Tečaj
XIV
List 18
gospodarske, ohertnijske in národsk
Í2íiaí»jo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti i fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer Ifl. 30 kr
V Ljubljani v saboto 1. marca 1856.
kakošeil prid nam utesfne biti svobodna kake druSe mestne obertnije; zakaj člověk se loti obertnije
obertnija ?
Odgovor v vec poglavjih.
sama po sebi ne redí, in
le vselej takrat, kadar ga natora je prisiljen za svoj živež si kaj pridobiti.
To tedaj ne more nobenega razločka delati, ali kdo
zemljo obdelujc in svoje pridelke potem za druge izdelke ali za dnar zamenuje (prodaja), ali če svoje ali od druzih pridelane pridelke izdeluje in se iz tega živí. Ali je to, da kmetovavec lan seje in predivo tare, kaj druzega kakor to, če tkavec iz přeje platilo tkè? Uno je kakor to Ker se je tedaj naš mojster po pravici razjezil zoper delo in obertnija; predivo, ki ga kmetovavec pri del uje, tak teržen red, po kterem bi imeli le nekteri kmetje pra- in pa platno, ki ga tkavec izdeluje, je blago, ki ima
Drugo poglavje.
Zakaj pa bi to, kar veljá za kmetijske obertnike, ne veljalo tudi za vse druge obertnike inrokodelce?	!
vico žito, sočivje, sadje itd. prodajati, in, ker jih je malo svojo ceno in svojega kupca.
tako upravičenih, poviševati potem ceno, kakor bi se jim ljubilo
Naj starejá obertnija je, kakor vsak vé, kmetijstvo
al ne bo ravno ta mojster, ako vse te izglede Spomnimo se pervih kmetovavcov, ki so na svetu bili: dobro prevdari in pošteno presodi, potem tudi poterditi mó- ali niso bili oni sami obertniki vsake sorte. Oni so polje gel, da to, kar je ene mu prav, mora biti tudi druge- obdelovali, si svoje koče stavili, tedaj si lés sekali in te-
in u.
Blago je blago, naj ga daje kmetovavec iz rok
ali pa obertnik in rokodelec ; le ta razlocek je
y
blago, ki ga kmet prideluje, je sirovo,
to pa
y
da uno ki
sali ; oni sami so si napravljali svoje oblačila in za to kože odirali živini in jih strojili; sami so předli, tkali in šivali

da so pa to
y
mogli, so
si mogli napraviti kakoršno koli se
obertnik ali rokodelec izdeluje, je izdelano. To pa kakor kiro, žago, kladvo, škarje itd. uno je dan današnji potrebno : suknja in pa klop stenám
ravno tako za življenje potrebne kakor kruh, meso in so
«wje. Kolikor dražje moram eno
suknjo ali mizo
ako bi si
plačevati, toliko manj mi ostaja za jéd in pijaco, clovek rad včasih masliček vinca ali óla privošil.
Kaj pa je gori pri km et ij ski obertníi (pri kmetijskih pridelkih) naš mojster tako iskreno zagovarjal? Kaj druzega. kakor to, da naj vsak kmetijsk obertnik, to je, vsak kmetovavec, na svoji zemlji svobodno prideluje kar hoče ili kolikor hoče, in da naj vsak svoje pridelke vozi
na sejm kamor hoče in prodaja.
Ob kratkem bi se dalo to takole reci: „Vsak kmetijsk
obertnik (kmetovavec) ima pravico, svoj kapital in svoje delo obraćati kakor hoče, in po svoji volji ga v dnar spra-vitiu. Vsi kmetijski obertniki (kmetovavci) imajo pravico s svojimi pridelki priti na sejm, na sejmu si brez zaderžka iskati kupcov, in ceno svojih pridelkov staviti tako, kakor jih pridelk stane, in kakor je več ali manj kupca na tergu.
