SVOBODNA SLOVENIJA LJSTO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 13 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 16 de abril -16. aprila 1998 Velikonočno voščilo nadškofa dr. Franca Rodeta •Slovenski narod, slovenski človek še ko Potrebuje veselja in upanja, saj nam v tem času zelo primanjkuje. Zato elm vsem Slovenkam in Slovencem, naj ^etloba slavno vstalega Kristusa prežene Vse temine duše in srca, ” je v voščilu ob j^ki noči dejal ljubljanski nadškof dr. ^ Rode ter vsem zaželel srečne, upanja Polne in vesele velikonočne praznike. I.Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob Jem so nastale in se do danes ohranile Svilne ljudske šege in navade. Vsi ti °bičaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje." Slovesni obredi po slovenskih škofijah iiTema smrti se izgublja pred žarki ^ikonočnega jutra. Krvave potne kaplje 1:eHkega četrtka, križ velikega petka in Vj’obni hlad velike sobote so v siju ^Hašnjega dne zažareli v popolnoma ^di luči. Trpljenje in smrt sta premaga- svet je spet poln življenja. V moči • ljubezni, v moči Duha, ki daje 1 Oljenje, božje ljudstvo radostno vzklika mojemu Odrešeniku: Aleluja, Kristus so zapisali slovenski škofje v velikostnem voščilu. Obenem so tega prešernega veselja, ži-terske radosti in optimizma, novega za-. in poguma, zaželeli vsem slovenskim Utiovnikom, redovnikom in redovnicam, i7'rt* cerkvenim sodelavcem in vsem ro--KQtn doma in po svetu. Naj vas velikonoč-Prazniki obogatijo z obiljem milosti in 3jega blagoslova, želijo v velikonočnem OŠ«ilu slovenski škofje. Na Veliki četrtek so somaševanje vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopra škof msgr. Metod Pirih. V Ljubljani je na veliki petek bogoslužje velikega petka vodil škof Kvas skupaj z nadškofom Rodetom in škofom Uranom, na veliko soboto pa velikonočno vlgilijo vodil nadškof Rode. Nadškof Rode je na veliko noč vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo, popoldan pa potresno pobožnost ob 103-letnici ljubljanskega potresa. V stolnici v Mariboru je slovesno mašo Gospodove večerje vodil škof Kramberger, obrede velikega petka pa škof Smej. Velikonočno vigiljjo in nedeljsko slavnostno mašo v stolnici je vodil škof Kramberger. V stolnici v Kopru je škof Pirih vodil bogoslužje velikega petka, sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo. Demos: Za prenovo Slovenije Lani ustanovljeno Društvo za preuče-in demokratično obnovo Slovenije, s "^Isim imenom Demos, ki združuje predv-^ Poslance, ministre, župane in svetnike "ekd laAiega Demosa, je na slovesnosti 9. v^ila v prostorih Svetovnega slovenskega _ ^gresa v Ljubljani obeležilo 150. obletni-0 igrama zedinjene Slovenije. Slovesnosti se je udeležilo približno 90 (j/t0v oziroma somišljenikov strank nek-koalicije Demos, od posebej vablje-^ gostov pa je na uvodnem delu priredijo sodeloval le predsednik Slovenskih krnskih demokratov (SKD) Lojze Peterle, j^dsedmtc društva Demos Ludvik To-J*k in predsednik Demosove vlade Peterle Nagovorih potrdila, da se je v Sloveniji Politična in programska preobrazba ^ela ^r°ma da so nekatere točke nekdanjega je Il'0sa izPoli\jene, oba pa sta menila, da "Rjna kulturna, socialna in moralna pre-Va v Slovenyi. Dki, or mariborske univerze Ludvik To-l je ocenil, da je v Sloveniji zmagal tih' lc«ski pragmatizem, ki ga spremljajo R; 1 soPotniki: gospodarski kriminal, ma-*n pravni nered. ^otr ^eter*e pa -)e menili da v Sloveniji stkemo alternativo strankam komuni-^, ^ga porekla ter resnično razmejitev kracijo in totalitarnim režimom, Močan potres prizadel Slovenijo v zvezi z mednarodnim položajem države in domnevno izgubo nacionalne identitete v združeni Evropi pa je menil, da je vprašanje identitete eminentno notranjepolitično vprašanje, usodno povezano z vprašanjem naše vzgoje. Sicer pa se je slovesnost začela z nastopom Toneta Kuntnerja, ki je prebral Program zedinjene Slovenije iz leta 1848, v katerem so narodno osveščeni Slovenci zahtevali uvedbo slovenskega jezika v šole in urade in združitev slovenskih pokrajin v „eno kraljestvo pod imenom Slovenija” in zavrnili združitev Slovenije v nemško zvezo. V drugem delu slovesnosti je dr. Stane Granda spregovoril o letu 1848 in začetkih demokracije na Slovenskem. Društvo za preučevanje in demokratično obnovo Slovenije, Demos, je samostojno, prostovoljno, nepridobitno združenje poslancev nekdanje poslanske skupine Demos, znanstvenikov, raziskovalcev in dragih državljanov Slovenije. Društvo želi z aktivnim delom na .področju izobraževanja, znanosti, raziskovanja, založništva in publicistike prispevati k uveljavljanju in razvijanju humanizma, mednarodnega sodelovanja in etike članov, goji vrednote Demosa ter razvija državljansko in politično kulturo za politično, socialno in moralno prenovo v Sloveniji. Slovenijo je na velikonočno nedeljo, 12. aprila ob 12 uri in 55 minut prizadel močan potresni sunek. Žarišče potresa je bilo med Bovcem in Kobaridom, kjer so ga tudi najmočneje čutili. Strokovnjaki Uprave RS za geofiziko ocenjujejo, da je bila intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju 7 stopnje po evropski potresni lestvici, ki je približno enaka Mercallijevi lestvici, ponekod pa je dosega tudi 8 stopnjo. Lokalna magnituda potresa je bila približno 5,5 po Richterjevi lestvici. Temu potresnemu sunku je sledila še vrsta šibkejših potresov in kot pravijo strokovnjaki, se tla umirjajo. Tako je že prv i naslednji močnejši sunek že bil zabeležen ob 13.38 in sicer po lokalni magnitudi 2,1; ob 13.50 minut enake jakosti, močnejši potresni sunek je zatresel tla tudi ob 15.35 minut in sicer jakosti 3,2; čutili so ga tudi Ljubljančani. Tla se še vedno tresejo. Ker je bil potresni sunek 17 kilometrov v globini zemlje, se je zaradi tega čutil po celi Sloveniji pa tudi po drugih državah. Na italijanski strani so ga čutili v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije vse do Milana. Čutiti gaje bilo po vsem zahodnem delu Hrvaške, po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija je poročala, daje potres zatresel tudi Okolico Miinchna, avstrijska televizija pa, da naj bi bila pri tem poškodovana tudi katedrala v Krki iz 12. stoletja. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju ter Zgornjesavski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Na Gorenjskem, predvsem v Bohinju in na Jesenicah, se je porušilo več dimnikov, na območju Bohinja kar 37, poškodovane so strehe, poročajo pa tudi o razpokah, zlasti na starejših objektih. Del obale Bohinjskega jezera na območju Ukanca se je pogreznil v jezero. