj se zberejo v pondeljekj zvečer na protestnem zhodu v: mestni hiši. Do 12,«00 se jih zbralo. Vojaki so razdajali letake, v katerih so obsojali vojni oddelek ter armadne častnike, da zavlačujejo demobilizacijo. Letaki so poživljali vojake, naj bodo pripravljeni s pritožbami, ko pride v kratkem sem kongresna preiskovalna komisija. Nek vojaški oddelek je pobiral od vsakega vojaka po 2 peso-sa za sklad, ki bo plačal oglase v ameriških časopisih, v katerih bodo vojaki povedali "častnikom, kar jim gre." Vse to je izbruhnilo med vojaštvom, ko je vojni oddelek zadnji- teden naznanil, da se bo zavlekel odhod vojakov domov za kake 3 mesece, ker ni dovolj drugih vojakov za okupacijo. Vojaki dolže vlado, da igra ž njimi mednarodno politiko, častnike pa dolže, da zavlačujejo demobilizacijo, ker hočejo imeti kar najdlje mogoče dobro službo. Darovi za begunce Za slovenske begunce so bili izročeni v našem uradu sledeči darovi: Mrs. Matilda Ropret je prinesla $31.00 in sicer so darovali na seji društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ: društvo je darovalo $10, Mr. in Mrs. Louis Srpan $5; po $1: Mrs. Mary Strukel, Mr. Troha, Mr. Kuhar iz Arrowhead, Mr. Ropret, Mrs. M. Mersnik: neimenovana je darovala $10. Mrs. Mary Cervan $1. Josip Stamp-fel, 1139 E. 76. St. je darovali $10 in Martin Suštaršič, 673 E. 160. St. je daroval $10 za begunce iz Preserja. Iskrena hvala vsem skupaj in priporočamo še drugim, da bij darovali po svojih močeh za te slovenske reveže v tujini. ! -o- Rusi ne puste tujih časnikarjev v perzijske kraje pod okupacijo Teheran. — Nek perzijski častnik od generalnega štaba je rekel, da je izbruhnila protirevo-lucija v razburkani provinci Azerbaijan, ki je nedavno razglasila avtonomijo. Ta provinca ( je pod rusko okupacijo, zato dolže Rusijo, da je imela pri tem' svoje prste vmes. Rusko poslaništvo v Teheranu; ne dovoli tujezemskim časnikar- ■ jem obiskati imenovano provinco, ki meji na Sovjetsko Rusijo. -o-— Naj prihranijo obleko za veterane Washington. — Pomanjkanje moške obleke je tako akutno, da je administrator za civilno produkcijo apeliral na trgovce, naj moško obleko, srajce in spodnje perilo, kar najbolj primanjkuje, prihranijo za vojne veterane. Pisma v našem uredništvu N<\ naše uredništvo je prišlo več pisem iz Evrope s prošnjo, naj skušamo pisma oddati naslovnikom. So pa naslovi zelo nepopolni. Naj nam imenovani sporoče svoj naslov, da jim pisma dostavimo. Svoje čitatelje prosimo, naj opozore druge na ta pisma. Breznik Alojzij iz šmartna pri Litiji. Piše Leopold Spar-hakel. Kovačič Joško iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Piše Maček Jakob. Mavsar Matevž-Mikšev, Velika Ligojna. Piše Matija Kovač. Petrovčič Frančiška iz Hotederšice (Sheboygan?) Piše Mo-žinr. Jožef. Dolinar Jožef iz Ljubljane, klepar. Piše Dolinar Andrej. Kravanja Amalija, Soča, vas Lepena .63. Piše Cuder Tomaž. Kovačič Marija, Jablan, Mirna peč, Sheboygan. Piše Drenik Franc. Zajec Jože in Rozi iz Račne — Minnesota. Piše Godec Anton. Leskovec Jakob iz Hotederšice. Sheboygan. Piše Petkovšek Franc. Tratnik Helena iz Hrastnika, Kansas. Piše Ana Arnšek r. Bolinšek. Nagode Marija roj. Turk iz Hotederšice. Wisconsin. Piše Albreht Jože. Majerle Marija iz Breznika, Dragatuš. — Minnesota. Piše Horvat Miha. Kremesec Anton, Metlika — Kanada. Piše Linca Matkovič. Krek Ivana, Bridgeville II (Pa?) iz žirov. Piše Košir Janez. Garbas Ela iz Knej, Vel. Lašče. Geraltok, Canada. Piše Gra-dišar Anton. Markovič Joe iz Topola, Bloke, East Caulle?, Canada. Piše Markovič Marija. Palle Mary iz Velikega vrha, Bloke, Orvington? Piše Lah Ela. Plavša Dušan, Ribarič kod Sinja. Piše Smilja šimenc-čenič. Hostnik Frank, Suha pri Loki, Detroit? Petrovčič Frančiška iz Hotedršice. Piše Petkovšek Jože. Rozman Ivanka, Hotedršica. Piše Rozman Viktor. Truden Viktor iz Starega Trga pri Ložu. Piše Truden Ivan. Vučanjk Jože iz Dobove. Piše Horvat Jože. Buščaj Angela roj. Kraševec iz Vrhnike pri Ložu. Piše Leveč Ivan. Jesiharjeva Mici, Jarše — Vir. Piše Sesek Alojz. šabce Anton, Trnje pri Slavini. Piše šabec Anton. * * ;;< Spodaj našteti Clevelandčani imajo v našem uredništvu pisma, ki so prišla iz Evrope. Naj znanci opozore drug drugega nanje: , Donat Johan. Piše mu Baunjan Franc. Pergar Jožef iz Moravč. Piše mu Pergar Franc. Zakrajšek Mary in Antončič Agnes z Blok. Piše Korošec Marija. Hrovat Veronika iz Ambrusa. Piše Hočevar Jože. Koščak Johan. Piše Zupan Ernest. Muren Verona, iz Trebče vasi pri žužemberku. Francis Pirman od sv. Trojice nad Cerknico. Piše notar Josip Lesar. Centa Frank iz Kota pri Laščah. žurga — družina. Piše Mule Franc. Šivec Jožef iz Mramorovega, Bloke, Piše šivec Anton. Hiti Frančiška in Johan s Hudega vrha, Bloke. Piše Mra-mor Kari. Kocjan Mary. Piše Frančiška žnidaršič. Berus Jože iz Cegelnice, Prečna. Piše Željko Marija. Turk Johan, Mali log, Loški potok. Piše Turk Jože. Košič Rozi. Piše Razdrih Marica. žužek Marija, Retje, Loški potok. Piše Zdravko Mohar. Zrimec Jožef. Piše Zrimec Rudolf. štrukelj Marija iz Krašnje pri Moravčah. Piše ženko-Udovc Albina. Zakrajšek Jože. Piše Zakrajšek Jože. Kočjančič Franc, Sela pri Sumberku, piše. Kocjancic Janez. Razne vesti od naiih borcev v službi Sirka Sama S častnim odpustom iz mornarice je dospel domov v soboto Joseph Grdina, Coxswain, sin poznane družine Mr. in Mrs. Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave. Služil je pri mornarici 38 mesecev. Zadnjih 9 mesecev je bil na Pacifiku, prej pa v evropskih vodah, kjer je videl mnogo bojne akcije. Njegov brat Tony, S. M. 2/C, tudi služi pri mornarici in je to-časno nekje na Kitajskem. M Ml M Sgt. Joseph L. Cercek, sin Mrs. Frances Cercek iz 10002 Anderson Ave. je prišel domov s častnim odpustom iz armade. tSlužil je 31 mesecev. V juliju 1944 je bil poslan preko morja, kjer se je udeležil bojev po Normandiji, Franciji, Porenju, v Ardenih in po Nemčiji. Njegov brat stotnik John F. Cercek je prišel s svojo soprogo! in otrokom domov na obisk, da! je pozdravil brata, s katerim se nista videla 31 mesecev. ■« M m Na novo leto je prišel domov Pfc. Elmer J. Pintar. V armadi i je služil tri leta in 8 mesecev, j Istotako je dospel domov njegov j brat Cpl. Ernest, ki je služil vi armadi 3 leta in pol ter bil v Franciji in Nemčiji. To je bilo pač radostno novoletno voščilo za starše, ki živijo na 1188 E. 176. St. lat! d misli' da b0 morala da" Lm (C'narn° odškodnino produ- |ti °m živ*l še po 30. juniju, zla-. L J5'1 meso> mlekarske izdelke, j F0*0 in sladkor. Vlada je upa-| ■ Iko do junija cene že to- : En? • ' da J'5 bo treba z la n vzdrževati cen. To-I "lesto tega pa cene rastejo. Ir^beanem2a J"! ž® tudi.na : lig materialu. Pravijo, avV d° 50lesa iz J'užnih dr-1: >ijo i""0 borzo> kJer £a P°ku" 1 rucL i ' ki ne morejo Ugje dobiti lesa. i i Štiri fin- ^ Zela . P°tem, ko je vlada s j. avtna kolesa iz racionira- 5 or?/? že Pojavila na črni i ju' v ^'evelandu in Cincinna- I )> a kol bingtonu se dobi no-ega ,esa> napravljena iz umet- %ar,vč,uka-po $30' kar ^ še • »"'gain. ko' kot je normalna J 'aviti Cena' Vlada ne more na- J bjo dokler ljudje podpi-j1' ) n° borzo, to se pravi, da •' sako aVljeui Plačati za koI° 1 een°> samo da ga dobe. IT i Z« * * » jš i, difp tVen'ki priporočajo via- ? f lci 'kadila tovarne za pro- e u*! jfcr' ^ atomske sile v krajih, I to^bo Pojavilo brezdelje. Ta ? ) ,.a Ka sila bi dajala elektriko'I > Tuljavo za mesta in dru- i e ,i|l Varn^aju potrebe bi.pa te a !> Vati • 0 takoJ začele izde- v ^ Ucli atomske bombe. t > g * * * k ločer,reci tremi meseci .l'e bi,° i bor°'-da Se ustvari posebna 1 'Hi vaClJa' bo prodajala od-1 °dai°Jni niaterial-, ki ga zdaj j. L l ^C- To je zdaj odlo-L ^bruarja, ker pred-L člo 'le m°re najti pripravne- j ri(ij(1UJka (menda je preveč j 'L bor ki bi načeloval taki g ^ j'- r ■ VgSf1.0 bišo kar dežeju pisem [ IT'li'od raJev dežele, v katerih j* ii 2ahteva, da vlada takoj j " jnj ^ašanje stavk. Pišejo j Se ^eterani in vprašujejo, če! r a tako situacijo, ki vlada' rje v deželi, borili, žene stav-j^ :StrPritožujejo, ker druži-^ ii 'Vltj do"m so možje na1 (|a južnih krajev grozi-' 9' 'ts)t ne bodo volili za demo-' ,t predsednika, če ne bo f ili'' Pokazal več energije.'i j0 l"8ovci se pritožujejo, da 1 P tfatK0ra^ zapreti, če ne dobe ] blaga na police. V teh,1 ,r; v^ nJb pismih so v glavnem' !ci, i11 triJe vzroki stavk: de- | Cfodajald in pa vlada, ki • j odločna. 3 i * * * jt. fa^T ka vlada je garantira-in t F'iem $1 za bušel pšeni-0 Za dobo 5 let. Temu pri-•5'^lii napravila pogodbo z' 'a v. °v ceneje, kot je pa tržna na borzi v Chicagu. * * *v ' J^da bo letos producirala , ^. 'JOnov ton časopisnega l Proš!° let0 ga Je Pro" .' L a 3.2 milijonov ton. Veči-■';Žitv Ves ta papir pride v Zed. A. * « * e rudarske družbe soi l,°oo v letu 1943 za $556'" opreme in materiala za anje. j k k "-0- l| v^ukaj dobro. zato se r ^kl priliki spomnijo na begunce Eden največjih očitkov komunističnih partizanov v Jugo-. slavij i je, da so demokratski elementi kolaborirali z okupatorjem. . Neštetokrat je že bilo ugotovljeno, da so partizani dobivali orožje . od Italijanov in da so italijanske čete pomagale v septembru po-klati vaške straže na Turjaku in četniške organizacije v Grčari-• J cah. Sedaj je to kolaboracijo Titovo z Italijani močno podčrtal italijanski ministrski predsednik De Gasperi. Ta se je sklicuje ; na sodelovanje Italijanov s partizani in izrečno navaja Tita. Na novega leta dan je bila pri italijanskem predsedniku poročevalka New York Times-a, Anne O'Hare McCormick, kot list poroča 3. januarja. De Gasperi se je pritožil, da se je postavilo Italijo v vrsto držav, ki ne bodo soudeležene pri sklepanju miru. Pri tej priliki se je z vsem poudarkom skliceval, da bi morali biti J Italijani udeleženi, ker da so podpirali Tita ne samo italijanski partizani, ampak tudi italijanske redne čete. Tako prihaja vedno jasneje na dan, kja je v resnici treba iskati slovenske izdajalce. Ti so v Titovih vrstah. Zato hiti partizanski režim pobijati nasprotnike, da spravi s poti vse priče svojega sodelovanja z Lahi. NOVI GROBOVI i Louis Lesjak Louis Lesjak, 723 E. 160 St. | je podlegel poškodbam, ki jih je dobil v avtni nezgodi. Pokoj- ; I ni je bil star 42 let, rojen v va- ■ ' s i Lokavec pri Ajdovščini na : 'Primorskem. V Ameriko je j prišel leta 1912. Tukaj zapu- : iača žalujočo mater, pet sestra: : 'Mrs. Mary Batich, Mrs. Cath- . erine Stefančič, Mrs. Zora Drasler, Mrs. Frances Gornik, 1 Mrs. Ida Cermelj in brata : [Franka. Pckojni je bil član : |društva .Kras št. 8 SDZ. Po- : 'greb se bo vršil v petek ob devetih dopoldne iz August Sve- j tek pogrebnega zavoda v cer- : kev Marije Vnebovzete in na • Kal varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. ( Joseph Glodič j Včeraj popoldne je podlegel 1 j v Emergency Clinic bolnišnici ] | poškodbam za opeklinami, ki I jih je dobil pred 6 tedni pri j i del u, Joseph Godič, star 67 let, L stanujoč na 15622 Saranac Rd. : Bil je samski in v Ameriki 42 ; let. Pogreb bo iz Zeletovega ■ j pogrebnega zavoda na 152. ce-!sti. Cas pogreba še ni določen. Pogreb Frank Tekavctt | Pogreb ža pokojnim Frank : i Tekavcem bo v četrtek dopol-jdne cb 9 iz Zakrajškovega po- , igrebnega