tedaj naš mojster sam spoznal, da gré vsak em u kmetova vcu s v o b od n o gospodarstvo z nje-
b lag o m in z del o m njegovih rok, zraven tega pa
Na to
vižo je
govim
tudi pravica, svobodno si iskati kupca za njegove pridelke.	'
Marsikteri mojster utegne reci : kmetija, živinoreja, rudnarstvo itd. itd. niso to, kar se prav za prav pod obert-nijo ali rokodelstvom razume, kernavadno obertnija ali rokodelstvo zapopada le tište delà, po kterih se nekteri pridelki, kakor lés, železo, loj in več druzih stvari, za mno
Ce dan današnji ni to vec tako, pa za tega voljo ne moremo razločka delati med pridelovavcem in med iz-delovavcem. Eno je toliko potrebno in toliko vredno kakor drugo; včasih bolj uno, včasih bolj to. Kjer je zemlja rodovitna in je malo ljudi, je manj izdelovavcov potreba, vsi lahko živé od zemlje. Kjer je manj zemlje pa več ljudi, tam je pre več rok in pre več ust, da bi vse mogle delati na polji in živiti se od pridelkov ; kar je rok od več, morajo prijeti za druge delà, za tište namreč, ki se navadno štejejo k obertníi in rokodelstvu. Zato je naravno, da na Husovském, kjer živi le 600 ljudi na eni štir— jaški milji (to je milja na dolgo in široko), je veliko več kmetov kakor rokodelcov (antverharjev), — na Sakson-skem pa, kjer na eni taki milji 6280 ljudi prebiva, se večina stanovavcov pečá z obertnijo in živí od fabrik.
v	v
Ce je iz tega ocitno, da vsak, naj prideluje ali izdeluje, je delavec, je obertnik, in če se nikomur ne brani zemljo obdelovati in njene pridelke prodajati in se tako živiti, — zakaj bi ne smelo to veljati tudi od druzih ljudi, ki se pečajo s kako drugo obertnijo ali s kakim drugim rokodelstvom, da bi ravno ti ne smeli delati svobodno na svojo roko in prodajati svojih izdelkov? Kakor kmetovavceva skerb mora biti, da spravi svoj pridelk v dnar, tako bo tudi le skerb obertnika ali rokodelca, da proda svoj izdelk.
y
gotero
rabo izdeluj ej o.
Kakor pa je na svetu že večkrat beseda marsiktero
Na vprašanje zastran istrijskega manina.
Leta 1854 so poslali prežganjski gospod fajmošter ča
zmoto napravila, tako tudi tukaj. Pomota je, če kdo misli, stitemu metliškemu gosp. dekanu nekaj i sirijskih maru
kmetu raste žito samo po sebi v roko, m da zivinorejcu ni novih cepicev, ktere sem jaz pocepil na kostanjeve dre
vesica kakih pet do šest let stare. Prav dobro so se pri
• v
i11c
druzega potreba, kakor dobrega bika ali da posilja go
veda ne pašo, ali ce kdo meni, da se iz rudnika že popolno jeli in lepo odrastli; toda od deseterih drevesic , ktere sem
železo itd. kopá. Res je, da v nekterih
gorkih
krajih sre- pocepil bil, je samo eno ostalo, ker vse druge je huda burja
dnje in južne Amerike in tudi v nekterih krajih Europe je kasneje polomila.
zemlja tako rodovitna , da ljudje žanjejo al! kosé, čeravno
Čepil sem pa marún, kakor se druge navadne drevesica
niso
ničesa
sej ali.
Pa v teh krajih tudi ni ne kmetijske ne za kožo cepijo, in sicer takole:
70
Odřezal sem na gladko kostanjevo drevesice, ktero je lepo zřaseno deblice imelo, prav visoko ; potem sem zařezal
„astal stega
u
v prelepi svoj jezik. Tako so zavergli Čehi iz ti vzroka r»	«u .........