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo. V bovškem zdravstvenem domu so zaradi lažjih poškodb oskrbeli tri ljudi, še pet pa jih je pomoč poiskalo zaradi povišanega krvnega tlaka kot posledice stresa. Taje bil tako močan za nekega 75-letnega Bovčana, da je umrl zaradi srčne kapi. Trenutno obratnje dežurna ambulanta v približno 30 km oddaljenem Tolminu, v Bovcu pa je 24 ur v pripravljenosti dežurna ekipa z zdravnikom in medicinsko sestro. Ves čas je na voljo tudi reševalno vozilo, ki ga v Bovcu sicer nimajo. Slike o potresu so vzete po Internetu iz Večera in Dnevnika GMOTNA ŠKODA Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana, podrtih je več kot tretjina dimnikov, skoraj dvesto hiš pa je ostalo brez streh. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, Sporočili so tudi, da je promet na cesti Kobarid-Bovec močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišče skotalile tudi večje skale. Cesta na Predel je zaprta. Potres je sprožil tudi nekaj plazov, ki pa na srečo niso ogrozili prebivalcev. Bovška hotela Alp in Kanin so zaradi poškodb vodne napeljave izpraznili, okoli 160 gostov pa je odšlo domov. Močno je poškodovan tudi stari hotel Golobar in več Alpkomercovih trgovin v Bovcu. V telovadnici pri bovški osnovni šoli in v depandansah hotela Kanin pa so že pripravili 160 ležišč za najbolj ogrožene. Težave so le s pitno vodo, ki je kalna in jo je treba prekuhavati. Po prvih neuradnih podatkih ni prišlo do poškodb na cevovodih, temveč gre le za kalnost vira. Turisti, v večini raftarji, so Posočje začeli zapuščati kmalu po potresu. Zelo sta prizadeti vasi Kal in Koritnica in stanovanjski objekti v Trenti. Prebivalce vasi Drežniške Ravne, ki so bile v epicentru potresa, kjer je bilo poškodovanih 15 hiš in niso več primerne za bivanje, so namestili pri sosedih, v Kobaridu. Potres je poškodoval tudi neksy drugih gospodarskih in sakralnih objektov, v kobariški Planiki so morali zaustaviti sušenje posnetega mleka in bodo v prihodnjih dneh namolženo predelovali v druge mlečne izdelke. Poškodovana je Alpko-merčeva blagovnica v Tolminu, cerkve v Kobaridu, Tolminu, Logu pod Mangrtom in v vasi Soča ter župnišče v Kobaridu. POMOČ PRIHAJA Pomoč za zasilno nastanitev za okrog 100 ljudi je že na poti v Bovec, gre pa za Nad. na 6. str. STRAN 4: Skavtizem in zgodovina Zgodilo se je v Sloveniji... Iz življenja v Argentini DRŽAVNI ZBOR SPREJEL PRORAČUN Državni zbor je 9. aprila s 44 glasov „za” in dvema glasovoma „proti” sprejel letošnji proračun, „težak” 870 milijard tolarjev. Na prihodkovni strani naj bi se letos v državno blagajno nateklo 841,2 milijarde tolarjev. Proračunski primanjkljaj bo 29,3 milijarde oziroma 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). f , %'c^i Postojnska je med slovenskimi jamami največja, takoj za proračunsko POKRAJINE v SLOVENIJI Uvedbo pokrajin v Sloveniji predvideva že slovenska ustava, vendar zakonskih norm za njihov nastanek in delovanje še ni. Teze za njihovo uvedbo je prejšnji predstavila služba vlade za lokalno samoupravo oziroma minister brez listnice, pristojen za to področje, Božo Grafenauer. Zakonski predlog o pokrajinah bo prišel v parlamentarno proceduro prihodnje leto. V IRAKU TUDI SODELOVAL SLOVENSKI DIPLOMAT Slovenski ambasador v Egiptu Andrej Žlebnik je bil v 20-članski diplomatski skupini, ki je jamčila za nemoteno delo 50 posebnih inšpektorjev Združenih narodov. Ti že več let pregledujejo in odkrivajo morebitna iraška skladišča orožja za množično uničevanje in so v preteklih dneh, tudi s posredovanjem diplomatov, lahko nemotenč vstopili v osem predsedniških palač, kamor jim je bil doslej vstop prepovedan. Slovenija je kot članica Varnostnega sveta v teh misijah za Irak dobila dve mesti. Prvo je zasedel Andrej Žlebnik, medtem ko je za prihodnje misije predviden tudi slovenski ambasador v Turčiji Benjamin Lukman. PREDSEDNIK BIH NA OBISKU 9. aprila je na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo prispel predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič. Delegacija BiH se je s slovensko delegacijo med drugim pogovarjala o možnostih za poglabljanje meddržavnih odnosov, pa tudi o uresničevanju daytonskega sporazuma. Gost se je zahvalil Sloveniji za njeno podporo BiH med vojno Pj7^ “ »*1 * J i 1 * t / i lil* IrImf ter za zagovarjanje principielnega stališča o celoviti BiH kot enotni državi več nacionalnih skupnosti. BiH računa na podporo, izkušnje in znanje Slovenije tudi v prihodnje, zlasti pri vključevanju v EZ, ustanove zveze Nato ter v Cefto. Izetbegovič je zatem pričel svoj neuradni obisk v naši državi, ki ga je preživel ob slovenski obali? NOVI NAČELNIK GENERALŠTABA ZQtiiMtH): . . OgjtAM&fil MjHtGTBR o£ pilor, MčeiM‘k. TVb!.. J M' TA SlDVČtiU Mo viiaKP !~er*M0 J ’ Vlada je 9. aprila na predlog obrambnega ministra Alojza Krapeža za načelnika generalštaba Slovenske vojske imenovala polkovnika Iztoka Podbregarja, za državnega sekretarja odgovornega za vojaške zadeve pa polkovnika Bogdana Koprivnikarja, ki trenutno opravlja nalogo vojaškega atašeja v Budimpešti in se mu mandat izteče letos. Dosedanji načelnik generalštaba generalpolkovnik Albin Gutman ostaja na obrambnem ministrstvu in bo prevzel nove dolžnosti. Vlada je še razrešila tri od štirih državnih sekretarjev na obrambnem ministrstvu. Obe zamenjavi zagotovo ne prispevata k izboljšanju možnosti Slovenije za vstop v zvezo Nato v drugem krogu, je dejal prvak SDS Janez Janša in med drugim izrazil tudi protest zoper način urejanja kadrovskih zadev v Slovenski vojski. Tudi pri SKD obžalujejo zamenjavo dosedanjega načelnika generalštaba Gutmana, ki je bil na tem mestu od osamosvojitve dalje. Po njihovem mnenju novo imenovana nista dobra naložba, ker sta se oba šolala na jugoslovanskih vojaških akademijah. NAGRAJENI VELIKONOČNI PIRH Na že tradicionalni natečaj časnika Slovenske novice za najlepši pirh z narodnim motivom in s fantazijskim vzorcem (seveda 2BID LEPA /A) Zčto P/S4NM 'NE PFAVt^O' 04 VE l£ friltD dAtfcč ■ pa ni bilo mišljeno religioznim) je bil velik odziv tudi letos. Komisija je za najlepši tradicionalni velikonočni pirh razglasila tistega, ki ga je poslala Marija Kordaš iz Kamnika (s čebulnimi listi obarvano jajce, na katerem je izpraskan značilni folklorni vzorec), za nov pristop pri krašenju jajc pa bo nagrajena Doroteja Lekše iz Šoštanja (izpihano jajce je vložila v dve malce večji polovici lupine in nai\j narisala dva obraza). SKUPINE PRIJATELJSTVA Poleg obstoječih skupin prijateljstva z Veliko Britanijo, Češko, Dansko, Nemčijo, ZRJ, Kanado, Madžarsko, Avstrijo, ZDA, Hrvaško in Italijo so v DZ RS zboru ustanovili tudi Skupino prijateljstva s Poijsko. Koliko časa se že vleče zadeva Mene-move ponovne kandidature? Mislim, da precej. Dejansko od samega trenutka, ko je leta 1995 nastopil svojo drugo predsedniško dobo. Od takrat tudi na teh straneh zapravljamo čas in prostor za to polemiko. Vendar ni mogoče mimo nje. Zlasti ne, ker se večji del argentinskega političnega življenja suče okoli tega vprašanja. Kljub temu mnogokrat kak bralec potarna, da pravzaprav ne ve, zakaj gre, in prosi, naj vendar stvar enostavno razložimo. Skušal bom to storiti v