zavoda v cerkev sv. i Vida in na Kalvarijo. i Pogreb Mary Postotnik | Pogreb za pokojno Mary Po-' stotnik bo v četrtek ob 10. do- I 1 poldne iz Grdinovega pogreb- ' nega zavoda v cerkev sv. Vida. Pokopana bo v družinski grobnici na Kalvariji. -o- Unija avtnih delavcev čaka na poročilo odbora | Detroit. — Te dni je v Detroi- • tu vse mirno. To se pravi, da je . stavka pri General Motors sicer . v. polnem teku že 49 dni, toda ; i vse čaka, kaj bo poročal pred- sednikov preiskovalni odbor, ki -1 je na delu in ki bo najbrže poro-i čal fakta v sporu pri avtni indu-i stri j i še ta teden. Pri G. M. je j na stavki 175,000 delavcev. | Včeraj je bilo napovedano po-t svetovanje med unijo in zastop-i niki Ford Motor Co. To je bilo J potem odloženo za četrtek. -o- • Newyorski župan hoče nov prodajni davek New York. — Novi newyor-a i'Ški župan je urgiral zbornico, - naj vpelje en cent prodajnega a J davka, s katerim bi se nabralo j $211,000,000. S tem denarjem ! bi se izvedlo vse poprave pri e podzemski železnici, obenem pa ohranilo 5 centov vožnjo. Rev. Andrey bo šel od sv. Vida na svojo faro v petek Zadnjo soboto je bil obveščen j Rev. Andrew A. Andrey, duho-i vni pomočnik pri fari sv. Vida! zadnjih 16 let in 8 mesecev, daj je imenovan za župnika v malem mestecu Peninsula, Ohio, in da | nastopi novo službo v petek 11. januarja. Father Andrey se je v teh letih bivanja na slovenski fari . močno priljubil mladim in starim. Ker je bil odpoklican tako nenadoma, mu ne bp mogoče prirediti poslovilnega, večera , pred odhodom. Povabilo pa se ga je na tak večer v nedeljo 20. januarja. Več o tem bomo še pravočasno poročali. WHITE ŠIVALNI STROJI NE DOBE POTREBNIH DELOV Cleveland, O. — White Sewing Machine Corp. v Clevelan-du bi lahko delala s polno paro, če bi jmela potrebne dele. Izgotovi jih komaj kakih 30 mi poročili. Ce ni komu po-i volj i, pa naj kar roko vzdigne, saj sem že večkrat cmenil, da ! naj bi kdo drugi 'prevzel to mo-j jo službo, pa se nihče ne oglasi, j Držim se le zato, ker se mi škoda zdi, da bi naš lepi Hubbard Pal., kar tako zaspal in bi bila naša lepa okolica br.ez vseh poročil o številnih novicah. Vas pozdravlja, Frank Leskovic. -o-- — Papirnati denar v Švici zveni kot kovanci. Bankovce poškropijo s stopljenim železom, da se na ta način podaljša življenje papirnatemu denarju. Iz urada Lige kulturnih vrtov Ker se bo v tekočem letiu praznovala 150 letnica ustanovitve mesta Clevelanda, se je v ta namen vršilo že več sestankov: oktobra, novembra in decembra meseca posvetovanja, kako naj bi narodnostne skupine pripomogle k večjemu in lepšemu praznovanju v svojih kulturnih akcijah. Na zadnjem posvetovanju, ki se je vršilo v prostorih AAA Kluba'na Euclidu, je bilo na-svetovano in soglasno sklenjeno, da naj bi se vršila veličastna parada s tako zvanimi flotami iz mesta v park. Te flote naj bi narodnosti priredile po svojem okusu in volji, kakor jim drago: kulturno bilo v petju ali glasbi in v narodnih nošah. Parada naj bi se pomikala po eni cest, kjer bi med potjo lahko imeli kratke postaje in izvajali točke, kakor bi jih I določili. To so bile sugestije, po katerih bi se napravilo boljše programe. Večina zastopnikov narodnostnih skupin se je strinjala s tem načrtom. Sedaj je ležeče na narodnostnih skupinah, da se organizirajo. Ce je katera narodnost, ki je zmožna kaj takega, smo mi Slovenci. Bilo v glasbi ali v petju, kakor tudi v narodnih nošah smo Slovenci prvi med prvimi. Kdor se spominja Vseslovan-skega dneva, ve, da so bile slovenske skupine naj sijaj nej še. Ako se da kaj takega ponoviti, bo to v vzpodbudo vsem o-stalim narodem. In ker je dovolj časa, da se organiziramo do julija meseca, je mogoče, da bo naša narodnost Všteta med prve. Kar je potreba, je to, da se snidejo zastopniki kulturnih društev skupaj in da si izvolijo odbor, ki naj potem začrta smernice, koliko takih točk lahko prevzamejo in izpeljejo. V ta namen sem pripravljen sodelovati in pomagati. Pripravljen tudi prepustiti to osr talim kulturnim društvom, da za nas Slovence nastopijo. V nekaj času bo sklicana seja vseh kulturnih društev, ki naj pošljejo svoje zastopnike na posvetovanje. Do tedaj pa naj se o tem razmišlja in ukrepa za izvedbo tega pomembnega praznovanja. Anton Grdina, blagajnik Lige K. V. -o-- O PRAVILNEM GRGRANJU Le malokdo zna tako grgra-ti, da se usta in nos očistita nepotrebnih sluz. Medtem ko nekateri ne znajo drugega kot da požirek vode valjajo po ustih sem in tja, pa drugi na ste-j žaj odpro usta, se držijo daleč ! nazaj in povzročajo z grgra-jnjem hrum in grom. Kdor pra-i vilno grgra in siser globoko | notri v vratu, tedaj je slišati le majhno šumi j arije. Zato moraš le malo vode vzeti v usta, glavo !e malo nagneš nazaj in pustiš, da je voda v vratu. Požiralno mišičevje se bo samo po sebi skrčilo in bo vodo spet preganjalo iz vratu. S tem pa se odločijo sluze in gredo ven. Na ta način preprečiš in pozdraviš marsikatero vnetje v dihalnih organih. -1(3-- LISTJE ZA KURJAVO Danski inženir Rcssen je iznašel način, kako se da drevesno listje pripraviti za prvovrstno kurivo, in je dal to svojo iznajdbo patentirati. Listje ali smrekove in borove igle se zmešajo, na poseben način predelajo in naposled stisnejo v obliko briketa. Ti briketi imajo po zatrjevanju iznajditelja zelo veliko gorilno moč. Pripravljanje teh briketov je zelo poceni. s, •nt'-,'"1 verjaU .ilpa Cetvorica lačnih štud« jje sedela za Basajevo mi* čakala. Trije smo bili pi1 tej hiši, ki je bila pravi tip ne gorenjske hiše, ki je z koto redila rod za rodom drugem kotu sobe je 1 krepka peč, ki je bila kako' vsod