marúnov čepiček pod očesom do ster
ter ga navzdol „mala puška" 2) ter sprejeli
svojo „pišt
za pomen rekel bi
11
pištol
ali
plošnjato tako prii
y
da sem na uni str
z nožem do
malo
drugaci oblečeno
domačo ptuj ko
luba pr
i
kterega sem zdolej nekoliko prec posnel ter pistol-a-e, tudi pištol
spet v svoj jezik in pravijo
3
ga potem po navadi za lub drevesica potisnil
zdaj
Slovenci: p i štola, Jugosl
i
kterega sem pištolja in pištolj (ra.) RUsi pravijo pa še dan današnj
poprej s plošnjatim klinčikom od deblica odlupil. Ako je lub pis cal naši piščali in pištol
v •,	v	__ t	i_____ i„i ___*i!__• i • ____: :____^ ri^.._____A ~ ll Ac^rr ■ ±
pocil, sem cez skom dobr
poko drug lub pritisnil in s ceprcnim
o Caregrade
se bere v
1855
i
ktero
n
povesti
je
zamazal, enako tudi
po verhu, ter vse potem s
ki pravi po starem letopisu, da so bile
pisal slavni Suznevsk
mim poprrj
povil
Mahú in cunj jaz nikoli ne ra- v Carigradu že leta 1408)
n
piščali
y

(pištole)
cepljenji, se
di mladim dr
Skusnj
bim pri škodljivo z
je naj bolj potenr pa s popirjem ali pa z 11 oj
manj pa ilovce, ker se mi vse to prav
me je učila, da
Mi smo sprejeli svojo , pistolo
u
nost od Lahov ali
po
hu in okoli s samim
k
pa od Nemcov. .Ker je pa po vsem tem vsa podoba, da je
pomazatr, ta beseda slavenskega kor
dobro poviti
k
ne zametajmo je
se pr
lahko dr
tudi bolezen vcepi
Kabić
kterim treba priti kati
kuj mo
zaklep) pištol
ali hoćemo, da bi umeli pisanje tudi prosti Slovenci
V
Jan Zižka
Serbi imajo tudi rečnik 1852, str
m o k
(Pa
663
za pist
cr »
• V
lej Vukov serb

m o k
Tudi mi smo za pištol o in ne za
početnik
novo-europejskega
i
pa omeninro to le
i
da
mok
nr nas a
(Dalje in konec.)
Deržé se postav jezikoznanskih hočem tedaj
častitim
skovanka. Vrednistvo.)
Kar se tiče nemške terdé, da so ponaredili Nemci to ime zakaj 15tega stoletj
„haubitze",
so
govorili N
ima Palacký prav, po ceskem „haufnice",
haufn i t
4
K^	---- J------------------------------„	V	------v ----O------(5u,u,m	„UOU1 »Ilicu
bravcem razložiti, ktera izmed nastetih izpeljav je mogoca,	pozneje še le ,,haubitze(n)a; končnici „—itze" in „—nitze
ktera pa ne. Gledé na okoliščine utegnerno potier zvediti,	pa niste nemški. (Primerjaj krajnsko-nemško .,potitze(n)
ktera je resnična ali vsaj naj verj etnejša. Izpeljava iz	„po(vi)tica; „perjanitzen" (perjanici černosrorskiV. „stre
y
u
y
Pistoja" ni mogoca, zato ker ni nobene enake spremembe litzen" (střelci rusovski) itd. Vendar nam priča f. da ni v jezikih romanskih, tedaj ne more biti tudi resnična. Zato beseda „houfnice" slavenskega kořena.
basen etimologično". Tako je po nastala česka
jo imenuje učeni Die z „ Diezu ne mogoca tudi izpeljava iz francozke „pistoyer
(bodalice, kleiner dolch).
Izpeljave iz „ istillus", „fistula" in „pišťala" so pa
il
hauf4
í
v
houf

(kup
Po moji misii je kerdelo) iz nemške
li
yi
haufe"). Kakor so napravili Cehi 15. stoletja iz nenrške
der haken" česko „hak(ov)
u
rz
li
houf
i
li
houf
(hakenbiichse), tako tudi
ali
li
houf(e)nice
U 5
po postavah jezikov vse tri mog oce. Ktera je pa prava Nemci naravnost iz le-té najprej „haufnitzen
i
potem pa pozneje pa
ali vsaj n aj ver j etn ej s a?