teh vrsticah. DVE POTI Dejstvo je enostavno: sedanji predsednik hoče ostati pri krmilu države še ponovno predsedniško dobo štirih let. Argentinska ustava pa to izrecno prepoveduje, ne le, ker dovoli le dve zaporedni predsedniški dobi, temveč tudi, ker so ob zadnji reformi leta 1994 ustavodajni možje izrecno zapisali, da se tedanja doba Menemovega vladanja že šteje za prvi mandat. Tako dejansko predsedniku, če hoče ponovno kandidrati, ostane edina res legalna pot: doseči ponovno ustavno reformo. To pa je spričo političnega položaja in spričo razmerja sil v parlamentu dejansko nemogoče. Kot je dejal eden glavnih nasprotnikov tega pokreta, guverner Duhalde, bi bilo „lažje bos priti na Everest”. Ostane pa še neka druga pot, formalno nelegalna, a realno možna: preko vrhovnega sodišča. Že nekaj časa tečejo razni sod-nijski postopki, da bi se Menemu kandidatura omogočila po sodnijski poti, čeprav bi s tem povzročili ustavni konflikt. Glavni razlog za to navajajo, da je po ustavni reformi vladal komaj enajst mesecev, kar se ne more šteti kot cel predsedniški mandat. Ideja je iz trte zvita, ker je ustavno besedilo prozorno jasno, a je edina, ki jo imajo pri roki menemisti, da pritiskajo na vrhovno sodišče (ki je v Argentini obenen tudi ustavno sodišče) v upanju, da Menemu prijazna večina v tem vrhovnem organu odobri to ustavno pustolovščino. Tak je položaj. Kaj .pa potem dela ali govori eden ali drugi izmed igralcev te tragikomedije, je pa popolnoma različna zadeva. Zato ne smemo nasedati na limanice, ko beremo ali slišimo, da je Menem opustil sodnijsko pot in sedaj njegovi oprode napenjajo sile v Kongresu. Edina pot, ki Menemu lahko omogoči tretjo predsedniško kandidaturo, pelje skozi Vrhovno sodišče. Vse ostalo je pesek v oči. KRALJ IN PRESTOLONASLEDNIK Čeprav je treba priznati, da se predsednik ne poda tako lahko, se zaveda velikih težav. Morda so te res večje, kot pa je pričakoval. A odločen je, da če mu uide tretje predsedništvo, mu ne sme uiti oblast. Od tu njegov srd na buenosaireškega guvernerja Duhaldeja, ki smatra, da ima sam dovolj politične moči, da mu sedt\j pripada predsedniška kandidatura. Sploh Menem Duhaldeju ne zaupa v nobenem oziru in je doslej že storil vse, da bi guvernerju zaprl pot do predsedniškega mesta. Ni daleč od resnice trditev, da bi Menem raje vodil opozicijo v primeru peronis-tičnega poraza, kot pa stal v ozadju, medtem ko bi Duhalde vladal. Veliko vprašanje pa je, če je pripravljen pristati tudi na razkol peronizma, le da Duhaldeju prepreči predsedništvo. Po drugi strani pa je že jasno, da je guverner namenjen nategniti vrv do skrbnosti, ker je že zatrdil, da ,jaz morda ne bom predsednik, a Menem bo padel z menoj”. Je pa že res, da stvari tako stojijo, da drug brez drugega nimata nikakega izgleda za zmago. Zato je celoten Duhaldejev napor us- Tone Mizertt merjen v utrditev lastne predsedniške kandidature. Menema pa skrbi osebni preste pa tudi izbira morebitnega naslednika, c® bi njemu samemu ne uspela borba za tretji mandat. Prav te dni je jasno pokazal, koga ima v mislih. Imenoval je svojega ljubljen' ca, bivšega tukumanskega guvernerja (H* mon Ortega, tudi bivši popevkar) na kUuC' no mesto tajnika za socialni razvoj. S tega mesta lahko igra dvojno vlogo: veča socialni ugled vlade (če bi končno Menem Ie kandidiral) in gradi lastni prestiž, za prim® da bi se on sam potegoval za predsedni^j prestol. Jasno in glasno je izrazil, da ga ne moti vloga ..nadomestnega kandidata”. P30, take poslušnosti si Menem želi. RAZSIPANJE SREDI KRIZE Ortega je že dosegel prvo veliko zmag0 Zahteval je, da se zedinijo vsi socialni H1 razvojni načrti v en sam resor, seveda P0 kurati so na stopnji oficirjev, kuratsko M s*° je predvideno tudi v zaporih in ga . acgje država. V bolnišnicah kurate plaču- J° lastniki. la kakšen je položaj v Franciji, ki je ^šlbolj korenito ločila Cerkev od države? ,eiMj pravne ureditve sta ustava in mo-^ vivendi, ki ga je odobril Pij XI. leta PREJELI SMO Ivo Žajdela koalicijo z Ivo Žajdela že v nekaj številkah Svobodne Slovenije objavlja zapis z naslovom „Kaj je s slovensko pomladjo? Kako odpraviti posledice pozebe?” V njem analizira vzroke za izstop SLS iz koalicije strank slovenske pomladi in za prestop k LDS. Tokrat ne nameravamo širše odgovarjati na njegove ocene, še posebej, ker mnogo ugotovitev drži in se lahko z nimi samo strinjamo, z glavno ugotovitvijo pa polemika ni potrebna, ker je ta ugotovitev sama po sebi na majavih nogah. G. Žajdela namreč trdi, da SLS za svojo izdujo ni izključni krivec, temveč da sta bolj krivi SDS in SKD, ker sta ljudski stranki premalo popuščali oziroma nista dovolj upoštevali pritiskov znotraj te stranke. Bralci so sami spremljali dogajanja in si lahko tudi sami ustvarijo svoje mnei\je o tej trditvi. Tega odgovora torej ne pišemo zaradi navedenih ocen. Vendar pa je v spisu g. Žajdele tudi navedba, ki je vzbudila precej vprašanj in dvomov med bralci in volilci, ki sprašujejo, kakšno čarobno formulo je imel v rokavu Žajdela in zakaj smo jo v SDS zavrnili. Ivo Žajdela je v svojem spisu med dragim zapisal tudi naslednje: „Pa čeprav SDS in SKD tu nista imeli več moči, bi v nastali situaciji vseeno morali potegniti nekatere poteze, ki so bile še možne, in ker tega nista storili, so na koncu ostale celo neizkoriščene. To seveda trdim zato, ker sem se po sili razmer v nastalo situacijo moral vplesti tudi sam. Čeprav sem tiste dni opravljal zelo nehvaležen in neprijeten pogajalski posel, za to skoraj nihče ne ve, tudi zato ne, ker ta posel očitno ni nikogar zanimal. Na to moram žal jezno pristaviti: Zato pa imamo to, kar imamo!” je predlagal Jelinčičem Ker Žajdela ni jasno povedal, kje se je pogujal, kdo ga je pooblastil in kaj je sploh bil njegov predlog, ki ni bil sprejet in je zato „vse propadlo”, na kratko naslednje: 1. Niti SDS niti SKD nista pooblastila g.Žajdelo za pogajanje s katerokoli stranko. 2. Ivo Žajdela je v začetku leta 1997 na svojo roko obiskal Jelinčiča in njegovo SNS ter začel nastopati kot nekašen posrednik med ryimi in strankami slovenske pomladi. Njegov predlog je bil, naj se Jelinčiču ponudi vse, kar bi zahteval (tudi tri minstrska mesta v vladi), samo da podpre pomladno stran in omogoči sestavo vlade. 3. V SDS smo g. Žajdeli povedali, da se tako ali tako že pogovarjamo z vsemi strankami, da pa smo skeptični do njegovega predloga, ker poznamo Jelinčiča in se na njegovo besedo ne zanesemo. Kolikor vem, je podobne odgovore dobil tudi drugod. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da bi se v strankah slovenske pomladi oz. SDS, v kolikor bi po kakšnem slučaju dejansko sklenili koalicijo z Jelinčičem, odpovedali svoji načelnosti. Za SDS torej tak predlog ni bil sprejemljiv že iz načelnih razlogov. Poleg tega pa smo se tako kot vsi dragi razumsko misleči ljucije zavedali, da bi tudi v primera, če bi do takšne povezave po kakšnem slučaju prišlo, stranke slovenske pomladi postale Jelinčičev talec, ki bi jih le-ta lahko izsiljeval na vsakem koraku, suj bi v rokah držal ključ do večine v parlamentu in s tem tudi usodo vlade. To so bili torej razlogi da (samo)po-slanstvo g. Žajdele ni uspelo. Če ga že omenja kot svojo zaslugo in krivi vse drage, bi bilo pošteno, da tudi bralcem pove, kakšen je bil njegov odrešilni predlog. Tiskovna predstavnica SDS Boža Robnik 1925. V javnih šolah ni verouka, vendar je z zakonom predviden prosti čas za verouk, v sredi\jih šolah pa je z zakonom predvidena možnost posebnega neplačanega dušnega pastirstva. Katoliške šole obiskuje 20 odstotkov otrok. Te šole lahko z državo podpišejo dve vrsti pogodb. Če podpišejo pridražitveno pogodbo, država plačuje vse osebje stoodstotno, če pa podpišejo navadno pogodbo, država plačuje samo učitelje. Za financiranje Cerkev sama pobira redno letno podporo vernikov. Lastnice cerkev so politične skupnosti in jih dajejo brezplačno na voljo cerkvenim skupnostim. Za darove in volila cerkvenim združenjem so predvidene davčne olajšave. Tudi v Franciji obstaja vojaška škofija, kurati so na stopnji oficirja. V bolnišnicah in zaporih kurate plačujejo lastniki ustanove. V sosednji Italiji urejata pravni položaj Cerkve ustava in konkordat. Cerkev je pravna oseba javnega prava, njene pravne osebe pa so civilnopravne osebe. V vseh javnih dfenovnih in srednjih šolah je uveden katoliški konfesionalni veronauk. Poučujejo ga tisti, ki imajo dovoljenje škofa, plačuje pa jih država. Pouk je svoboden, obiskuje ga okrog 90 odstotkov učencev in dijakov. V Italiji je vseh katoliških šol približno 11.100 in ne dobivajo finančnih sredstev države. Davkoplačevalci lahko namenijo cerkvi 0,8 odstotka davka, dragi darovi, namenjeni Cerkvi, se odštejejo od davčne osnove. Posredno jo z davčnimi olajšavami podpira tudi država Obstaja vojaška škofija, v vojski opravljajo poslanstva kaplani. Dušno pastirstvo je predvideno z zakonom tudi v bolnišnicah, podobno je v zaporih, v domovih za ostarele je položaj bolj svoboden in različen. Nemški temeljni zakon, konkordati zveznih dežel in konkordat z nemškim cesarstvom zagotavljajo Cerkvi status ustanove javnega prava. Verouk je redni predmet v vseh javnih osnovnih in srednjih šolah razen v deželah Brandenburg, Bremen, Hamburg in Berlin. Glede vsebine in učnega osebja imajo vse pristojnosti škofje. Imajo 1156 privatnih šol, ki jih država financira od 65- do 90-odstotno. Davek, ki ga za Cerkev pobira država, pa znaša od 8 do 9 odstotkov dohodnine. Tako je v letu 1996 Cerkev iz tega naslova zbrala 8,9 milijarde mark. Dušno pastirstvo je z zakonom predvideno v bolnišnicah in zaporih, v vojski pa obstaja posebna škofija, ki jo vodi eden rednih škofov, škofijski urad pa generalni vojaški vikar. V Španiji, ki velja za eno najbolj katoliških držav, ustava izrecno omenja katoliško Cerkev, odnose s Svetim sedežem pa danes urejujo štiri mednarodne pogodbe. Verouk v vseh javnih šolali je konfesionalen, odgovornost zanj ima Cerkev, učitelje pa plačuje država. Osnovne in srednje privatne šole finančno podpira država, to pa ne velja za gimnazije in univerze. Davkoplačevalci lahko namenijo Cerkvi 0,52 odstotka davka. Kljub temu pa država še pristavi v proračun Cerkve. Vsi dragi prihodki so od darov vernikov in iz davčnih olujšav. Tudi v Španiji imajo vojaško škofijo, kurate v bolnišnicah in v zaporih pa plačuje država oziroma lastnik ustanove. V knjigi prof. dr. Anton Stres poudarja, da sta Cerkev in država suvereni vsaka v svojem redu, knjti njuni cilji niso odvisni med seboj. Obe imata vsa potrebna sredstva za dosego svojih ciljev, pa tudi pravni red vsake od njiju je izviren in samostojen ter ne izhaja iz pravnega reda drage. Vendar je stališče katoliške Cerkve, da državna oblast ne more biti brezbrižna do religioznosti in njenih vrednot, ki jih državljani priznavajo in spoštujejo, ne sme pa si prisvajati pooblastil za to področje. Zato gre za novo zvezo med sodobno demokratično državo in katoliško Cerkvijo, ki ni več institucionalizirana zveza med tronom in oltarjem. Gre za zvezo na področju moralnih vrednot, na katerih je zrasla modema država in ki jih ta nenehno potrebuje, da državljani tudi v svojem osebnem prepričanju in po svoji vesti sprejemajo demokratične postopke in ustanove. Tako Stres tudi konkordat in druge mednarodne pogodbe pojmuje kot natančnejšo pravno ureditev odnosov med Cerkvijo in državo, zlasti natančnejšo določitev zahtev in pravic, ki izhajajo iz pravice do kolektivne in individualne svobode. V zaključku pa pravi, da zaradi komunizma, kije vero obravnaval kot zasebno zadevo državljanov, v naši mladi demokraciji religija in Cerkev nimata tistega prostora in nista tako sprejeti v javnem mnenju in splošni ureditvi, kakor je to v navadi v drugih demokratičnih in svobodoljubnih državah. Slovenija, moja dežela IVAN ŽNIDAR (1) Skavtizem in njegova zgodovina Skavtsko gibanje je lansko leto praznovalo 140-letnico rojstva ustanovitelja sira Roberta Stephensona Smytha Baden Powella ali kakor so ga splošno imenovali Bi-Pi, in 90-letnico skavtskega delovanja v svetu. Slovenski skavti pa so praznovali 75-letnico organiziranega skavtstva v Sloveniji. Po nekaterih podatkih je ta mladinska svetovna organizacija od začetka do danes zajela četrt milijarde mladih najrazličnejših narodnosti, veroizpovedi in ras, danes pa to največje mladinsko gibanje šteje več kot 27 milijonov članov. Sir Robert Baden Powell se je rodil 22. februarja 1859 v Londonu kot osmi od desetih otrok v družini anglikanskega župnika, pedagoga in profesorja teologije. Malemu Robertu je oče umrl že pri treh letih, za njegovo nadaljnjo vzgojo in oblikovanje je skrbel njegov ded po materini strani William Smyth, kartograf in astronom, zato je ljubezen do narave temeljno zaznamovala njegovo otroštvo. Po končani gimnaziji se je vpisal v šolo za britanske častnike. Raznolika vojaška kariera ga je vodila po vseh koncih tedanjega britanskega imperija, od Indije do Južne Afrike, in v vojni v Burmi leta 1899 je prislužil sloves heroja. Prav ta vojni dogodek je pomembno vplival na njegovo poznejšo dejavnost. Tamkajšnje mesto Ma-feking je namreč moral ohraniti pred obleganjem skoraj desetkrat močnejše sovražne vojske, zato se je moral obrniti na pomoč na mestno mladino. Ob akcijah fantov je Bi-Pi spoznal, da so bili spostpbni v polnosti prevzeti hude napade in nevarnosti in sicer ob pogoju, da so imeli podporo in zaupanje voditeljev in proste roke pri izvedbi nalog. Ob vrnitvi v Anglijo je objavil knjigo Napotki in ugledništvo, v kateri je ponudil zamisel o gibanju, ki bi mlade povezovalo v združenje v naravi, urjenju fizičnih sposobnosti in poglabljanju duhovnosti, da bi se mladi vzgajali za mir in ne za vojno. Uresničevanje Bi-Pijevih vzgojnih zamisli ni čakalo dolgo. Poleti 1907 je zbral pisano