v kmečkih hišah P° pribežališče mladih in $ V drugem kotu je viselo f lo in po stenah nekaj božji' dob, na častnem mestu P® lika ura na "kvihte." Z vanjem po sobi smo bili k' gotovi in potem smo P5 svoje oči na pašo v vrata-da bi bila res kako ume'1 delo, ampak čisto navadi ta, pa za mlatiče tam za' rovo mizo strašno velikem mena v tistem času, ker tista vrata je bil napo1'1 prihod Basajeve -matere, ' bodo prišli prazni, smo s1 tali. Ni bilo treba dolgo' ti. Vrata se odpro i'1 ' pari oči se mahoma upre gromno latvico, ki so jo® : jeva mati komaj obvlada'1 Naše oči so spremljal6: co od vrat dom ize in j°f ; tranjem nagnenju poboža ; zdravili. "Nate, boste malo zaje'1 i pripomnili Basa jeva m* . ka'jte, bom prinesla š-e Ž'1 kruha." Kot kaka mlad* . va so se mati zasukali, od1 . v vežo ali kam in kmah' nazaj ž žlicami in k1'' . hlebcem domačega kr^ . "Zdaj pa kar in Bog va" . žegnaj," so dali mati 1111 , nje, kar so bile, to se ^ čisto odveč besede. D°s' l jih moralo priti, če bi 11 ■ teli spraviti takrat od " ' bi rekel. | Ker smo bili vsi štirje;. ) tov doma, smo že p^an^ L mizno oliko. Pri nas, k0* da pri vas, nismo poznal navlake od krožnikov, za drugo kot za napotje1 1 potrebno delo ženskam, f je vse omizje zajemalo ( sklede. Pa ni šlo kar t^ 1 bi si kdo mislil in predsf da tisti več dobi, ki bo') ; Vse je šlo natančno po 1 nih paragrafih, da je ; segel z žlico v skledo 1 tem za njim drugi in lje okrog mize. Ko je ' zadnji, je segel zopet / ni bil pri mizi kak zao^ je šlo v lepem redu in • naprej. Ako pa je bil "r: >< njenim omizjem kak P0' >1 ki je segel v skledo, „ popraskal' z žlico ob skle" ■ sel počasi v usta, pcteW ; ■ j ko z žlico naslonil na $ | ' | 10, kot bi ne vedel pra^j j j še, ali ne bi več, je šla Jj ■ j a zelo počasi. Ampak ? Jj ' daj,- da bi kateri segel'vi 1 j dvakrat, ko je drugi ^ i j ■ krat! Tak je prišel v; .j ■ jezike, da ni bilo niko^ 1 dobno. 1 Meni se je zdela taka « 1 1 manira zelo lepa in p'1 J kratična. Vsak je dobi' .1 del. Se reče, dobili so i pri vsakem omizju tudi j j gi, ki so znali s sprett1^ | aevriranjem dobiti v sVc| | kjer S3' zajemali, najM | vitke. Ni bilo treba ^ I kot cla je pri žgancih ^ g svoji strani izpodkopav | to toliko časa, da se je' | kup z ocvirki k njem11' I more on zato, če se tako f i ri, vas vprašam. Seved3. I lo tudi mogoče, da je r 1 drugem koncu mize P1'" i vojskovodja, ki je nag'1",j 1 videl nameravano ofefl^ H ocvirke in je izačel ririj j kup od svoje strani. ^ I je vršila včasih tiha P*! 1 borba za tisti kup z ocvi* j to so si smeli privošči1 5 žernadniki, ki jih je bii"| i. ... VI • 1' f1 " ceniti, da so se prišli 14 I t Torej mi smo udaril' | kislem mleku! J-SmiŠKA D0MC7INS. JANUARY 8, 1946 Novo življenje POVEST Spisal JOSIP KOSTANJEVEC jV bi ne bilo usmiljenih so--Jov> bi niti duhovnik ne bil' pel k njemu. Spravil ga je 6sveto olje, ker se drugega ni li° 0Praviti z njim. |[.Smi dan Potem so ga pokole n- 7111 ' I it so bili trdni kmet" skoro vsi. Prostrana so bila I PoJja, rodila so zlasti mno-I 'lcnega žita. Travniki so lajali na &iroko po doli. ličev S6gaU V rebra okoliških i nT Tudi vin°srad°v Je bi- I ? e.ceb lepih vinogradov, ki I V1 ponos vsakega Griblja-I 1(lne in obširne kmetije pa ii;, °Vale mn°go delavcev r^elovanje. A delavcev ni fm,, 0bltl nikjer, zakaj po Lb P Vaseh daleč naokoli so I star "v Sam° ženske» btroti ;L:|11 1]u4je, ki jim niso več ;j0 vVoke' Vse dru®° je od_ Ikil merik0. Nobenega ni bi-I da1 Sft bil zavzel za te Iju-fudi i obraniI domači La' d°mačemu rodu. Nobeli'sVl bi ,lih P°učeval- ki bi f so iz Val in Pomagal. In taji cjH ?lniali drug za drugim, Iti ta 1 izkušali poma- 4;al-m' kJer so se rodili, iz- Aair *e da bi bili za" %i in škodujejo samim , slgosti Vsfmu malemu narodu.' ^ bil° P° teh vaseh,! i|2aile,].Se raz-i°kal> kadav bi.j ■®aje " a noga v te zapuščene ; 'iMoir i • 'Initio lmeI cbil° in odrasl° ispe g ' si je že še pomagal, j 4u sv • 0 obdelal o pravem )S®W| . j0 kmetijo in posparvil n^iclg]^ Seri|3kim dežjem svoje Iflni na ' A °ni, ki so bili nave-jži. y so bili veliki re-; .-jL ^ hiškah in zadregah so A kopnel sneg po soln-v -t ^ se -)e osušila zem-;il|i jCQ lskah in zadregah so kji jj, Je rumenelo in zorelo el* 7 u, a zlasti v onih 4,U!] j6senskih. mesecih, ki naglo, 'ki imajo na-;ja • malo solnca, a dosti # se ,'j može. Vse, je zastaja-' oil Itak^!. h°telo geniti nikamor.: Karidt So se čule tožbe goji' iiiegaev ?d ranega jutra do jei ' večera, vse je šlo nav-raH 'VSe nmogo v škodo, e bo v m dal v najem, kdo p t jgj^.^no mučil in križal z ,st> )6 ( ' .ie dejal marsikdo, sol haja]?rai najeti ljudi, ki so n4olj , b°sve odkod, ki so bi-Pflftiš>Va^eni Piti nego delati. e]c;» Je že prikipela do vr- . i r--- hunca, a od nikoder ni kazalo, da se bode kdaj kaj izboljšalo. Tedaj je pa zopet nastopil Tratar. Za nedeljo popoldne je sklical vse gribljanske posestnike v šolo na pomenek. Sam je hodil od1 hiše do hiše ter tako pridobil vse, da so res prišli. Živo je bilo tisto nedeljo v šolski sobi. Šumelo je kakor v panju pred rojem. Skoro v vsaki gruči so ugibali, kaj bode danes povedal učitelj. Stari Jekovec pa, ki je že vedel vse, si je veselo mel roke in se zadovoljno nasmihal. "Le počakajte," je govoril, "saj bo kmalu začetek in tisti-krat boste slišali. Res vam ne bo žal, da ste prišli. A gospod učitelj bo tudi vesel, ko bo videl, da ste prišli vsi do zadnjega. Kaj ne, Jakob?" "Prav pravite, Jekovec," je dejal Jakob, ki mu je žarel obraz same zadovoljnosti in notranje sreče. Tedaj je pa vstopil Tratar. Šel je goH k mizi na nekoliko višji prostor, da je mogel