35. stev.
Y Ljubljani, v četr:«k l. aprila lb8o.
Letnik VIII.
Inseratl se «prejemajo io volji, t'>stoona vrsta :
4 kr., ča «e tiska lkrat.
I t,	4
• - ,, I, •» »t • H
1 ^ ,i n n n ^ it
Pri večkratnem tiskanji »e nor. primerno cmanjka.
R ok o pl si
se ae vračajo, nefrankovana pisma ss ne sprejemajo.
M .ročnino prejema opravniStvo (an'> nistraeija) in ekspedicija ua Dunajski centi 5t. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski nami.
Po poiti prejemar velja :
Za celo leto	. lil jji. — kr, r» poiieta h „ _ »a četrt iet.. -J „ 50 .,
V administraciji velja:
7.a eeio ieto . . S gi. 40 kr /.a poi ieta	t ,, »O ,
za cfctrt Kta	• „ ¡0 ,
V Ljabijani na tiom pošiij velia 60 kr. več ua ieto.
Vredništvo je v Medijatovi hiSi i te v 15.
izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu aonoto.
M e š č a n j e!
Zopet imate priliko, da pokažete svojo meščansko zavest, da pokažete, koliko je pravična naša stvar napredovala v teku enega leta, in ta prilika podajo se Vam v dopolnilnih volitvah za ljubljanski mestni zbor, ki se bodo vršile
tlrič 5 , 6. in 8. aprila meseca.
Sijajni izid vlanskih volitev v državni zbor bodi Vam kažipot, kažoč, da z isto slavo, ki je potrla nasprotnike naše, lahko dovršite tudi zdanje volitve za mestni zbor. To sijajno zmago domače stvari nad tujim nasiljem imamo pa zahvaliti svoji vzgledni disciplini in političnemu probujenju, ki ve razločevati prijatelja od neprijatelja.
Mestni zastop ljubljanski je zdaj v večini nam še zmirom nasproten; koristni predlogi naših narodnih odbornikov v mestnem zboru navadno propadajo, in večidel samo zato, ker prihajajo od odbornikov, ktere ste Vi, narodni meščanje, volili. Da pa predlogi in namere ..liberalne" stranke v mestnem zastopu ljubljanskem ne pospešujejo koristi mesta in njega prebivalcev, to kaže zdaj posebno ta slučaj, da liberalna večina toplo zagovarja nakup kolizeja, kterega nasproti odločno odbijajo narodni odborniki, povdarjaje korist mestno v tem, da se sezida za Ljubljano nova vojašnica, kakoršne imajo druga večja mesta. Ta namera nam nasprotne stranke pa že tudi kaže, kako da ona hoče gospodariti z mestnim loterijniin posojilom. Da se bode s temi novci varčno ravnalo, zato, meščanje, treba voliti v mestni zastop takih mož, ki bodo iskreno skrbeli za blagor mesta. Ne verujte nasprotnikom našim njihovih vsakdanjih laži, tla zatiranje nemščine je narodne stranke cilj in konec; saj je vendar naša stranka radostno pozdravila načelo ministra Taaffeja, ki želi in hoče porazumljenje narodov in mir in spravo med njimi, in zato mu še zmirom zaupanja ni odrekla, med tem ko se nasprotna stranka trdovratno obrača od njegovih blagih namenov.
Volilci III. razreda so si ta razred v zadnjih letih popolnem prisvojili; mi se za trdno nadejamo, da bodo tudi letos volili ona dva kandidata, za ktera so dali že v volilnem shodu svojo besedo.
Zmaga naša pa je popolna samo tedaj, kadar s svojimi kandidati prodremo tudi v II. in I. razredu. Da pa zmagamo letos tudi v dveh druzih razredih, treba, da vsak neodvisen volilec teh razredov pride gotovo na volišče, da vrže vse predsodke in premisleke od sebe in da možato izpolni svojo meščansko dolžnost.
Možje, ki Vam jih podpisani volilni odbor nasvetuje, so občespoštovani meščani, ki so Vašega zaupanja popolnem
vredni.
Meščanje! v zavesti lanske sijajne zmage pridite vsi in stopite pogumno na volišče in ne da bi se dali begati po nasprotnikih, volite enoglasno vsi.
Ti toplo Vam priporočani možje so:
Za III. razred, ki voli 5. aprila:
Jože Ilegali, hišni posestnik. Za II. razred, ki voli 6. aprila:
Dr. Alfons Moše, odvetnik. Dr. Jože Stare, koncipist pri finančni prokuraturi.
Za I. razred, ki voli 8. aprila: Dr. Karel Ahačič, odvetnik in hišni posestnik.	Miha Pakič, trgovec in hišni posestnik.
Karel Tavčar, hišni posestnik.	Dr. France Papež, odvetnik.
\arodni meščanski volilni odbor.
France Bučar, hišni posestnik.
France Ravnihar, deželni blagajnik. Peter Grasselli, hišni posestnik.
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
IV. Janez doma!
(Dalje.)
Morda se bo komu čudno zdelo, da se je Janez tako prevrgel , nerazumljivo inu bo morda tudi njegovo sovraštvo do duhovščine. Da se je teh načel nalezel po slabih knjigah, to pač vemo , ali kaj je bil njegov namen pri vsem tem? Poglejmo nekoliko v njega notranjost.