„haubitze",
kakor Slovenci ogt
Po moji misii je
li
fistula
„rendeluvati" iz „rendelni"

iz tistega kořena, kakor „pi- Iz vsega tega se pa vendar vidi, da so imeli Čehi hovb
štal" (staroslov.), „pišťala" (česki) zn po naše „piščal-(k)au poprej od Nemcov
i li
ali
li
pišal"
i
ktera je mlajsa od
li
/'lamme ~ plamen ; die f ast(e)
• v v i •
piscalr post.
y
p: /lamina
Nemci 15. stoletja so pisali tudi „posatken" po česki
y
Kako rad se spre- besedi
li
minja ptuj i st v
naš
st
i
ta v šč (šč) , ta pa v í, to vé
ceski
li
posadka" pávezniky
y
u
tako tudi „pafesen
u
ali
il
pafesener
u
po
6
vsak.
Kar se pa tice imena
ii
pistole
u
1
izhaja blezo na
orož
ravnost iz staroceske „pisťala", ktero srno brali med jem Cehov 15. stoletja. V čeških zakonih (postavah) vo-jaških 15. stoletja beremo besede: „ku každému vozu dve
pišťaly a k ním (njim) dve libry prachu" (smodnika
r
Nemci so imenovali ondaj pištole „bitzschál(en), kakor misii
spačerro po besedi česki „pišťal(a)", besedah bivšega vojščaka Bur j an a so to poněmčili: faustrohr". Nemci jemljejo za vojaštvo silno radi
pozneje
Palacký pa po
ptuje
besede, zametaje svoje lastne. Tako se je menda zgodilo,
U
da so vzeli, popustivši svoj „faustrohr", ime
li
pistole
(nji
hovinr ustom ugodnejse kot česko „pisťala1*, izgovarjaj:
Ogled po kranjskem Gorenskem.
Pot od Ljubljane do Belepečí {Weissenfels).
(Dalje.)
Kam pač hoćemo narprej pogledati? Ali na levo tje, kjer nad pustograško razvalino, nad laucovsko cerkvico in naprej gori nad iztokom bohinske in korenške Save visoke gore nosijo zeleno Jelovico, ki se gori pri Babjem zobu okrene v levo bohinjsko dolino, ali na velikana Triglava, ki se enak starému resnobnemu gospodarju ponosno ozira
piščala) pozneje s franeozkim „regleurentom" od Francozov ali pa od Lahov 3) , ki so posneli to ime blezo iz imena
doli na lepo okolico ter zlatén od juternega in vecernega sonca prijazno gleda v svojem podnožji kranjsko Svajco :
českega, vojskovaje se z Nemci in s kerščani (križaki)
Bohinj,
bi e ski grad
in njega jezero, vso bliznjo in daljno
vsega
kerščanstva vred soper Ilusovce 4
Saj zame
tujemo tudi mi preradi domaće besede in sprejernamo ptujke, posebno pa, ako se spremeni le kolikaj stvar; n. pr. peča s „špicami" ni več peča, ampak aftah, aptah ali ap-
okolico ; ali se hoćemo ozreti v kranjsko gorsko dolino , al na sivi Stol, ki se tri na desno
dviguje, ali tje proti Beg
nam
kjer med sterminr Jarnerskim verhom in Doberčo leži zakrita v tesni dolini razvalina starega kamenskega grada
i
to h brez
i
po nemskern
li
li
spi(c
u
r
rakih
haupttuch izgledov
u
1
ki pomenja Nemcu tudi pečo
nekdaj ni dom mogočnih
S
rofov, med drugimi tudi slav
bi naštel lahko
še
vec.
Madzarji so napravili iz staroslověnské besede
li
(rend)
rçd"
il
še
rendelniu (vredevati). lz te besede so skrojili le po tem ogerski Slovenci : „rendeluvati" (vladati). Madžar j i so nadalje ponaredili ,,a-sztalu (miza) po serbski besedi „stol", ki pomenja stol (stuhl) in mizo. Serbi so popustili zavoljo dvojnega po m ena svoj „stol" (mizo)
nih Lambergov, kterih enega, Krist of a, dvoboj v Becu s prevzetnim Pegamom še zdaj živí v pesmih narodnih.