vse pregledati, a da so tudi njega lahko vsi videli. Nastala je v sobi tišina kakor v cerkvi. Tratar pa je začel govoriti: "Predragi Gribljani! Sklical sem vas danes semkaj, da vam razodenem to, kar že dalje časa teži moje srce. Glejte, spoznal sem vašo zadrego in nasvetoval bi vam rad, kako si lahko pomagate. Po vaših kozolcih in skednjih čakajo velike zaloge žita, da bi se iznebile klenega zrnja, a čakajo že dolgo zaman, ker nimate delavcev, ki bi jih om.latilij Dan za dnem gledate in čakate, odkod bo prišel popotnik, da ga ustavite ter mu ponudite dela. In drago bi mu plačali, ako bi prišel in sprejeli bi vsakega, ki bi prišel, tudi če bi dodelal n^ dan samo polovico tega, kar dodelate. sami. Toda ni ga. Kako si naj pomagate v teh stiskah, rta ne bo sprhnelo vaše zrnje in segnila vaša slama? Vidite, vam za pomoček, ki vas bo takoj ! rešil te zadrege. V nekoliko dneh j bo vaše žito v žitnicah, lepo in 1 svetlo ter vam bo hvaležno, da ste mu oteli življenje. In slama bo lepo spravljena pod streho in bo dišala in se svetila. Mnogo vas je, trdni ste, zložite skupaj in kupite si mlatilnico, ki jo boste skupno rabili in ki vam bo nadomestovala mnogo, mnogo delavcev. (Dalje prihodnjič) Kupujte Victory bonde! Vrsta dejstev Pred temi nevarnostmi komunizma je papež Pij XI. svaril in k splošnemu obrambnemu boju pozival ne samo katoličane, ampak vse, ki v Boga verujejo. Tako zelo važna se mu je zdela ta naloga, da je zatrdil: "Kakor more biti za Cerkev kakšno delo lepo in dobro, vendar se mora zdaj u-makniti življenjski nujnosti, temelje vere in krščanske civilizacije rešiti in ohraniti" (Div. Red. 62). Veliko borbo katoliške Cerkve proti brezbožnemu svetovnemiv komunizmu je postavil papež pod varstvo sv. Jožefa, zaščitnika Cerkve — (Div. Red. 21). Ta navodila papeževa so skušali škof in duhovščina izpolniti, zato so sprejeli borbo brezbožnega komunizma polni zaupanja v Boga. b) Poleg pouka so duhovniki vršili čisto v smislu papeževe okrožnice smotre«o dušno pastirsko delo za poglobitev verskega življenja. Pobožnost Srca Jezusovega je postala splošna ljudska pobožnost, spravno obhajilo so na prve petke sprejemali številni verniki, v nekaterih župnijah skoro vsi. Posvetitev Brezmadežnemu Srcu Marijinemu je bilo globoko segajoče versko gibanje. Po petmesečni pripravi so se Marijinemu srcu posvetili: vse župnije, vse šole, vsa verska udruženja in velika večina družin, v mnogih krajih dobesedno vse družine (kolikor jih ni bilo pri partizanih). Prve sobote v mesecu se s spravnim obhajilom praznujejo kakor prvi petki. Molitev rožnega venca po družinah se je poživila in se opravlja bolj goreče kakor ke-daj v preteklosti. Napori duhovščine in lajikov v katoliški akciji so imeli viden uspeh, kar se more zdaj 'tako med begunci kakor tudi pod terorjem komunizma v domovini živečimi verniki z občudovanjem u- gotoviti. Izvršitev tega ogromnega dela je bila olajšana s tem, da je bilo v Ljubljanski pokrajini izredno veliko duhovnikov, ker je večina iz Gorenjske in Štajerske od nacistov preghanih duhovnikov živela in delovala v Ljubljanski pokrajini. 2) Komunisti očitajo duhovščini največje zločine, ki so jih s svojo propagando razširili v bližnjem in oddaljenejšem inozemstvu in tam vzbudili nepo-voljne in krivične obsodbe ljubljanske duhovščine. Na glavne očitke naj v naslednjem odgovore dejstva: a) "Duhovščina je organizirala 'Belo gardo' in je v največji meri kriva bratomorne vojske." Kakor je bilo že zgoraj dokazano, je prišla zahteva po samoobrambi iz ljudstva same>-ga, organizacijo so izvršili vojaški strokovnjaki. Duhovščino so seveda vprašali, ali je oborožen odpor moralno dovoljen, nakar je duhovščina razložila splošno znana katoliška aačela moralke o silobranu. Tu in tam je pomagala tudi z nasveti, vedno pa s poučevanjem in pojasnjevanjem nevarnosti brezbožnega komunizma. Dolž-lost dušnega pastirstva je bila la je duhovščina to storila. Ne ajimo pa, da so bile simpatije duhovščine na strani Vaških straž, ne pa na strani komunističnih partizanov. b) "Duhovniki so se z orožjem v roki udeleževali borb, nekateri so lastnoročno morili u-jete partizane." Dejstvo je sledeče: Vaške j straže in pozneje domobranst-vo in tudi* "Gorenjska samo-: obramba" so imele na izrecno ' prošnjo moštva samega svoje 'duhovnike. Njih naloga je bi-• la vršiti dušno pastirstvo v pol-! nem obsegu med moštvom in častniki edinic, skrbeti z vsemi dušnopastirskimi sredstvi, da se ohrani v četah čim višja morala. Samo enkrat se je zgodilo, da je nek vojaški duhov- VAŽEN DOGODEK IZ LETA 1945 nik pri napadu s par streli preplašil napadalce in s tem rešil življenje nekaterih svojih vojakov. Trditev, da so duhovniki morili, je zlobna izmišljotina. Nadaljno dejstvo je, da so KP - partizanom duhovniki v protikomunističnih edinkah bili trn v peti. Pri napadih so vedno vpraševali, kje se nahaja belogardistični far. Po kapitulaciji Italije so dva ujeta katoliška duhovnika obsodili na smrt in oibsodbo izvršili. V maju 1945 so ujeli dvanajst vojaških duhovnikov slovenske narodne vojske in jih odpeljali. Za njimi so izginile vse sledi, kar dovoljuje sklep, da so bili z mnogimi drugimi vojaki na tihem likvidirani. c) "Škof in večina duhovnikov je sodelovala z okupatorjem na škodo slovenskega ljudstva in je s tem zakrivila zločin narodnega izdajstva." Kot prvi zločin se očita duhovščini sodelovanje z nacisti in kot dokaz se navaja dejstvo, da se je duhovščina z drugimi begunci umaknila na nemško ozemlje. Temu očitku naj odgovori sledeče dejstvo; Nacisti so iz 143 župnij ljubljanske škofije in iz večine župnij