Vero v nji ni več, pobegnile so z ujega tudi vse druge čednosti, ki jih človeku vcepi mati in učitelj; srce ui blago, čutje ne nježuo. Mesto vsega tega je zasedla zavidnost, div-jost, sovraštvo do vsega blazega, nezadovoljnost z vsemi božjimi in človeškimi uaredbami; zadnja jo naredila ž njega uekaj, kar svet imenuje prekucuha, on sam pa demokrata ali prijatelja ljudstva, a preganjalca [njegovih za-
tiralcev , ki so: gosposka , duhovščina , bogatini, vladarji. Po njegovi veri jo vsak človek nič ko človek, drug drugemu enak , vere ni treba uobene, ker je vera veriga, s ktero je človek priklenjeu suženj duhovščini in vladarjem. Dolžnost demokrata jo odrešiti ljudstvo te sužnosti, da bo popolnoma samo svoje, in to se da doseči po dveh potih: s poduče-vanjem ljudstva (kar svet imenuje ščuvanje) in s spodkopavanjem veljave viših. Ker ima pa svet postave, ki tako početje prepovedujejo iu celo kaznujejo za upor ali hujskanje zoper državne naredbe in gosposke, mora tak „demokrat" delati le na tihem in ua skrivnem , drugače ga „trinogi", ki imajo moč v rokah, priprti, tla kolikor toliko časa solnca ne vidi. To je tudi Janez dobro vedel, zato si je za svojo „šolo" izbral Jurjevo temno krčmo, za učence pa ljudi, ki so bili najbolj pognojeni za njegovo seme.
Ali če prav je bila Jurjeva krčma skrita in
temna, akoravno poslušalci Janezevih govorov ljudje najniže vrste, jo bila Brežka vas vendar premajhna, da bi se ne bilo že med tednom zvedelo, kaj je Petelinov Janez pravil v nedeljo ljudem tam, in kmalu je šlo po vasi od ušes do ušes:
„Petelinov Janez je kri voverec, on je antikrist."
Drugo nedeljo je bila Jurjeva krčma že do zadnjega prostora polna in Janez, spo-znavši, da se njegovo seme prijema, zgovoren kakor Cicero in še bolj drzen ko prejšnjo nedeljo. Miha ga je z očmi, ušesi in odprtimi ustmi poslušal in ko je zvečer nekoliko srečnejši domu prišel, kakor zadnjič, je začel svoji žeui pripovedovati tako brozgo, tla reva ni mislila nič druzega, ko tla je strašno pijan ali pa se mu v glavi meša. Rekla ni nič in tako je šel tudi Miha spat, ker se ni mogel prepirati. Barba je uadjala se, da, ko se bo prespal , bo že vse to pozabil; hudo jej je le
iu to bi dajalo moč našim germanizatorjem. „Slovenec' je že večkrat povdarja! pritisk vpliva Nemčije na nas avstrijske Slovane; zato mi ni treba dalje o tem govoriti.
Mi smo že enkrat omenili, da ru-ka ustava se bo morala opirati na slovansko pravo. Zraven bo pa morala se spominjati ruskega in dtugih ruskemu žeslu podložnih narodov. V ruskem narodu so ostali še mnogi ostanki iz staro-slovenskih časov in so globoko v narodu vko-reninjeni; vsa prizadevanja Petra Velikega in njegovih naslednikov so bila zastonj izru-vati v ruskem narodu te občaje in ga orga uuirati po zapadno evropejskih načelih. Eu glaven ostanek tega slovanskega življenja je slovans-ka občina. Ta se je ohranila posebno pri Kozakih, pa tudi pri Velikih Rusih, če tudi ne v tej čistoti. Ta slovanska občina, ki se ni le pri kmečkem ljudstvu, temuč tudi pri obrtnikih ohranila, ima v sebi tudi silo za bodoče rešenje socialističnega vprašanja, ki grozi Evropi in za kterega vsi zapadni državniki ne vedo zdravila. V mnogih ruskih selih je med obrtniki občiua, iu vse delajo skupno za vso občiuo. V glavnih mestih se je ta slovanska naprava zgubila, a še mogočno klije v jedru ruskega naroda ua deželi. Zato se bo morala bodoča ruska U3tava na njo ozirati, drugače ne bo ljudstvu priljubljena in državi koristna. Ustava se vsaka mora ravnati po narodnih običajih iu potrebah, ne pa narobe.
Sicer pa v Rusiji niso tako brez vsega parlamenta, kakor se na zapadu misli. V vseh gutiernijah zborujejo nek: zbori zemstva, ki so nekako podobni našim deželnim zborom. Zato bo treba skrbeti, da se razvijajo ti zbori sami. Pred vsem se bo moral začeti razširjati delokrog teh zborov in jih sjiraviti v or-ganično zvezo, slovansko občino. Delokrog zemstvom se bo pa moral širiti s kulturnim razvojem naroda, polagoma, ue pa skokoma. Res ru^ki narod nenavadno bizo napreduje, pa vendar še zdaj ni zrel za preobširno samo-vpravo. Po pametnem zazvoju zemstva in slovanske obč ne se bo v Rusiji v dejanji razvila ustava, ki bo mogočnejša od vseh umetno skovan h po zeleuih mizah v pisarnah. To pot je nastopil že tedanji car, ki je vpeljal zemstva iu osvobodil nad 20 miljonov kmetov sužnosti Le to se mora očitati sedanji ruski vladi, da je preveč prezirala slovansko občino in preveč se prizadevala Rusijo po zapadnih načelih organizirati. Nasledki tega so atentati na carja
in druge državnike. Upamo, da bo to napako odpravil carjevič naslednik in se bolj vprl na slovanoiilsko strauko, ki bolje potrebe ruskega naroda pozna nego zapadna.