S to naravsko lepoto pa se kaj prijetno ujema tudi lepo število cerkvá, ktere, belim labudom enake, so nasajene po celi planjavi in homcih. Farne vasi: Lesce, Grad, Zgor-
nje
Gorje, Zasp, Nova cerkev in Begne s svojimi mnogimi
in vzeli potem od Madžar jev
ponarejenko „asztal",
to je,
Namrec zato, ker jim je pomenjala „píšťalau
pi seal o in
2
3
4
Ijurjan „casop. cesk. mus." 1836, 1. zv. str. 46.
asop. c. m. 1828, 2. zv. str. 7.
Tudi Adelung velí, da so dobili Nemci ime „pistole" od Lahov ali pa od Francozov.
Pal. (ceski) III. 1, str. 303 in 304 (nem.) III. 2. str. 90.
2 3
5
ó
pistolo.
Tako pravijo Cernogorci.
Jun gmann.
Palacký casop. ć. m. 1828, 2. zv. str. 7.
Najprej „steinschlender" (Jungm.), morebiti um ganze h au ten (kriegerj zu sprengen.
Pal. ćasop. c. m. 1828, 2. zv. str. 7.	Pis.
71
podružnicami se vidijo v bližnji daljavi. Res, lepi spominki horvaske po 4 fl. 54 kr. do 5 pobožnega duha naših sprednikov! Kaki cuti pa tudi pre- cena pada; za soršico še po 3
zakladovcom cesarskim
30
do 20 kr
kupca
šinvajo dušo, ko v predpraznicih, posebno pa v juternem koruza srednje sorte je po 2 fl. 20, slabeje sorte po 2 fl. 12 kr
svitu in večernem mraku
y
donij
od vseh teh stolpov an- proso po 34 grošev, ječmen po 2 fl. 20 do 12 kr
9
y
r
geljsko-češenja glasi, ki udarjajo ko ubrana harmonija rajsko
Iz Pešta 21
febr
milo na človeško uhó
Da
ako kje
?
tù se dusa dviguj
bliža, kupčija z ogeršičnim oljem bolj pojemlj
V « •
V . V
• V •
• V •
visje in visje
t
(O. L.) Vselej, kadar se pomlad
i, tedaj se
Gotovo pa v bogastvu tolike lepote nihce mislil ne bo
y
da en sam pogled tii zamor
nasititi duso clovesko
?
v
ti okolici bi se moglo bivati saj en teden, hoditi po raznih
tudi cena niža. finirana po 34 ogersko po 31
Sirova roba je bila ta teden po
y
po
y
konopno olje pa za nobeno ni bilo kupca
30 fl., ra-27 fl. 30 kr., lanéno
akaj vsak homec kaže drug in nov lepogled. Posebno naši šolski mladini priporočujem
verhovih, in pregledovati jo
y
naj ob šolskih praznikih to okolico obiskuj
in
prav živo
se uči tù v pravi šoli narave spoznavati in ljubiti prelepo
_ :	i	y
Iz Trebovelj na Štaj. — Lansko leto smo začeli
našo staro temno in tesno cerkev predelavati. Dan sv. Fi-
i dan so začeli podirati
y
precej
drug
veliko; ni
obogatil
z 1*1
in
domovino svojo. Kterega pa je se Stvarnik sarskim umom, ta bo že posebno našel tii predmeto
snutkov za izobraženje svoje želeti bi bilo. da bi se še v veliko obširniših kor dozdaj, predstavljali lepi kraji Krajne in se pošiljali po
umetnosti več kot obilno, in le
podobah, ka-
lipa je prišlo 15 Lahov
in so dodělali do sv. Martina. Delà je bilo sila česa nisem v akord dal, ker sem brez navadnega kon kurenčnega pota se sam skerbel
vsega podstopil in vse sam po
Bogu hvala! to huj
smo prebili ; v
r_______7 dveh letih
upamo M
in darovoljni; v šestih letih, kar sem za fajmoštratù, so za
za silo dodelati in dolgove poplaćati ; farmani so dobi
* y
v f v
svetu vabijc
y
saj mikavne podobe
ulecejo, v tem
ko besede le
cerkvene reci že blizo 10.000 fl. uložili
ptujce v deželo. Koliko se piše u. pr. od Iselj