la-vantinske škofije izgnali okrog 600 duhovnikov in jim niso pustili niti najpotrebnejše obleke, pri tem so jih pa na najsu-rovejši način zasramovali in nečlovečko mučili. Zasegli so jim njihovo zasebno in tudi na-darbinsko imovino. Dijaško semenišče in škofijska gimnazija sta bili z vsem inventarjem zaplenjeni, gojenci in profesorji so morali v dve1- -:h zapustiti zavod. Vsa pose-.v . :-ske škofije in cerkveni upravi vrnjenega verskega zaklada kranjskega je bila odvzeta in določena za 'utrditev nemštva' med Slovenci, vse brez odškodnine. Spričo tega brutalnega ravnanja in popolnega izropa-nja naj bi„tškof «in duhovščina reko v roki delovala z nacisti zoper lastno ljudstvo? Tega normalno misleč človek ne more verjeti! Take trditve so tako lažnjive, da so same na sebi neverjetne. Škof je direktno in potom sv. Stolice protestiral proti takemu postopanju okupatorja, ni od svoje strani nikdar iska zveze z okupatorskimi oblastniki, pač pa je okupator iskal zveze s škofom. Uradno so škofijski ordinarijat in župnijski uradi po obstoječih predpisih v upravnih zadevah morali imeti z okupacijsko oblastjo marsikateri stik, toda nikdar v škodo, ampak le v korist slovenskega ljudstva. Nadaljni stik škofa in duhovščine z okupatorjem je obstojal v številnih posredovanjih za zaprte, v koncentracijska taborišča poslane in obsojene Slovence (mnogokrat tudi za na smrti obsojene komuni-'ste). Vsa Ljubljana more izpričati, kakšen naval prosilcev za posredovanja je vladal na ordi-inariatu in pri škofu vsak dan in veliko dela je to nalagalo. Duhovniki so mnogokrat dosti ponižujoče posredovanje radi o- BELO DOBIJO 9£10 DOBIJO Ženske ii moški za čiščenje uradov Stalno delo, dobra plača Zglasite se AETNA WINDOW CLEANING CO. 1430 E. 27. St., vogal Superior pravljali in so se najbolje po-j. čutili, če so mogli svojemu na-1 rodu pomagati in koristiti. Družabne stike s predstavni- j ki okupatorja je škof imel le j toliko, kolikor je bil po razmerah prisiljen, da je uspešneje mogel posredovati in kolikor je moral 'pozdravom odgovoriti. Če je bil kdaj pri tem fotografiran, je KP te slike uporabljala kot, dokaze za zločinsko sodelovanje škofovo, z okupatorjem. (Dalje prihodnjič) -o- Stalingrad zdaj naglo pozidavajo Moskva. — V Stalingradu, kjer se je razbila nemška bojna sila, so že popravili ali nanovo zradili 10,000 hiš. Stalingrad je štel pred vojno 500,-000 prebivalcev. MALI OGLASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob, zidana iz opeke, 3 spalnice in kopalnica zgorej, družinska in jedilna soba ter kuhinja in poletna veranda spodaj. Vprašajte na 16006 Holmes Ave. tel. MU 0417. (8) Pohištvo naprodaj Proda se kompletno pohištvo za stanovanje. Zglasite se od četrtka do sobote, od 10 dopoldne do, 6 zvečer na 6103 Dibble Ave. (8) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske zt* hi^no znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se p Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zj. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-,»'ar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St. (x) Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini. Odprta za ogled od četrtka do sobotie, od 10 dopoldne do 6 zvečer. Zglasite £e na 6103 Dibble Ave. (8) i Ako iščete dobrega popravljalca za vaAe čevlje, pridite k nam. Vedno; prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne iit fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tue«. x) ŽENSKA ZA CAFETERIO v mali tovarni dobi delo. Tedenska plača ' Ure od 7 zj. do 3:30 pop. EATON MFG. CO. . E. 65th St. in Central Ave. Vzemite Scovill karo ali Central Ave. bus. (8) Dobra služba Moški dobi stalno delo za ■oskrbnika na posestvu v Bra-tenahl pri Clevelandu; splošna dela okrog hiše in na vrtu; stanovanje in hrana ter tedenska plača. Naslov izveste v uradu tega lista. (8), Delo dobi dekle za splošna hišna dela, nič kuhanja, 5 sob, v družini 2 odrasla in 1 otrok; dobi svojo sobo in kopalnico. Pokličite LO 9983. (8) He čakajte, kadar ste bofsii! MALI OGLASI Na stavki pri General Motors Co. v Flint, Mich, je policija prodrla skozi piketne vrste, da so mogli pisraniški uslužbenci na delo. SUIca nam■ kaže nekaj teh delavcev pri vhodu v tovarno medtem, ko policija stoji na straži. Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC v ,'•>:} Citizens liidg. S.JO Euclid Ave. Uradne ure: 10 do A razen v sredo in po dogovoru. Telefon; MAin 6016 (Tues.-x) Furnezi! Pcpiuvljsrao vsake vrste ktiseuiiifc' $15, Čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka tnet.edna odplačila Chester Heating Co. Govorimo sluvensko U93 AdcUson Rd. ENdloatt om Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od 91-00 do $10,000. , Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) Stanovanje išče Zakonski par s 4 hčerami želi dobiti stanovanje 6 sob; najmlajša je stara 12 let. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 7588. (10) JOHN ZULiCH INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH, licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD Izgubljena očala Na E. 159. cesti so bila izgubljena -očala. Najditelj je prošen, da jih vrne na 694 E. 159. St. ali pa v Slovenski dom na Holmes Ave. Izvršitev smrtne obsodbe. — Gornja slika nam kaže, kako je plačal nemški general Anton Dostler, za svoje vojne zločine. Usmrtitev je bila izvršena v Averesa v Italiji. Obsojen je bil, ker je dal ustreliti 15 ameriških vojakov, ki so bili zajeti za nemškimi linijami v Italiji v marcu 19H- l"1, he'Jarry Weir, typical Q.I. Wife, saw many furnishings she wanted home. She saw them but couldn't buy them. The lovely draper. T®" in love with were samples, and she learned that it will be iNeLV"1® before quantities of drapery material are available unless l„*!ves help speed the manufacture of fabrics by saving and turn-every drop of used fat they can skim, scoop and *cr«pv ameriška domovina, January 8, 1946 nega križa sredi grobja. ^ J ži so se spogledali. Budino j bodo stesali, se razume, katera zadruga naj prl les? Višinjski se gledajo,i čaka. —— "Odrinova," 1) šimen Budinov. Odrinof ga pogleda izpod čela. Zak; Odrinova? — "Nu, Godi' pogleda šimen Odrina. Ala razsodi na kratko: Odrin(f= dimisl pa Murnov ObradfC lja! Vse je bušilo v sm^fc: (Dalje prihodnjič). . Perun? Naj ga mar zavržejo in mu ne dajo obetov? Kdo naj daje potem biro gospodu? Kaj ve gospoda v Nedelji, v kakšni nevarnosti so tu gori črede, in ka- VAŽEN DOGODEK IZ LETA 1945 6409 ST C L AIR AVE, Cleveland 3, Ohio Obvešča se vsa društva delničarje SND. in p05' mezne delničarje SND, da se vrši v Četrtek jo. januarja i946 v avditoriju snd točno ob 8. uri zvečer. Prosi se vse od društev izvoljene zastopnike in P samezne delničarje, da se tega letnega zborovanja i"* ležite. DIREKTORIJ SND. Vojne je konec. — Potem, ko je kapitulirala Nemčija G. maja, je predsednik naznanil H. avgusta, d«, je tudi Japonska sprejela pogoje za mir. Gornja slika nam kaže generala Douglas Mac Arthurja, ki stoji* ob mizi, ko japonski delegatje podpisujejo mirovne pogoje. Slika je bila posneta na bojni ladji U. S. S. Missouri v Tokijo zalivu. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine JaitfC1 Vam in Vašim Otrokom VAŠŽEN DOGODEK IZ LETA 1945 Najstarejša slovenska podporna organizacij v Ameriki . . . Posluje že 52. leto Članstvo 39,889 Premoženje $6,000,000.^ Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91% Če hočeš dohro sebi in tvojim dragim, savarnj se pri najbolje ' itenl in nadsolventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer m lahko zavaruje* za smrtninc. razne poškodbe, operacije. 4 bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške »n ženske od 16. do 00. |fl otroke pa takoj po rojstvu in do IG. letu pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate s«"5"' dobe od 1250.00 do S5.000.00. Pri volitvah 26. julija 1045 so Angleži krenili na levo in nadomestili konser-vatovnega pre m i e r j « Churchill-a z delavskim voditeljem Clement Attlee-jem, katerega nam kaže gornja slika in ki je sedanji premier Velike Britanije. CLEVELAND ORCHESTRA RUDOLPH RINGWALL. dirigent SEVERANCE DVORANA Čet. 10. Jan. 8:30 Sob. 12. Jan. 8:30 ZINO FRANCESCATTI, violina Vstopnice: Severance Hall: CE 7300 , lagal jim je o stanju brjanskih -1 mej. Zdaj prihaja od alemanske .'plati, od spomladi je bil tam. • Sedemkrat se je spopadel z Alo-1: manci, sedemkrat jih je odbil. l Zdaj je sklenil z njimi mir in [ odhaja k zimovariju v glavni tabor. ; Starešinci so medtem odrejali " dajatve. In ljudje so vlačili voj-' ski pitane jance, mršave buše, mehove žita, kaše, medice, zvit-■ ke platna, volne, ovčji sir, sekire in strelice. Vsak starešinec je vedel, koliko letnega pridelka ima oddati vojski, a danes so dali še več. Utrujeno vojsko so pogostili do sitega in jo prenočili. Ko je odhajala, jo je spremljala truma Pogoreev. Gnali so črede pa nesli dajatve. Nedelja! Pri Svetem Vidu je vabil zvonec bratstva k sveti daritvi. šibko zvonjenje se je trgalo s hriba in komaj doseglo naselja. Bratstva so se usipala iz selišč. Ljudje so bili praznični in umiti. Rodovinke in snahe so imele na belih krilih navezane pisane trakove, pod volnenimi jopami so jim stiskali oprsje rdeči životki. Obute so bile v debele volnene nogavice pa nizke škornje, nekatere so , imele čižme. Težke kite predi-vastih las so jim kar uhajale izpod belih peč. Nekatere mla-( denke in mlade žene so .se pona-{ šale celo s svetlim nakitom. Ro-dovinci so stopali k svetemu t opravilu modri in malobesedni v debelih volnenih jopičih pa ' kratkih hlačah; v težkih škor-njih so se opirali na debele gor-' jače. Na grivastih laseh so jim čepele temne kučme z rdečimi ; čopi. Vse razen čredarjev in čuvarjev je moralo k sveti daritvi. Gori je stalo leseno svetišče, obdano z močnim nasipom, med tremi mladimi lipami. Poleg cerkvice je bila lesenjača duho-1 vnega samotarja. Za lipami so bile ograjene Žale z malimi lesenimi križi, kjer so spali rajnki. Od treh strani so se spenjale množice v vrh. Pod jutranjo lipo so se zbirali Jasinjci, pod večerno Zoranjci, pod osojno Vi-šinjci. Ponosno so zrli na sveti hram, dasiprav boren, a jim je bil pravo veličje. Verno so poslušali modro besedovanje čelnikov j in starešincev. Starosti so se opirali na čekane, čelniki na težke sablje. Te so odlikovale tu-I di one, ki so bili služili v knežji j vojski, župan je imel prepasan j meč. Iz koče je stopil duhovni 'samotar z dolgo sivo brado. Vse | se je spoštljivo pripognilo in od-j krilo, ljudje so pristopali in mu : pol.ivbl.jaIi roko. Za njim se je ljudstvo nagnetlo v svetišče. Tu ! ni bilo nikakega sijaja: gola lesena soha svetega Vida v oltarju pa »tesan križ, ki ga je ovijal | bršlin. med svežim tisovjem še dve lojenici. i Duhovnik si je nataknil belo platneno srajco, razvil koženico pa pričel moliti očitno izpoved. Klečeča množica je ponavljala za njim besedo za besedo. Potem je načel vero, božje zapovedi ter glavne grehe. "Križ Kristusov bodi vsele per mene, po dni inu po noči. Inu ta lubezen Johaneza inu ta čistost te presvete device Marije, inu vsih svetnikov inu devic božjih, per mene dnes inu na venčno. Amen. "Tvoja moč božja, o Gospod Jezus Kristus, skvoze tvoje ter-plenje očeš mene obderžati inu obvarovati pred vsim hudim ta sedanja inu perhodenja. "Inu prosim jas tebe, o Gospod, da ti mene s tim darom Sve-tiga Duha obdaruješ akože si ti svetiga Johaneza obdaruvov, de jas ne bom kervičen stav zuper i »AtM.H^H.