Vsi slovanofili v Rusiji žele take ustave, ki bi se v dejanji na podlagi slovanskih običajev in slovanskega prava razvila v narodnem življenji. Če bo Rusija tako v življenje vpeljala ustavo, ki bo postala meso in kri narodova , bo postala še mogočnejša nego je sedanja absolutistična. Iz nje 6e bo razvijalo novo in zdravo življenje čez vso sedaj že zelo sprideno Evropo. Slovanstvo bo v njej imdo mogočnega zašč.tnika proti potujčenju. Zato tudi mi zapadni Slovani jako želimo, da bi se Rusija tega koraka poprijela v blagor vsega slovanstva.
Politični pregled.
Avstrijske deicle.
V Ljubljani 31. marca.
O praznikih je mirovala tudi politika.
Iz splošne tihote se čuje kvakanje nem-ško-judovskih listov, da je v Avstriji „nemštvo zatirano". Nemškutarski listi so slekli vsako sramoto, in se kažejo v svoji pravi podobi, v brutalnosti nasproti Slovanom Ne morejo vladi odpustiti, da je Slovanom nekoliko pravičnosti pokazala z imenovanjem Kalline in Winklerja. Če se v čisto slovanskih krajih odpre kaka slovanika šola, imenujejo to „zatiranji m m-štva". Na Kranjskem govore o zatiranje Nemcev, ko vendar tukaj nobenih Nemcev ni. Vendar se vidi, da se Taaffe ne ozira dosti na to upitje, ker je še nedavno poklical Čeha Weberja v naučno ministerstvo.
V	Idriji se menda tudi nekaj kuha, komisar iz Dunaja še vedno preiskuje, in kolikor se tako med ljudmi čuje, prišle bo take „ue-rednosti" na dan, da so se nekteri uradniki rudokopa bojda nekoliko majati začeli. Sicer pa bomo videli, kaj pride iz tega. Nek dopisnik hoče že idriške uradnike za ustavoverne mučenike proglasiti, in če se bo kteri prestavil, imenovali bodo to gotovo „zatiranje nem-štva " Zato je želeti, da bi se dotične nered-nosti pri rudokopu javno razglasile.
Vnanje države.
V	nerliiill so vtaknili sabljo v nožnice nazaj, ter govori zopet le o miru in miru. Rusijo, ki so jo še pred kratkem nazivali
Parlamentarizem in Hnsija.
(Konec)
Največjo veljavo, kakor ve zgodovina, sta dosegla dva parlamenta, rimski senat in angleški parlament. Oba te dva parlementa se nista čez noč razvila , a sta se razvijala vzajemno z zgodovinskim razvojem rimskega in angleškega ljudstva. Ker sta na ta način se razvijal», sta bila tudi vedno najbolj primerna ljudstvu, in /adobila potrebno spoznanje iu veljavo. Vsako pravo se mora po zgodovinskem potu razviti in dopolniti, ravno tako tudi parlamentarno pravo in naredbe. V Angliji je parlament tako mogočen, da se mu volja vladarjeva mora vkloniti, v starem R;mu so kon zuli se vedno morali ravnati po sklepih seuata, ta je odločeval o miru ia vojni in o vseh državnih delih. Celo cesarji se nis-o upali odpraviti senata, a se ve da je potem veljavo zgubil, ko se je vsa rimska gospoda iu prebivalstvo pomehkužilo in spridilo.
Iz zgoraj navedenega je lahko soditi , da mi, kakor prijatelji Rusije, nikakor ne želimo, da bi vpeljala parlameut po zapadnih ob čajih. S tem bi Rusija bolj oslabela, nego se vtrdila, in postala nezmožna izvrševati svojo veliko zgodovinsko nalogo osvoboditi balkanske Slovane iu rešiti slovansko pitanje. To vedo tudi ruski sovražniki, zato jej tako ustavo priporočajo. Nek dunajsk list, ki se celo šteje med oficijoze, je naravnost pisal, da bi potem , če vpelje ustavo Rusija, dobila doma vič dela in Rusi bi se doma v parlamentu prepirali in se potem manj pečali za neruske Slovane Zraven bi pa ždovstvo, kakor na zapadu tudi v Ru siji dobilo vsa dela, vso kupčijo v svoje roke. Vse zapadno časopisje je v rokah Židov, zato se povsod tako poteguje za njih interese in za ustavo v Rusiji Židom v korist. Čd bi iiu sija tako začela slabeti in prišla v židovske roke, bi to jako škodovalo slovanstvu. posebno pa nam zapadnim iu južnim Slovanom, ki nas še tlači tujčeva roka.
Tudi razvitje kulture avstrijskih Slovanov dobiva nekaj moči od ruskih Siovanov. če bi glavni steber slovanstva propadel, bi tudi mi začeli propadati. Vse slovanstvo, če je polit čno tudi razdeljeno, je v kulturnem :n literarnem obziru eno tele, in če eu del tega telesa h ra, bi hiralo tudi celo telo, tem bolji, tem važnejši je dotičui del. Zraven bi pa v tej meri moč Nemčije rasla, kakor bi moč Rusije padala,
delo to, da je začel zahajati k Jurju, ker je že slišala, da tam Janez novo vero oznanuje.
Ali Barba se je motila. Drugi dan jej jc Miha na vse zgodaj, ko je začela po navadi angeljsko češčenje na glas moliti, zagrozil se: „Veš, Barba, pri nas mora zdaj vse drugače biti. Molilo se ne bo več, tudi v cerkev ne bomo hodili in pri spovedi me ne boš več opravljala, če hočeš, da bo mir v hiši. Tako bo, če ne, vas spodim vse z doma."
„I, za božjo voljo, kaj ti pa je?" — ga vpraša Barba prestrašena — „ali si še pri pravi pameti?"