družbo 22 fantov iz raznih družbenih slojev in jih odpeljal na otok Brownsea v Rakovskem zalivu. To poskusno taborjenje, ki je trajalo 12 dni, velja kot prvo srečanje in njegov uspeh je vzpodbudil voditelja, da je temeljito izdelal navodila za izvajanja skavtstva in jih že isto leto izdal v znameniti knjigi Skavtizem za fante - Scouting for boys. Avtor je v knjigi vzpodbujal mlade, naj se družijo v majhne skupine, pišejo dnevnik, dajo častne prisege, predvsem pa naj bodo Pisali smo pred 50 leti... Po Argentini Entre Rios - Slovenec poroča od tam, da je klima približno taka kot v Buenos Atresu, samo daje bolj vroče. Povprečno je 18°. Komarjev pa ni niti toliko kot v Bs. As. Zaslužek je slab. Dober specialist ima 10-12 pesov na dan, navadni delavci pa 6-7 pesov na dan. Živež je malo cenejši, sadje pa dražje kot v Bs. As. Stanovanje ni tu problem. Ko si človek zasluži par sto pesov, si lahko postavi barako, ker je svet brezplačen. Včasih ga sicer zalije voda, a to le malokdaj. Mogoče enkrat vsakih 15 let kake m visoko. Stanovanje se dobi tud v mestu, ki šteje okrog 45.000 prebivalcev. Druge industrije razen lesne in mesne ni. Cordoba - Dela v Cordobi je dovolj. Prednost pa imajo zidarji in tesarji. Podne- bje je za naše ljudi ugodno, v bližini m#® so veliki hribi. Slovencev staronaselj®ce' je kakih 200. Žive dobro; večina ima 1* hiše, pa tudi velike hiše. Nekateri im# poleg službe tudi majhne trgovine. Slovenci staronaseljenci imajo tudi svoje društvo, tj ima lastno hišo. Toda društvo je precejšnjim vplivom komunistične pi'°Pa’ gande. Še iz Cordobe - Titovski poslanik Argentini, generalni major France Pircje' drugi polovici marca obiskal Cordobo-Toda godilo se mu je tamkaj zelo slabo, V so mu zlasti Hrvatje tako zagodli, daJc predčasno odpotoval nazaj v Buenos Air**' Svobodna Slovenija, št ^ 15. aprila 19* La Republica de Eslovenia El embajador esloveno en la Argentina prof. dr. Janez Žgajnar presento una rešena muy buena y exacta sobre la Republica de Eslovenia en la revista Ambito diplomatico en su N" 37/38. En veinte paginas analizo exhaustivamente la situacion geogrdfica e historica, el sistema politico, la economia (con especial enfasis sobre las inversiones), la tradicion cultural, la educacičn, y la situacion social. En su articulo analiza ademas la situacion politica posterior a las elecciones de 1996, las relaciones in-temacionales y la mirada eslovena hacia el futuro. Todo el articulo esta ricamente ilus-trado con excelentes fotografias sobre pai-sajes eslovenos, las principales ciudades, particularidades,- recreaciones y tradicio-nes eslovenas. Con respecto a las relaciones con la Republica Argentina escribe lo siguiente: „Las relaciones entre Eslovenia y la Argentina son ejemplares. La Argentina fue uno de los primeros paises en reconocer a Eslovenia: lo hizo ya el 16 de enero de 1992... desde el 24 de noviembre de 1994 Eslovenia tiene en Buenos Aires su unica embajada en America del Sur; el 18 de maržo de 1994 asumio sus funciones el embajador. Arnbas naciones colaboran activamente especialmente en organismos intemaciona-les. En nuestra opinion, contribuyeron sus- vedno pripravljeni pomagati, zato naj vsak dan naredijo vsaj eno dobro delo. Pri načelih, ki jih je uveljavljal tudi v številnih poznejših delih je Bi-Pi pomembno mesto določal tudi duhovnosti. Mladini je za vzgled dajal starodavne viteze, ki so bili • globoko verni, Boga so častili tako v cerkvah kot v naravi. Podobno naj ravna skavt. Ljubi nai krasote narave in v njih prepoznava Boga, saj ni kaj prida sposoben, kdor ne veruje v Boga. Nadaljnje dogajanje je bilo kakor plaz, saj je bilo ob koncu leta 1908 v uradnem skavtskem seznamu že vpisanih 6.000 angleških skavtov in na dopustnem potovanju v Čilu so Bi-Pija pozdravili tamkajšnji skavti. Na srečanju skavtov v Londonu leta 1911 se je pojavila skupina deklet pod imenom vodnice. General Baden Powell se je sklenil popolnoma posvetiti delu za mladino, predčasno se je upokojil in na prvem svetovnem jamboreeju v Londonu leta 1920 gaje okoli 8.000 skavtov iz 34 držav izbralo za svetovnega voditelja skavtov. Na tem mestu je bil do 5. februarja 1937 na Nizozemskem, potem se je z ženo umaknil v Kenijo, kjer je 8. februarja 1946 umrl. tancialmente a esto nuestros compatriots que en un numero cercano a los 300 A" viven en Argentina y gozan de gran preSf gio. La colectividad eslovena en la Arge$S na esta excelentemente organizada, ya ^ue tiene hogares eslovenos, teatros, escuel35' un periodico semanal y conserva buen35 relaciones con su madre patria. Entre su-integrantes hay varios notables empresa rios, cientificos, intelectuales y tamb>e11 gran cantidad de profesionales university rios de diversas profesiones. La mayo11' vive en Buenos Aires y alrededores, aunfl11' hay grandes grupos en Bariloche, Cordoba Rosario y Mendoza. El secretario de Ciencia y TecnoloJr Lic. Carlos de Bello firmo el pasado 3 noviembre en Eslovenia un convenio gubemamental sobre cooperacion cient"1 ca y tecnologica. Hasta el presente ha? firmados ya cuatro acuerdos entre Argelltl na y Eslovenia: el anteriormente menci#*? do; el convenio sobre la supresion de vis*j entre ambos estados, que data de 1994; acuerdo de colaboracion cultural y edu# tiva y un acuerdo comercial, firmado 1995' m Nuestros esfuerzos estan dirigidos W cia la ampliation de la cooperacion en todos los campos y especialmente ff11 sieramos activar la cooperacion econo^ ca. En pos de este objetivo, Eslovenia eS preparando en la Argentina la presentad ; de su industria y de su economia durant® otono de 1998.” Njegova skavtska zapuščina, - Id f ,vn° lahko strnemo v: skrb za duhovno, duše' in telesno rast mladih v skladne osebno5 dosledne in zavestne člane narodne in ske skupnosti, poštene državljane in vome člane skavtske organizacije, vse ver- pa prek samovzgoje, dejavne ljubezni bližnjega, spoštovanja narave in živlieW na prostem, povezanosti, izkazovani3 , panja in starosti prilagojenih program01, pa se je razrastla do mestnih razsežn05 kmalu tudi na slovenskih tleh. qjO' V Avstro-Ogrski, kamor je spadala 3 ^ venija, so prve skavtske skupine nastal6 leta 1910, uradno pa je bila skavtska o# nizacija ustanovljena dve leti pozneje- ^ venska javnost se je z njimi seznanil3 slovensko hrvaškem katoliškem s'l0(^Uln. Ljubljani leta 1913. Uradni začetki s*4 . venske skavtske organizacije pa sega)0^ čas po prvi svetovni vojni, ko je bil° _ oktobra 1922 skavtsko taborjenje v Ti liju. Nadaljev^ prihodu)1 Rimska nekropola v Šempetru pomembnega odkritja starorimske nekropole, kamor so v 1. in 2. stoletju po. Kr. pokopavali veljake iz bližnje rimske Celeje in iz Šempetra, kjer je bil sedež II. Italske legije, ki je branila zahodno mejo rimskega imperija. Našli so več velikih grobnic. Te so služile shranjevanju pepela pokojnih, skupaj z nekaterimi predmeti za drugi