in vendar ne terdimo morebiti prevec, ako rečemo
y
da ga Kaj pa
Pri h val
1 a n s k e m
naš Bled z jezerom in okolico svojo prekosi tudi člověk, v kteri koli si bodi okolišini življenja, pri ble
škem jezeru ne najde? Ako si zdrav
gostivnice ti strežejo
P
tud
rednih n
brezvest
danji g m e t n i k
y
Bog jim poverni
; r
in
te in lažnj
m mnogo poštenih in v in delavcov spoznal, roblj ene
moist
in iščeš veselj
tù
d
d postr
v •
ga
najdeš ; dobre
vesele družbice se
k v e n i h
ene pa il a 1 e t e 1 m gospodom, k
še bah
k
da
s e
se p
shajajo k petju, lični čolniči se zibljejo po srebro-bistrih val ovih jezera, vabivši te na to in uno obrežje, kjer povsod
kaj novega vidiš je kmali kje toliko, ko tù,
kod
popravil
• v 1 • •
i zelij
z
t
o posvetovati
J. Hašnik
u
in
Iz Celovca 25
febr
ako ljubiš naravsko lepoto, ne najdes
naj se ti dopadajo zelene livade,
R
nemški pisatelj gosp. Vincei nejim austrijanskim pisateljem prištevan
Danes je tukaj umerl učeni
i
y
ki je bil izverst
rodovitno polje, sadunosno drevje, obraščeni grički ali puste
lz Ljiihlj ane. V cetertek je bil zbor mest nega
golicave: vse tù vidiš
ako te navdaja pobozen
duh
lepe cerkve te vabijo k pogostni molitvi; zdrava kopel ti ponuja zopet ljubo zdravje; rad stare ali nove stavbě, ozri se gori na sivi star a\i na nove posiopja krog jezera ; — ninskih ali domá gojenih raznih cvetlic, tù se ti v
y
ako si betežen, — ako vidiš
odbora.
Važniši sklepi so bili sledeči. Ker se kaže
y
da
grad
y
letosnji m es tni dohodki bi ne utegnili biti zadostni, da bi se z njimi poplaćali stroški, je zbor sklenil, naj za dnarne zadeve postavljeni odbor še enkrat prav natanko pre-
ako si prijatel pla- trese prevdarek letošnje mestne rajtenge, da se bo vidilo:
mnogo- ali bi se ne dalo še kaj prihraniti v stroških, da bi
verstnih barvah nasproti smehljajo, z eno besedo: resnico se »hajalo potem z iiavadnimi dohodki
je pel gosp. K. Huber
ali pa bo treba
Ker se
r>
Vene iz raja
Te
bdaj
misliti po drugi poti prima nj kavo dopolniti. magistr at ni vradniki enačijo z cesarskimi, je zbor tudi
Vse se veseli".
njim dovolil za pol leta poboljšek zavolj dragine m sicer
In škerbina Babjeg
b
y
kako te ona ne uleče
naprej skoz ozko in tesno ožino — pravo naravsko terdnjav
v Bohinj? Koliko vidiš tudi tam? Ajdovski gradée o kterem popeva slavnega Prešerna : „Kerst pri Savici" ža
15 gold, od 100 tištim, ki imajo letno plačo do 400 11. odstotkov pa tištim, ki imajo
y
10
6
7 in 8 sto na leto.
Z dolgo zaželjeno
y
»
Certomira, in kj
lostni konec
zarašeno obzidje temelja terdnj imenitnimi fužinami,— slovečo rastlin bogato Č
je se dandanašnji ave poznati; Bist
z
rusnjo i c o z perst
premembo ljubljanskih sejmovbo sedaj vendar morebiti kmalo kaj ; mestni odbor je namreč danes zadovoljnost izgovoril s tem, da vprihodnjič naj
peterih ljublj. sejmov terpi cei teden
y
to je
y
y
b o h i n s k
w
J
slap S a v i c e in mnogo druzega
Vseje vredno se vse bolj natanko popisano in tudi narisano biti, ter podati se ne le ptujeom, temuč tudi domaćim sinovom
%	V'
in liceram, da bi bolj poznali krasno majko svojo: Krajno!