„Zdaj še le sem, do zdaj sem bil tepec, da sem vse verjel farjem."
„Joj, joj, kakšen je" — zaupije Barba in teče s sobe zjokat sc prod ognjišče. Miha pa dere ven in zgodilo sc je nekaj, kar ne maramo popisati. Na to jc šel Miha k Jurju in tam ves dan popijal, v njegovi hiši pa jc bil jok in stok ženo in otrok.
Izmed teh sta prišla dva vsa objokana v šolo. Učitelj ju praša, kaj se jima je žalega zgodilo, in po nekolikem upiranji rečeta:
„Oče so mamo pretepli." Otroci so to doma povedali, kmalu je zvedela vsa vas in tudi gospod župuik. Ta si šteje v dolžnost posvariti Miho in ga pokliče za drugi dan k sebi. A Miha se krohota potu iu mu reče:
„Povej farju, da, če ima kaj govoriti z mano, naj pride k meni, jaz ne bom stopil nikdar več čez njegov prag."
Po tem potovem poročilu se gospod župnik nevoljen in žalosten poda res k Mihi z uado, da bo premoteno ovco vendar šc nazaj spravil na pravo pot. Ali našel je človeka, ki mu jo kar hrbet obrnil in žugal, da ga bo čez prag postavil, ako brž sam nc gre. Gospod župnik toraj vidi, da za zdaj še nič ne opravi, priporoči njegovi tužni družini, naj bi molila za-nj, sam pa sklene te reči lotiti sc od drugo strani, pri korenini, to je, pri Petelinovem Janezu samcin , ker je že zvedel, kaj počenja v Jurjevi krčmi. Toraj se poda naravnost k Petelinovim.
„Ali jc doma Janez?'' — praša očeta, kterega na pragu dobi.
„Bil je, ali ko jc vas zagledal, je zago-dmjal, in šel na oni strani s hiše" — reče Petelin.
„Hm, hm ! Toraj mi je šel s poti! Škoda, jaz bi bil tako rad govoril ž njim."
„Bo šla pa ena po-nj" — reče Petelin.
„Ne, ni treba. Še bolje , da se mi-dva nekoliko pogovoriva o njem" — reče gospod župnik — „veste li, kaj počenja vaš sin?"
„Som že nekoliko slišal, pa ne verjamem vsega" — reče Petelin — „ljudje radi preveč govore."
„Stopiva v sobo, da vam povem to, kar je meni znano."
Oba stopita v sobo in kako strmi Petelin, ko mu župnik začne razkladati nevarnost Janezovega početja in kak sad je že imelo pri Mihi.
„O, če je tak , še danes mi gre s hišo, kamor koli. Dozdaj som še jaz gospodar in testament bom že tak naredil, da on ne dobi
Inič, prav nič. Naj se po svetu cigani, kakor hoče. Da bi nam ta fant tukaj ljudi begal — no, premalo ga je."
smrtno sovražnico , imajo zdaj zopet za prijateljico. Kaj je uzrok, da so se na enkrat tako potuhnili, se ne more na tanko vedeti; morda se je zveza z Avstrijo podirati začela?
Ako hoče Avstrija mogočna in neodvisna biti, mora si zaveznika vse drugje iskati, nego pri možu iz „krvi in železa ', saj Prusija je Od svojega početka le gledala, kako bi Avstrijo ponižala, in slep mora ' biti oni diplomat, ki veruje v poštenost in nesebičnost pruskega „zaveznika."
Na Angleškem «o Be pričele volitve. Govori in volilni shodi so ua dnevnem redu in stranke se med sabo psujejo b pravo germansko grobostjo. Sploh se sodi, da bo konservativna stranka zmagala. Lahi simpatizirajo z vso gorečnostjo z liberalci, ker je Gladstone tako hudo zabavljal čez Avstrijo in je Lahom vsak prijatelj, kdor je sovražnik Avstrije.
Te dni je pretekel obrok, v kterem mora Turčija svojo dolžnost nasproti Črni&or i spolniti, in izprazniti Guzinje in Plavo. Turčija pa tega še ni storila, iu resno tudi ne misli na to, zato je velika nevarnost, da se vname vojska, ker se Črnogorci ne bodo pustili toliko časa za nos voditi.
Izvirni dopisi.
Wa llolenje - vasi pri Senožečah , 28. marca. Dne 21. t. m. ob '/a 9 uri ponoči je, posebuo po Notranjskem prepogosti ogenj tudi pri nas s pomočjo tukaj vedno vdomačene kraške burje šestim gospodarjen vsa poslopja in živež za blago razun enega skednja, e iega ovčjega hleva v malo urah z 21 ovcami. 14 jagnjeti, 2 prešičema in mladiči iu eno lepo osem in pol mesecev brejo kravo po polnoma vpepelil. Dva med pogorelimi bila sta do sedaj še precej na dobrem , taka nezgoda pa sili nju, eden za svojo družino, drugi za živali brez vsakega postrešja pri usmiljenih sosedih se potikati. Drugi štirje so pa v takih bedah, da imajo obleke le, kar so je v nsglicj večidel iz spanja na sebi odnesli, — za njimi je pa rudeči petelin vso spomladansko setev in krompir do vsega pozobal.
Nadjamo se tedaj , da bi nas vsakdanji prepogosti tuji berači nekoliko opustili, kajti prištevati se mora naša f.ira v tem letu k stradajočim Notranjcem in naša sveta dolžnost je svojim ubožcem in v tem siučiju tukaj one-srečenim pogorelcem po svoji moči podariti.