svet. Največja je Priscianova grobnica, visoka 8,25 m, najbolj elegantna in gosposka pa je malo manjša Ennijeva grobnica (na sliki levo). Na njej so reliefno izklesani prizori iz antičnih mitov, ki simbolizirajo prehod v posmrtno življenje. Obenem pa slave tudi tostransko veselo življenje. Relief na Priscianovi grobnici (glej spodaj levo) npr. prikazuje prizor ob žrtveniku, ko bi morala Ifigenija darovati bogovom svojega brata Oresta kot tujca. Na desni zvezani Orest, za njim stra-žar, na levi pisar in rabelj z V Šempetru v Savinjski dolini so leta 1952 pri delih v sadovnjakih naključno našli kip sedeče žene. To je bil začetek mečem. Spodaj desno je relief Poletje (mladenič s košaro klasja). Danes je nekropola dobro urejena in si jo lahko ogledamo. Novice iz Slovenije Slovenci v Argentini LJUBLJANA - V teh dneh je zaradi Poskusov zastonjkarskega telefoniranja, P° čemer nespretni goljufi poškodujejo °Ptični čitalec v telefonskem aparatu, ki bere čip na telekartici, iz prometa izpadla dobra tretjina vseh telefonskih govorilnic ^ več kot tisoč po vsej Sloveniji. Ker "Se optični čitalci zelo redko pokvarijo, jih v Telekomu Slovenije toliko nimajo na zalo-9' Zato so pri popravilu govorilnic vezani na izdelovalca kartičnih telefonskih aparatov in dobavitelja rezervnih delov, ki bo kostno količino čitalcev dobavil v prihodih dneh. Novi čitalci bodo nekoliko sPremenjeni, tako da bodo odpornejši. Sku- s spremenjenim programom, ki krmili govorilnice, bodo onemogočili tudi goljufe in zastonjkarsko klicanje. Telekom Slovenije ima veliko škodo, saj bo popravi-*° vsake pokvarjene govorilnice veljalo približno 20.000 tolarjev. LJUBLJANA - Pevski zbor Consortium '"Usicum je praznoval 30-letnico delovanja. Jubilej so proslavili s Haydnovim oratori-lein Letni časi v dvorani Slovenske filhar-wnye. Zbor je prepeval pod vodstvom Agenta dr. Mirka Cudermana ob spremljavi orkestra, kot solisti pa so nastopili Sopranistka Andreja Zakonjšek, tenorist ^atijan Trček in basist Marko Fink. -bor je ob tej priliki izdal seznam vokalnih J11 vokalno-instrumentalnih del, ki jih je ^al v tem času. Med i\jimi je zbor izve-|‘-1 16 praizvedb in 147 prvih izvedb v ^ub^ani. Zabeleženih je okoli tristo koncertov. Kostanjevica nad novo gorico - . samostanski knjižnici, poimenovani po ^ikoslovcu p. Stanislavu Škrabcu, obnavljal0 tako prostore kot opremo, da jo bo uporabljala širša publika. Shranjenih Je okoli deset tisoč knjig iz raznih obdobij, JJled njimi 30 redkih prvotiskov (inkuna-ki pa so v precej slabem stanju. Pri ^navijanju teh bodo sodelovali strokovnjaki iz Narodne in univerzitetne knjižnice v ^utyjani. ADLEŠIČI - Slovenski etnografski mu- (SEM) je gostil udeležence mednarod-®8a raziskovalnega projekta Linen on net . lahto na mreži) iz Finske, Švedske, Italije j11 Nemčije, ki s slovenskimi etnografi sode-^ejo v projektu raziskovanja skupnih ko-refiin in značOnosti platnenih vzorcev ev-r°Pskih. Gostje so dopoldne obiskali SEM Jjj si ogledali eno največjih zbirk tekstilij v ovenyi, popoldne pa so si na strokovni ^kurzjji v Adlešičih v Beli Krajini ogledali r°čt1o izdelovanje lanenega platna. LJUBLIANA - Generalni sekretar Rde-Cega križa Slovenije (RKS) Mirko Jelenič in . ®dstavnik norveškega rdečega križa Ole ®han Hauge sta na sedežu RKS podpisala , Sodbo o sodelovanju med obema člove-^llubniina organizacijama. Norveški rdeči bo tako v letošnjem letu namenil 9 Jifcnov tolarjev za nekatere programe v °veniji. CELJE'- S podelitvijo nagrad in uprizo-J•'%) komedije Šola za žene, ki so jo po ^ °lieru pripravili na AGRFT, so se v Sionskem ljudskem gledališču v Celju .°11'"ali letosryi Dnevi komedije. V tekmo-programu se je od 28. februarja ob °|>cih tedna zvrstilo osem predstav, pote-7* Pa je tudi spremljevalni program. Po ,. '°čit\i žirije je nagrado za žlahtno kome-f. ntko leta prejela Jožica Avbelj za vlogo Cooneyja Minister v škripcih v režiji Dušana Mlakarja in izvedbi SLG Celje. Letos so prvič podelili nagrado za žlahtno komedijsko pero, ki jo je dobilo komedija z naslovom Vaja zbora LJUBLIANA - V preddverju Cankarjevega so odprli razstavo slovenskega karikaturista Boruta Pečarja. To je doslej najobsežnejša predstavitev Pečarjevih portretnih zapisov, saj je na ogled približno 140 karikatur znanih osebnosti iz slovenskega kulturnega in javnega življenja. Risbe so razdeljene na posamezne sklope, posebej glasbeniki, literati, likovni umetniki, gledališčniki. LJUBLJANA - Minuli teden je v prometnih nesrečah življenje izgubilo devet oseb, 114 pa je bilo telesno poškodovanih. Letos je na slovenskih cestah v prometnih nesrečah umrlo 89 oseb, v enakem obdobju lani pa 76. - V Sloveniji si po pisanju Dela vsak mesec vzame življenje 50 ljudi, prav toliko pa jih skuša na tak način ubežati stiski, iz katere ne vidijo izhoda. Lani si je po podatkih ministrstva za notranje zadeve vzelo življenje 548 oseb, od tega 435 moških, večinoma starih od 44 do 54 let. LJUBLJANA - Ob svetovnem dnevu Romov (Ciganov) - 8. aprilu - so v Slovenskem etnografskem muzeju odprli razstavi fotografij avtorjev Nade Žgank in dr. Svani-borja Pettana. LJUBLJANA - Slovensko podjetje za razvoj programske opreme HERMES Soft-Lab je pridobilo Marshallovo nagrado, ki sta mu jo podelila časopisno podjetje Wall Street Journal Europe in banka Citibank. Omenjeno priznanje, za katerega se potegujejo poletja Srednje in Vzhodne Evrope, ki s poslovnimi pobudami bistveno pripomorejo h gospodarskemu in družbenemu razvoju tega dela Evrope, pomeni veliko priznanje za omenjeno podjetje, hkrati pa prispeva tudi k ekonomski uspešnosti slovenske države in promociji v tujini ter dokazuje slovensko sposobnost razvoja visoke tehnologije. Največji delež prodaje Hermes Softlab zavzema programska opreme za arhiviranje Omniback II. Peter Opeka - mož leta Revija Revue de VOcean Indian je izbrala za moža leta misijonarja Petra Opeko, Slovenca iz Argentine, ki že dolgo deluje na Madagaskarju. Tako ga je predstavila: „Nobend osebnost se ni zavzela za boj proti revščini tako kot ta duhovnik, ki o revščini pravi, da je krivica, ki kliče do neba. Brez njegove pomoči bi zelo veliko ljudi preplavljalo ceste. V petih središčih je zbral. 