**'«« »»♦ ».t ».»♦».M.uu 11 M,* K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Če Se nisi fJ ali članica te iM»Ku£iie in bogate Katoliške poduorne organizacije' ' trudi se in orislopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju ln za vse druge podrobnosti 1 •e obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev ' K. S. K. Jednote, »U pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joižet, I'1 POPRAVLJAMO STREHE VRŠIMO VSAKOVRSTNA k GRADBENA DELA h Prenovljenje je naša posebnost. Sedaj je m0^ Čf dobiti materijal za prenovljenje in popravljani ij, STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NApP Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. ^ želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna plačila. Se priporočamo za naklonjenost. 3 KOVAČ BROS. '> GENERAL CONTRACTORS „ 956 E. 185. ST. IV $ N0VICE--Ine*,neta NOVICE — P°P°,noma nepristranske NOVICE"kolikor m°9°'e originalne N 0 VIC E - -ki so zanimive Lepe SKRINJE IZ CEDROVINE. Z bombažem napolnjene in innerspring MODRO^J POSTELJE, različne velikosti in fedre. Nov MAYTAG PRALNI STROJ na razstavi, ki si ^ lahko že zdaj naročite. > u Pridite, oglejte si in naročite pri nas trpežno blago- ^ vam vsak dan prinaia v hiio ki so mirno v Botru zaspali dne 8. Januarja 1940. Bok odvzel nam drago mamo, in srce zlato nažlo je pokoj, z Bogom! Vam srce ponavlja na Vaš grob spomini hit«. Seda.1 se srečno veselite, kjer ni trpljenja ne skrbi, počivajte v miru, blaga, duša in prosite ljubega Boga aa nas. Žalujoči ostali: HČERE in 8INOVI Cleveland. O 8 . .lan. 1946. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK Povejte to sosedu, ki fe ni narofen nanjo j 15601 Waterloo Rd. KEnnmrr xxxrxixxxxxixixxxxxxxxxixxxxrxxxixxxxxxxixxixx*^ ŽIVI VIRI IVAN MATIČIČ Stoj! ŽaŽra ni mogla več, bila je izmučena. On jo je slu-šal, in sta položila deblo. Skozi gole hoste se je videl Tabor in njega okopje. Cul se je celo h ml rogov. Rogovi? Da, Žara je uzrla ljudi, ki so drli dol od Zoianja. Spogledala sta se. V ■/. b u n a! Planila sta na noge in bežala proti gradišču. Pogonska obrana je bila vzbunje-nu. Trobila je neprestano pa ziia proti Gluhovniku. Prvi begunci so bili že v podnožju Ta- I ora, ko je šele stresel z glavo župan Gorjanin. Ne, ni sovrag, knežja vojska prihaja! Župan jo je uganil pa obrano osramotil. Brž so umolknili rogarji. Od Gluhovnika so se bližali tropi vojnikov. Prvi so se vlekli že pi'ek Babje lehti. Župan ugiba. Kam gredo? Bržčas se vračajo v dolino, k zimovanju, kajti pri Črnem kamnu je zima strahotna. Prvi že bredejo Pečano, pa jo mahajo prek la-nišč. Bratstvo se zgrinja iz naselij, da vidi od blizu svojo vojsko in vojvodo Ognjena. Vojska popada utrujena od dolge hoje, a ljudstvo je ginje-lio od sreče, ker ga je počastila brjanska vojska. Tu leže ti ljubljenci, bedni, razcapani, s poraslih obrazov jim zeva glad. Nekateri imajo ovite noge s surovo živalsko kožo, drugi imajo opanke. Ti imajo sulice, drugi loke in sekire. Prek ram jim vise kože divjačine, na glavi jim čepe visoke kučme. Glje, glej, Odrinov je med njimi in Bršli- II o v in Živojev. Ti so živahni, bližina rodnega krova pa snidenje s svojci jim daje moč. Kje sta Budinova dva? Želided in Obrad sta dala vsak po enega. Kje so Murnovi vnuki? Ži-tičevi? Posekal jih je aleman-ski meč. Vojvodo so obstopili župan, župnik pa čelniki zadrug. In ta se je razgovarjal z velmoži. Raz- V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR PO-ZALJENE MATERE Frances Kobe mojga bližnega. "Oh vsiga mogočni venčni Bog, jas boren grešni človik se perporočim inu zaklenem na mojo bogo grešno dušico. Amen. Otče naš. . Potem je zvil pergament. Množica je bila prevzeta po sve-I tih molitvah, ki so bile tako lepo zbrane, da jih je pogorski ljud' kar poslušal. Zatem se je du-1 hovni pastir okrenil k verni mno-| žici pa ji v sveti jezi pretipal i vest. Zopet je bil videl goreti i ognje, zopet so žalili Boga pa žgal i darove hudiču in hudobnim duhovom. Vsa nebeška vojska bo prišla nadnje in Gospod jih bo zavrgel. Služijo lahko samo enemu, Gospodu ali pa satanu. Obema ne morejo služiti. — Strašno se je razvnemal, pa bil s pestjo po oltarju. Množica je klonila, v zadregi krehala; roteča propoved jo je upogibala, toda do dna ji ni segla. Tam je zasidran (silni Perun, zakopan Svetovit, tam sta Vesna in Lada. Duhovni samotar se lahko razlomi, tega jim ne more iztrgati zlepa. Vsi njegovi predniki so grmeli izpred oltarja, strašili z gromom in peklom, zakrknjenega ljudstva pogorslcega niso razmajali. Saj verujejo v Boga, verujejo v občestvo božje in v poslednjo sodbo. Saj so za to svetišče vlačili brune za žive in mrtve. Toda kdo naj jim bo varih čred, če ne Veles? Kdo naj prizanese polju in letini, če ne ko strašne so strele na Pogorju! Duhovnik se je okrenil zopet k oltarju in si otrl pot. Polagoma je pričel sveto opravilo, priklanjal se, križal pa izgovarjal svete besede. Po opravilu so se zbrala bratstva zopet pod lipami. Starešini in čelniki okrog župana — in velmoži pogorske zaveze so modrovali o tem in onem, o koncu pašnje, o letini in biri, o pripravah za zimo, o zdravju in bolezni živine. Hladni vetrovi so brili, bratstva se razhajala, le velmoži so modrovali dalje. Pristopil je tudi duhovni pastir in jih spomnil na biro in to in ono. Višnjske ža!e še nimajo skup- ŽENINI IN NEVESTE! NflA