Tako se grozi oče, a gospod župnik mu seže vmes:
„Ne se prenagliti! Ne smete pozabiti, da je vaš sin in bo je toliko naučil, da utegne z njega vendar še kaj večega postati. Za dom menda no bo, kaj ko bi ga v mesto spravili kam k delu? Pri delu ne bo imel časa misliti na take neslane in nevarne burke , kakor jih jc zdaj začel vganjati. Morda se dn. z lepo več opraviti ko z grdo, iu nikar pozabiti, da je vendar - le vaš sin , za kterega bote imeli odgovor dajati. Toraj jc vaša dolžnost storiti vse, da ga varujete pogubljenja časnega in večnega."
Na dalje sta so pogovorila tako , da bo Petelin Janeza za zdaj pri miru pustil, a da gre z gospodom župnikom v mesto, kjer ima zadnji prijatelja odvetnika, kteri ga bo morda v službo vzel; čo ga pa ta no vzame, bo morebiti v kaki uradniji se kaj dobilo za - nj in to tem lajše, ker je Janez bil v vojski ranjen, toraj v službi za domovino. (Dalje prib.)
ProBimo pa tudi usmiljene roke bližnje in daljne z majhnim darom pomagati tem nesrečnim revežem, kar kdo premore, bodisi v semenu ali denarji , naj se blagovoli našemu gospodu župniku v Senožeče ali županu v Dolenjo-vas poslati.
Hvalo izreči pripada naši žaudarmeriji, več faranskim čvrstim fantom in vrlim bližnjim Senožečanom, ki so nepričakovano naglo z gasilnico na pomoč prihiteli. Posebno hvalo pri tem nepričakovanem in naglem požrešnem ognji si je pridobil gospod Jozip Zelen iz Senožeč, kteri je okoli hodeč zapazil v borni z ognjem obdani koči človeški glas; na kar je s pripomočjo enega tukajšnjih deklet in druge moške osebe z lastno roko 60letno ženico, drugič pa 31etnega fantiča na piano potegnil in gotovi ga pogina rešil.
'Mj f.oriee 30. marca. Novi predsednik dežele kranjske, gosp Andrej Winkler, je svojim volilcem v „Soči" 26. marca poslal sledeče poslovilo: Z najvišim sklepom 18. mar-cija 1880 je presvitli cesar premilostljivo blagovolil poklicati me na slavno mesto deželnega predsednika za kranjsko deželo. S to mojo novo službo so združene take dolžnosti, da bi jaz ne mogel z njimi vred vestno spolnovati ob enem tudi imenitnih dolžnosti, kijih imam kot ud deželnega zbora goriškega, sosebno pa kot namestnik deželnega glavarja. Ne morem toraj odsihmal v tem zboru več zastopati svoje drage domovine, in primoran sem, da ne bo moje mesto v zboru ostajalo prazno, odpovedati se poslanstvu.
Milo mi je pri srcu, ko izrečem te besede, ko se ločim od svojih tovarišev v zboru, ki jih smem — ne gledč na njih ¡narodnost — šteti med svoje prijatelje; ko zapustim tisto mesto, kamor sem skozi 19 let, namreč od kar je v Avstriji napočila zarja ustavnega življenja, zahajal kot pooblaščenec našega ljudstva; ko zapustim tisto zbirališče, kjer poslanci, naj bodo te ali une narodnosti, vzajemno spoštujejo p r a v i ce , ki so \ Av striji po ustavi zagotovljene vsakemu narodu, in kjer vlada ravno zavolj tega — marsika-kemu drugemu zboru v izgled — mir iu lepa sprava, da se dežela goriška lahko s tem ponaša.
Kaj pa porečem Vam, predragi rojaki, ki ste meni pri tolikih priložnostih tako sijajno skazovali svoje zaupanje, ki ste mi pri volitvah zaporedoma podeljevali častno ime deželnega poslanca ! Ne zamerite, da Vam hvaležno vrnem Vaše pooblastilo; rad bi ga še dalje obdržal, ko bi ga le mogel izvrševati po svoji dolžnosti. Mili naš vladar je blagovolil poslati me med Kranjce: sosedje naši so naši bratje. A v duhu bodem tudi pri Vas. Veselil se bodem z Vami v vaši sreči, žaloval z Vami v Vaši bridkosti. Vedno me bode pa tudi za naprej vnemala želja, koristiti po svoji moči, bodi z besedo, bodi z djanjem, tudi naši ljubi ožji domovini. Z Bogom!
Domače novice.
V Ljubljani, 1. aprila.
(„Tagblatt") se je v številki od velike sobote znosil nad našim odg. vrednikom, ter mu očita, da je ta dr. Krausa denunciral. V pojasnjenje resnice moramo povedati, da je uaš vrednik z g. Alešovcem iskal „Tagbatt-ovega" vreduika, da bi mu izročil važen in nujen popravek. Pa Krausa ni bilo v Ljubljani, in g. Bamberg tudi ni vedel, kdo je njegov namestnik. To je naše vredni-štvo razjarilo, in tudi spopravkom niBmo hoteli ta ko dolgo ča kati, da bi se g.
dr. Krausu zljubilo, v Ljubljano nazaj priti, zato je naš vrednik pisal državnemu pravd-ništvu, naj pri „Tagblattovem" vredništvu vsaj toliko reda naredi, da bo vrednik v Ljubljani navzoč in da se bo človek vedel na koga obrniti. To piBanje je naš vrednik podpisal s polnim imenom, tedaj to ni bil kak za-vraten napad. Potem naj vsak sam presodi, če je bila to „denuncijacija". G. dr. Kraus naj pokaže nekoliko večj olike, in naj nas ne zmirja le z „lažnjivci", „auch-žurnaliati", „spridenimi študeuti" itd., potem bomo tudi mi z njim bolj obzirno postopali. On mora vedeti, da so slovenski časnikarji pošteni ljudje, ki ne pišejo za denar, ampak za idejo iz rodoljubja,
—	ter da bodo svojo čast nasproti vsakemu, tudi nasproti kakemu privandranemu dr. Krausu braniti znali.