16.500 oseb, ki bi sicer živele po cestah v najbolj ponižujočih razmerah. Vsem je poskrbel delo, bivališče, šolo in razne usluge. Mnogi najdejo tudi priložnost, da ob njem odkrijejo vero. Pater se lahko pohvali, da ima največjo cerkev glavnega mesta, in sicer v vaški telovadnici, kjer se vsako nedeljo zbira k maši od 5 do 6 tisoč ljudi. ” Poleg tega objavlja revija daljše poročilo, kako je Opeka učil domačine delati. Videl jih je, kako so v smeteh iskali in brskali za kak ostanek hrane. Pa si je mislil: “Te smeti bi lahko postale dobro gnojilo.” Pomešal se je med ljudi in z njimi začel prebirati, kar je bilo uporabnega. Ta material je prodal in izkupiček razdelil: pol za plačilo, pol za gradnjo hiš. Tako se je zgodilo, da so domačini začeli delati in graditi najprej lesene koče, nato pa hiše iz opeke. Tako je zgradil pet naselij za 17.000 prebivalcev. Njegove šole obiskuje sedaj skoro 5.000 učencev, ki si bodo s primernim znanjem lahko pomagali v življenju. Ponosni smo na tako delavnega misijonarja, ki skrbi za telesno in duhovno boljše življenje revnih ljudi na Madagaskarju, ter mu čestitamo k tej proslavitvi. NOVICE S PRIMORSKE SIMBOLIČNI TEMELJNI kamen so položili v Trstu za nov prizidek in celovito preureditev Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel. Slovenski dijaški dom v Trstu dehije od leta 1946. Domska struktura, ki je bila zgrajena leta 1959, je zaradi pomanjkanja sredstev začela razpadati in ni ustrezala varnostnim in dragim predpisom. S pomočjo Sklada za Trst, dežele Furlanija - Julijska krajina, Republike Slovenije in drugih pokroviteljev bodo dom prilagodili sodobnim razmeram. Skupni strošek investicije znaša preko pet milijard italijanskih lir. DELEGACIJA GLASBENE MATICE iz Trsta pod vodstvom predsednika upravnega odbora Draga Štoke je bila na obisku pri državnem sekretarju na ministrstvu za zunanje zadeve Francu Juriju. Gostje so predstavili delovanje in pomen te glasbeno-pedagoške ustanove slovenske manjšine v Italiji ter izrazili pričakovanje, da se njen °rtne v Molierovem Tartuffu v izvedbi letnega gledališča ljubljanskega, žlahtni Vj ^dijant leta je postal Zvone Agrež za ^ 8o Georgea Nerodeka v predstavi Minis-v škripcih v izvedbi SLG Celje, nagrado žlahtno režijo leta je prejel Janusz Kica Postavitev Shakespearove Ukročene tr-^ °Klavke v izvedbi SLG Ceije, za žlahtno °me(Jijo je bila izbrana predstava Raya STRATTON - Snowboarderji so se na odprtem prvenstvu ZDA v Strattonu, ki je del svetovne serije ISF, pomerili še v dvoboju. Znova je odlično nastopila Polona Zupan, ki je osvojila 5. mesto, Luka Grilc pa je po padcu v drugem nastopu osvojil 31. mesto. NOVA GORICA - Na letošnjem državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih v Novi Gorici sta že osmo leto zapored v članski konkurenci ostala nepremagana Katarina Venturini in Andrej Škufca. Sicer pa so organizatorji podelili šest naslovov državnih prvakov v različnih starostnih kategorijah. PARIZ, Francija - Plavalci so v Parizu končali svetovni pokal" v 25-metrskih bazenih. Med 450 tekmovalci iz 43 držav je slovenskima plavalkama Alenki Kejžar na 200 metrov hrbtno in Metki Sparavec na 50 metrov delfin uspelo osvojiti 3. mesto, dragi pa so poskrbeli za pet novih državnih rekordov: Aleš Aberšek je v osvojil 4. mesto, in najboljša slovenska znamka na tej razdalji zdaj znaša 2:00,27 minute. Tanja Blatnik je 200 metrov prosto zmogla v času novega rekorda 2:01,01 minute in osvojila 6. mesto, Nataša Kejžar pa je bila z 1:09,27 rekordna na 100 metrov prsno in osvojila 4. mesto. NEW YORK - Legendarni slovenski olimpionik Leon Štukelj je v sredo, 15. aprila, prispel na petdnevni obisk v New York. Obisk mesta ob reki Hudson spada v okvir dejavnosti ob praznovanju Štukljevega 100. rojstnega dneva, ki bo letos 12. novembra. Glavni organizator obiska, podjetje A&E Trading Inc. pod vodstvom Emila Gasparija, je skupaj s slovenskim konzulatom, misijo pri ZN in slovenskim turističnim uradom pripravil bogat program, ki se bo začel z ogledom stolpnice Empire State Building, kjer bodo Štuklju v 100. nadstropju izročili priložnostno darilo. Po ogledu stolpnice se bo Štukelj s spremljevalci in časnikarji odpravil do Centralnega parka v New York, Kjer bo v klubu Athletic potekala časnikarska konferenca in kjer bo prejel posebno priznanje mesta New York. LJUBLIANA - Slovenska rekorderka Helena Javornik (Štajerska) je s časom 24:54,08 po pričakovanjih zmagala na državnem atletskem prvenstvu na 10.000 metrov, ki so ga pripravili v okviru Olimpije v Ljuliljani. Med člani je državni naslov z osebnim rekordom osvojil Velenjčan (?!) Bekim Bahtiri (29:52,91), ki je v ciijnem sprintu ugnal prvega favorita Romana Kejžarja. Med mladinkami je bila na tej razdalji najboljša Rada Gluvič (Kladivar Cetis), ki je dosegla tudi slovenski rekord (37:28,09). Primož Kozmus (Brežice) je v metu kladiva z 62,64 pa je postavil državni rekord za starejše mladince. formalni status, ob že zagotovljenih pogojih za delovanje, čimprej opredeli. Državni sekretar Juri je sogovornikom zagotovil, da je skrb za dokončno ureditev še odprtih vprašanj in položaja ustanov slovenske manjšine v zamejstvu v ospredju dvostranskih odnosov med Slovenijo in Italijo. NA SEJI upravnega sveta Tržaške kreditne banke v likvidaciji so ugotovili, da so se postavke o zbranih sredstvih in naložbah izboljšale tako kakovostno kot tudi količinsko, kar ob negativnem ekonomskem rezultatu kaže na občuten vzpon. Negativni rezultat je sicer upravičen, saj je treba upoštevati težave pri poslovanju v zvezi s ponovnim začetkom dejavnosti. V sklopu širših prerazporeditev v grupi Banca Anto-niana Popolare Veneta je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb tudi v sestavi upravnega sveta Nove Tržaške banke. Ani-ceto Ranieri je prevzel predsedniško funkcijo, podpredsednik bo odslej Giovanni Gabrielli, Enzo Cainero pa v upravni svet vstopa kot svetovalec. Spremembe gre razumeti v smislu nadaljnje krepitve in razvoja tržaške bančne ustanove, poudarjajo v sporočilu iz NTKB. Koroška na slabi poti Avstrijska socialdemokratska stranka (SPOe), ijudska stranka (OeVP) in svobodnjaki (FPOe) so minuli teden zavrnili oblikovanje trojezične (nemško-slovensko-italijanske) skupine v javnem vrtcu v Bekštanju. Z njihovo zavrnitvijo je postalo jasno, da si je Koroška izbrala pot v nemško enosmerno ulico; seznam tovrstnih škandalov pa s tem postaja vse daljši, je v sporočilu zapisal dunajski Center avstrijskih narodnosti in navedel še niz podobnih primerov. Neresno je, da hoče Koroška po eni strani kot obmejna regija Evropske zveze pri širitvi EZ na Vzhod z vsemi sredstvi kovati kapital, v isti sapi pa spodkopava enega glavnih načel politike EZ na obmejnih območjih - namreč pospeševanje dvo- in večjezičnosti, poudarja Center. Osebne novice Smrti: Umrla sta v Mendozi Pavla Murovec (*78), v Devoto pa Emil Grgič (92). Naj počivata v miru! fiiwii'n n'» rnr i as Man oglasi | Močan potres... ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335 TURIZEM 'el. 441-I264V 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave, Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658^6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Obvestila PETEK, 17. aprila: Prvi sestanek staršev in otrok novega otroškega pevskega zbora, ob 18,30 v Našem domu v San Juštu. SOBOTA, 18. aprila Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. Šahovski turnir društva Slovenska vas ob 18. Vabljeni tudi šahisti iz drugih domov. Redni občni zbor Kreditne zadruge Sloga ob 20. uri v Slovenskem domu v San Martinu. NEDELJA, 19. aprila: 46. misijonska veletombola v Slovenski vasi ob 14. uri. SOBOTA, 25. aprila: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. Redni občni zbor Slomškovega doma ob 20. uri. Redni občni zbor Slovenske kulturne akcije ob 17. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 26. aprila: 51. občni zbor društva Zedinjene Slovenija ob 9.30 v Slovenski hiši. PONEDELJEK, 27. aprila: Občni zbor Slovenske-latinskoaiqe-riške trgovske zbornice ob 20. uri v Slovenski hiši. SREDA, 29. aprila: Šolska seja ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 2. maja: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. Nad. s 1. str, odeje, blazine, sredstva za ogrevanje in šotore iz državnih rezerv, so sporočili iz štaba civilne zaščite. V primeru izpada pitne vode bodo oskrbo z vodo zagotovili s pomočjo gasilcev. Ugotovili so, da je treba zaradi vremenskih razmer najprej zagotoviti pokrivne materiale. Rdeči križ Slovenije je na širše Tolminsko območje poslal večje količine prehrambenih paketov, območnemu združenju RK Tolmin pa nakazal sredstva v višini 2 milijona tolarjev za prve enkratne finančne pomoči najbolj prizadetim prebivalcem. O potresu je slovenski Rdeči križ obvestil tudi Mednarodno organizacijo Rdečega križa, ki se bo predvidoma vključila v pomoč, ko bodo znani podatki o škodi in potrebah po pomoči. Pomoč pa sta namenila tudi norveški in hrvaški RK. Tudi slovenska Karitas se preko vseh treh škofijskih Karitas vključile v pomoč ljudem, prizadetim po potresu. Vse župnijske Karitas na tem območju so se pa vključile v aktivnosti štabov za civilno zaščito. Prizadetemu območju so že ponudili pomoč iz Benečije na italijanski strani. © OBISKI Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je obiskal kraje, ki jih je prizadel potres. Najprej se je ustavil v Bovcu in si ogledal hude posledice potresa v Drežniških Ravnah, nato pa se je skupaj z ministrom za okolje in prostor Pavletom Gantarjem odpravil še v Kobarid in na Tolminsko. V pogovoru z župani in drugimi so se pogovarjali predvsem o tem, s kakšnimi.kratkoročnimi ukrepi naj bi vlada zagotovila takojšnjo pomoč najbolj prizadetim družinam in ustanovam. O tem naj bi se ministri dogovorili v torek na izredni seyi vlade. Tudi minister za promet Anton Bergauer se je skupaj z direktorjem Direkcije RS za ceste Vilijem Žavrlanom na kraju samem seznanil s posledicami, ki jih je potres pustil na cestah. Škodo si je ogledal še minister za okolje in prostor Pavle Gantar s sodelavci. Tudi predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je obiskal potresne kraje. Ogledal si je prizadeta območja v občinah Tolmin, Bovec, Kobarid in Bohinj, Iger se je tudi pobliže seznanil s trenutnim stanjem in škodo, ki je nastala in odpravljanjem posledic potresa. Potresi v Sloveniji Nedeljski potres eden najhujših po 2. svetovni vojni V Sloveniji zabeležijo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospreciju gorenjsko-l.jubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje. Slovenijo je prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, kije dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušil je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških živijei\j, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav na veliko noč je letos v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodil potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. Močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, so bili potres na Kozjanskem leta 1974, leta 1976 je bil Bre- VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 13. aprila 1998 1 dolar 171,47 SIT tolarjev 1 marka 93,96 SIT tolarjev 100 lir 9,52 SIT tolarjev Marija Kavčnik Cesta na Brdo 37 - (1111) Ljubljana Tel.: +386-61-274-013 Poskrbi za prodajo vaših nepremičnin v Sloveniji, ki so se jih polastili nepravično v prejšnjem režimu ZADETEK V SREDINO! Poglavitno je, da ne zgrešite cilja. Naš cilj je, da vi dosežete svojega! Svoje prihranke naložite varno in donosno v SLOGI. S karto SLOGA (200$ navadne vloge) pa imate poleg mnogih ugodnosti še možnost pri žrebanju za dve letalski vozovnici BUE - L JU - BUE Pričakujemo vaš obisk ali klic: 656-6565 SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ ŠTABE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.coin.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Ciikjati, Gregor Batagelj FRANQUEO PAGADO Concesion N“ 5775 TARIFA REDUCIDA Concesi6n N" 3824 bo sei pri vai ve ko op ginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krtini. Leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, ki pa je pozročil maryšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982. Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po P0*11 pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol; ostale države v obeh Amerikah 1® USA dol; Evropa 110 USA dol; Avstralija’ Afrika, Azija 120 USA dol; vse za pošiljaj z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre^J) Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.l -Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar ----------------------------------- Nagrada „ Vstajenje" '97 Člani odbora za podelitev zamejske n®' grade Vstajenje Zorko Harej, Zora Tavč# Rebula, Diomira Fabjan Bajc, Marij Mav# in Martin Jevnikar so se na seji 7. aprila sedežu Slovenske prosvete v Trstu po P1^ gledu 17 knjig odločili, da bodo literam0 nagrado Vstajanje za leto 1997 podelil1 tržaškemu pisatelju Marku Sosiču za k*®' tki roman Balerina, balerina, ki je iz=e pri tržaški založbi Mladika. Denarna sred* tva za nagrado je prispevala Zadružni kraška banka z Opčin, podelitev nagra1 pa-bo 20. aprila v Peterlinovi dvorani Trstu. Literarno nagrado Vstajenje podeljujeJ° od leta 1963, letošnja bo torej že 35. 1®. pobudo duhovnika in pesnika Stanka -j®' nežiča so jo ustanovili predstavniki zaineJ5' kih demokratičnih in katoliških organizacij' revij, časopisov, Mohorjeve družbe iz Got' ce in Celovca. Že ob ustanovitvi so določil*' da je namenjena zamejskim in zdomski1" pesnikom, pisateljem in znanstvenik0’1'' ker ustvarjajo v težjih razmerah kot v H}® tični domovini, imajo manjši odziv in nav® dno tudi ne dosežejo nobenega druge*f javnega priznanja. Nagrado dobi delo, ki na umetniški višini, temeni na vrednot®1 zahodnoevropske kulture in krščanstt'®’ znanstveno delo pa na trdnih znanstvi osnovah. ^ Doslej so nagrado dobili Vinko Belicl Ruda Jurčec, France Dolinar, *Karel M®11 ser, Vinko Brumen, Alojz Rebula, Lev la, Boris Pahor, Vladimir Kos, Milka Ha1* man, Valentin Polanšek, Ubald Vrabe<"' Andrej Kobal, Štefan Tonkli, Irena Žerj®1, Zora Piščanc, Franc Jeza, Pavle Merk* Bruna Pertot, Zora Tavčar, ljubka So*' Saša Martelanc, France Papež, Tomaž s mčič, Franc Sodja, Janko Messner, Zo^0 Simčič, Dušan Jelinčič, Vinko Ošlak, Škamperle, Tone Brulc, Rafko Dolhar, Velikor\ja in Stanko Janežič. t