(A7« korist ljubljanskega mesta revežem) bo v nedeljo v ljubljanskem gledišči slovenska predstava z igro „Striček" in produkcijami „Sokolov." Natančneje naznanilo prihodnjič.
(Vrednik „Brenceljna") je bil včeraj zaslišan o tožbi mariborskega gosp. knezoškofa zoper ta list. Preiskavo vodi dež. sodn. svetovalec baron Rechbach , zatoženec si je za zagovornika naprosil g. dr. Zamika. Zatoženec je nastopil pot dokazovanja resnice.
(„Potopnikomet.") „Derdiluvianische Comet'1
—	je nemška brošurica, ki je ravno za pirhe prišla na svitlo. Pisatelj Lovro Mencinger v njej dokazuje, da na mestcu (luni) zato ni vode, ue zraka, ker je oboje o potopu zemlje komet saboj potegnil v soparnem stanu dol na zemljo, in da je isti komet tudi Adama in Evo pregnal iz raja. Knjižica ta je jako zanimiva za učene, a tudi priprost človek, ako se mu razlaga po domače, se čudi, da toliko časa še nihče ni prišel na to misel, ki je tako naravna. V nemškem jeziku pa, je zato pisana, da tako novo misel strokovnjaki na vi-socih šolah sprejmejo, in tako pride med svetom v veljavo.
(Vabilo k Šestnajstemu občnemu zboru) ,Matice Slovenske" 14. aprila 1880. I. ob 4. uri popoldne v čitalnični dvorani v Ljubljani. Vrsta razgovorov: l. Predsednikov ogovor.
2.	Tajnikovo poročilo o odborovem delovanji od 1. januarja do konca decembra 1879. 1.
3.	Račun od 1. januarja do konca decembra 1879. 1 4. Proračun od 1. januarja do konca decembra 1880. 1. 5. Volitev 3 udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu vsled §. 9. Matičinih pravil. 6. Nasvčtje posameznih udov. 7. Volitev 9 novih odbornikov, in sicer namesto onih, ki vsled §. 12 Matičinih pravil izstopijo iz odbora, in bo gg : Marn Josip, Praprotnik Andr., Cigale Matej, Eiušpieler Andr., Grabri-jan Jurij, Šolar Janez, dr. Šust, in na mesto umrlih: Kozler Peter in Barbo Josip, grof.
O p o m n j a : a) Pri volitvah odbornikov „Matice Slovenske" vštevajo se tudi volilni listi takih družabnikov, ki sicer niso mogli sami k zboru priti, pa so vendar volilne liste z lastnoročnim podpisom odboru poslali tako, da ni suma zarad kake prevare (§. 11 Mat. pr.). b) RaCun za preteklo, proračun za prihodnje leto in volilni listi Be razdele nazočim gg. družabnikom.
Ti-le gospodje so, ki jih več volilcev priporoča za odbornike „Matice Slovenske": Marn Josip, gimn. profesor v Ljubljani; Praprotnik Andrej, nadučitelj in ravnatelj v L meBtni ljudski šoli v Ljubljani; Cigale Matej, c. k. minist. tajnik na Dunaji; Einšpieler Andrej, realkin profesor v Celovcu; Grabrijan Jurij, kan. in dekan v Vipavi; Šolar Janez, c. k. dež. Šolski
nadzornik v Zadru; dr. Šust Janez, bogosl. profesor v Trstu; Gragelli Peter, posestnik v Ljubljani; Vodušek Matej, gimn. profesor < Ljubljani.
(Prazna baliarija.) V „Tagblattu" se nem škutarji babajo, da so oni poskrbeli, da se bo svet na Gradu kultiviral in pogozdil. Resn ci pa je, da nemški odborniki še vedeli niso, da je na gradu mestni svet, in da jim je g. Re-gali to povedati moral. Nadalje je tudi mestn odbornik Regali sprožil misel, da se ima zemlja na Gradu kultivirati.
(Vreme o velikonočnih praznikih) je bilo, čeravno ne pregorko, vendar lepo in prijetno. Obiskovalcev božjih grobov in procesij je bilo z vseh stanov veliko. Sploh se sme reči, da smo imeli velikonočne praznike po hudi zimi primerno lepe, kakoršnih se nismo uadejali.
(„Sima" je sitna.) Našim bralcem je do bro znano, kako je učitelj Sima s „Slovencem" pri sodniji naletel, in kako je celo „Tagblatt", ko se je za tega čudno prevzetnega moža (?) potegnil, imel sitnosti pred sodnijo, da je na zadnje vendar povedal resnico. To bi bilo ,Simi" moralo biti dober nauk, da sam za-se obdrži, kar je prejel, ker s prejetimi klofutami se pameten človek ne baba. Mi smo mislili, da bo ta reč pri kraji, če se je državni pravdnik ne bo poprijel, kar dobimo v roke duali-stične „Schulzeitunge" 6. št. od 25. marca, v kteri Sima pripoveduje dogodbo svojega trp ljenja in propada tako, kakor stara baba, če je bila kje pri sodniji obsojena, pa hoče vsa kemu natvezti, da je po nedolžnem trpela. „Sima je sitna" — smo nalašč zapisali na čelo te opazke , ker človek , ki hoče zdsj še reč, ktera je pri sodniji bila menda že vendar dosti prerešetana, na drugo pot zavleči, ni moškega spola; to je navada bab, ki čenčajo vsakemu, kdor jih hoče poslušati. Mi pa se s takim spolom ne bomo v daljno razpravo spu ščali, ker če bi to hoteli, bi Simi lahko še nekaj pokazali , pred čemer bi omolknila. — Kar pa ta Sima piše o našem listu, ni odgo vora vredno. So namreč še ljudje na svetu, ki se strašno štulijo, pa znajo komp.j do 5 šteti in tako nemščino pišejo, da bi „Moises" rekel: „Wanen konnt mer."
(„Tagblatt") se je v torek lotil „Slovenca" zavoljo zadnjega članka o odpadnikih — renega-tih. Tagblattcv članek smo brali, ali obesite nas če smo ga razumeli. Najprej se nam je zdelo, da ga je spisal kdo, ko je „pozne ure že" pijan domti prišel in je moral le toliko in toliko vrst spisati za stavca , da se ta drugi dan ne bo „postil". Ko smo pa natančneje premislili stavke, kako so sem ter tje zmetani, nam je prišla misel, da so moža, ki jih je klepal, lasje boleli, in bi bil rajši še dalje spal ali pa šel v gostilnico na „golaš" in pivo, nego bi bil pero v roke vzel. Pa brez ozira na to — saj je vsakemu človeku težko, za slabo reč najti do brih razlogov in vsaj nekoliko ne preveč neumnih zagovorov. „Tagblatt" je že res postal tak, da bo morda od sedanjega mestnega sta rešinstva zahteval, naj pri sedanji obilnost denarja misli na zidanje kacega zavoda za uboge na duhu.
Razne reči.
— Samomor. V Badenu pri Dunaju se je železnični delavec J. Berger v soboto zvečer vlegel na Železniki tir, ravno preden je pri-drdral naglič z Dunaja. Mašim» je nesrečnega raztrgala na dvoje in ga mahoma usmrtila. Vzrok samomora ni znan.
Iatlj in odgovorni urednik Filip Hlap.
Prošnja.
Društvo slovenskih VBeučiliščnikov na Dunaji sklenilo je v predzadnjem zborovanji, d» si napravi lastno knjižnico.
Kedor količkaj pozmi stanje slovenskegu vseučiliščnika ua Dunaji, v<5, kako težko niu je zadostovati nameram svojim, zahtevam vede.
Težko je to za onega, ki ima v srednji meri sredstev za vsakdanje svoje potrebe, ve liko težji za onega, ki ima pri tem boriti se za svoje življenje!
Skoro popolnoma nemogoče je pak ustrezati želji in zahtevanju naroda, za kterega boljšo bodočnost ima skrbeti vsak slovenski V8eučiliščnik dovršivši svoje študije po Bvoji najboljši moči!
Težavno je dobiti tu nemško knjigo; a to težavo 8e še da premagati se Bilo!
A kako se izobraziti v domačem jeziku, kako tu nadaljevati to , kar je nauč l se na gimnaziji ali realki? Sam si ne more kupiti slovenskih knjig (saj večkrat za vsakdanjo potrebo nima groša); na posodo jih dobiti tu — na Dunaji — je tudi Bkoro nemogoče; v knjigarne, kakor je VBeučiliščna in c. kr. dvorna, more le zahajati v omenjenem času, a v tem zahteva tam le one knjige, ki mu imajo služiti za izobraženje v predmetih , ki si jih je izvolil, da postane strokovnjakom in tu more brez malo izjem — le nemško knjigo rabiti.
Kako pa to v nemškem jeziku pridobljeno vedo ukoristiti v domačem jeziku, ako se ni vadil in poskušal v domačem jeziku, ako si ni priučil tehničkih izrazov in druzega v slovenščini ?
Da bi slovensko knjigo dobil domov, je to ali sploh nemogoče ali pa le pod težavnimi pogoji.
Da je „Sloveniji" kot društvu knjižnico mogoče napraviti, dokaz bo društva, ki že imajo lastne knjižnice, a štejejo manj društvenikov, nego „Slovenija
„Slovenija" je po § 1. društvenih pravil izobraževalno društvo, in knjižnica bi bila v tem oziru eno najboljših sredstev.
To bo tedaj tehtni in prepričevalni razlogi za napravo knjižnice.
Stalno na Dunaji bivajoč slovensk rodoljub prepustil je za knjižnico „Slovenije" ra-dovoljno prostora v svojem stanovanji. Na Dunaji bivajoči Blovenski rodoljubi obljubili so že podpirati „Slovenijo" v podjetju b tem, da nam hotč podariti knjig, da prosijo znance, da jih oni pošljejo; obljubilo se nam je celo doneskov v denarjih, da kupi potem „Slovenija' sama knjige, kakoršnih potrebujejo njeni člani. Da se obljube izvršč, o tem ni dvojbe! Obračamo se sedaj še do Vas, mili rodoljubi v domovini! Prosimo Vas lepo, podpirajte nas tudi Vil Posebno apeliramo na mnogo številno visokospoštovane bivše člane „Slove nije" I Pomagajte nam, da si oskrbimo sredstev, po kterih se izobražimo za vspešno delo sveti naši domovini, kar je naša najiskrenejša želja I Kedorkoli ima knjigo, ki je sam ne potrebuje (naj bode slovenska ali v kterem dru «em jeziku), naj jo blagovoli darovati knjižn ci , Slovenije". Kedor bi pak ne imel knjige, jia bi rad podpiral podjetje „Slovenije," stori to labko v novcih.
Knjige in novci naj se blugovule pošiljati „franko" na naslov: G. Ž ga Sežun , Wien, Langegn8se 52.
Z visokim epoštovnjem , v imenu ,,Slovenije"	uitlior
za napravo knjižnice. Na Dunaji meseca sušca 1880.
Eksekutivne dražbe.
5. aprila. Crekov preinogokop Orle (3) v Ljubljani (800); Anzelm Novljau (2) iz Št. 02-balta (8778) v Ljubljani; Jože Zaplotnik (1) iz Kokre (2013) v Kranji; Grojičina Neudorf (3) v Ljubljani; Jože Fisti (3) iz llrastja (3265) v Kranji; Anton Bučar (1) v Ljubljani (567).
ti. aprila. Miha Tomšič (3) iz liača (650) v Bistrici; Jože Mol (1) iz Godešiča (960) v Loki; Janez Muhovec (1) iz Predtrga (5231) v Radolici.
7.	aprila. Janez Mehle (2) iz Šmarja (200) v Ljubljani ; Aleš Premrl (3) iz Poreč (30) v Vipavi; Jera Klemenčič (1) iz spodnje Šiške (1555) v Ljubljani.
8.	aprila. Neža Vrhunc (1) iz Čcpulja (1750) v Loki; Janez Stopar (1) iz Zapog (2520) v Kranji ; Lena Bezcljak (1) iz Godoviča (480) v Idriji.
Umrli so:
11.	sušca. Agata Novak, mizarja žena, 30 1., za jetiko.
12.	sušca. Finnc Vidmar, delavec, 30 1., za jetiko; Jože Grcgorec, delavec, 56 I., za jetiko; Marija llabšck , delavca otrok , 3 1., za davico ; Jaka Corn, delavec, 30 1., za jetiko.
14.	sušca. Jože llaufFcn , hišnik , 59 1., za srčnim mrtudoin ; lludolf Gaberšek, branjevca otrok, 11 m., za vodenično glavo; Jaka Dovč, delavec, 46 1., za slabostjo.
15.	sušca. Martin Mežnar , zidar, 56 L, za sušico ; Reza Perhavec , uradnika hči, 17 1., za jetiko.
16.	sušca. Marija Pokorn, delavka, 40 1.; Janez Kalan, gostač, 54 1., za jetiko.
17.	sušca. Reza Vrbič , vdova, za mrtudom : Janez Volta, bajtar, 42 1., za jetiko ; Neža Že-rovnik, gostačka, 81 1., za slabostjo.
18.	sušca. Liza Mužič. delavka, 26 1., za jetiko ; Andrej Klade, delavec, 46 1.
19.	sušea. Neža Cirožar, (¡9 1., za mrtudom; Jože Fatur, pisač, 76 1,, za slabostjo; Jože Ka-kovec, hišnik, 71 1., za rakom na jeziku ; Emilija Milohuoja, agenta otrok, 6 1., za vnetjem hrbtišča ; Urša Gregorec, kramarca, 62 1.; Julijana lielec, delavca otrok, 1 in., za božjastjo ; Katra Mrlak, 69 1 , za jetiko.
20.	sušca. Marija Trček delavka , 70 L, za sušico; Antonija Semen, gostaška, 76 1., za slabostjo.
21.	sušca. Urša Tomec, hišnika žena, 36 L, za jetiko.
22.	sušca. Janez Lokar, pisač, 40 1., za jetiko
Telricrnlienr dennror re.Uf 31. marca Papirna rent« 73 26 — Rrebernit mnt» 72 95 — ZUtM renta 87 86 — lM601etno državno oosoiiln 129 — Hankin« »Keije 837 — Kreditne akcije 299.76 - Lonami t'7 80 — — Oe«. kr oekini 6 68 — iO-frankio* 9 47
Dennratvene cene 31. marca.
Državni fondi.			Denar.	Klago
>*/, avstrijska papirna renta .			73 2ČT	73.36
i'l, renta v srebru ....			73 76	73.75
4'/« renta v zlatu (davka prosta)			88.60	88.70
Srečke (loži) 1864. 1. . . .			122 60	123.—
„ „ 1860. 1., celi. .		• •	130 -	130.50
„ „ 1860. 1., petinke			134.76	135.—
			1U7.60	168 —
Zemljiščine odveznice.				
Štajarske po 6"/,.....			99.76	100 60
Kranjske, koroške in primorske			9R 60	97.60
3gerske po 6*/,.....			89 60	90 26
Hrvaške in slavonske po b'/, ,			80.50	90—
Sedmograške po 6'/, . . .			89.26	89 76
Delnice (akcije),				
			810.-	840 25
[JmonBke banke ...			11.4.26	113 60
				298,—
Nižoavstr. eskomptne družbe .		, (	810.50	820 —
			164.60	166 —
Srečke (loži).				
Kirditne po 100 gld.	a.	v.	179.60	180 -
TrzaSke ,, ¡00 .,	k.	d. •	1 >9.-	120.—
„ ,, 60 „	n	■t *	61 —	63 -
Budenske „ 40 gld.	u.	v.	39.60	40,—
■ialinovc „ HO „	»i	M #	48 60	49-
PaKfi-jeve „ 40 „	n	1» *	36 50	3« 75
Clary-jeve „ 40 ,.			37 60	38 -
3t. Genois „ 40 „	n	H 1	4-S.—	42 50
Windiscligratz-ove „ 'JO ,,	M	II 1	30.—	38.-
Waldstein-ove „ 40 „	n	II •	33 —	33.26
Srebro iu zlato.				
Ces, cekini ...'...	,		6.68	6.49
			9.47	9.4«
J. Blaniko nasledniki v Ljubljai.