(Dalj
sledi.)
vsaki vselej se v
pondeljk začne in v saboto jenja; po tem takem bi se pervi sejm leta začel tretji pondeljk po sv. 3 kraljih;
drugi pervi pondeljk mesca ma j nika, tretji pervi pondeljk po sv. Petru in Paulu, četerti drugi pondeljk po malem Š marnu, peti pa pervi pondeljk po sv. Leopoldu. Preden se pa morejo sejmi po ti novi
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Siska 21
febr
(AV
G.) Žitna kupčij
prenaredbi začeti, morajo se pred p o ter j eni biti od visje vlade. — Konec preteklega leta je ljubljanska hranil-nica (Sparkasse) gospodarila s premoženjem 1 milijona je pri 584.109 gold. 19 kr. ; založni dnar se je od 145.847
nas skor popolnoma ustavila. Tù in tam se sicer kaj prodá, 15 kr. pomnožil v letu 1854 na 156.801 gold, in 11 kr. pa ne toliko, da bi kaj izdalo. Čeravno
so naši tergovci Lansko
leto je 3176 ljudí 237.159 gold.
15 kr. v hranilnico
pripravljeni s ceno nazaj iti, si vendar nobeden ne upa ku- položilo. Iz zastavnice se je lani na 34.313 zastavlje
piti
ker kakor na Dunaji tako tudi v Terst
vsaki nih stvari 129.011 gold, posodilo; pre dlan ski m se je pa da bi le 27.651 reci zastavilo, in tedaj le 111.755 gold; 30 kr.
teden nekoliko pada: to pa jemlje kupcu kurajžo, veliko nakupil. Ako bo to le še ene tedne tako terpelo (in na pósodo vzelo. Da se je lani na zastave veliko več dnarja
pred ko ne, bo) bomo doživeli tak
lik
let tak
ni bil
ko ceno, d
ze
na pósodo vzelo memo predlanskim, izvira odtod, ker je
3500 vagánov pančovske pšenice po 5
Prodalo se je přetekli čas ljudem zlo dnarja primanjkovalo inje dragina velika bila.
koruze po 2 fl. 30 kr., ali, kakor tergovci zagotovljaj
A il r A l	• V	i	•	.	___
in 2500 vag. Železnice iz Ljubljane v Terst se bojo letos posebno
2 fl. 50 kr ktere se poprej še tukaj vedilo ni.
**• vv • y »»»»j	vi "w^uiw » ijwju, po iviçpau jluiiii, ac vicju uu vbiji Kiajcv uciavu oivujjaj , ivct
za 3mesične dunajské menice (Wechsel), za včeraj je bila komisija iz Dunaja pričakovana, ktera hoče
krepko lotili; že vrejo od vsih krajev delavci skupaj
ker
sama stevilo delavcev viditi.
V četertek dopoldne
Iz Karlovca 20. febr. (W. G.) Tukaj se je prodalo je pervi razred začetne mestne šole, ki se je letošnje 3000 vag. pšenice pančovske po 5 fl. 10 kr., bozniške in leto vpervič ustanovila in svojo učilnico začasno v mestni
72
hiši ima
5
imel očitno polletno preskušnjo, ktero so s svojo
^HH	1HHM dr.
nazočostjo počastili c. k. svetovavec ljudske šole gosp.
Moćnik in pa kanonik in nadzornik krajnskih ljudskih šol skrivala noč velika.
In gladil takrat tudi ni Nobeden še bolnika, Ker magnetizma je moči
gosp. Jě Zavasnik z nekterimi drugimi gospodi.
Gospod
Ak bi pogladil bil ga kdo
nadzornik so očitno pohvalili napredovanje te šole, ktera šteje Çez pleča ali cez glavó,
72 učencov, kterim sta marljiva učenika bila
gosp
Z o r i n
m pa gosp
Toman, katehet.
Tista dva celó mlada medveščika, ki sta najdena bila pri medvedki, ktero
Življenje bi gotovo Oteto b'lo njegovo
Nikjer pomoči upa ni
i
je nedavnej en kmet iz Koritnic v sneperskem gojzdu Zdaj posije po zdravnika
y
pobil in gojzdnar drugi dan do dobrega ustřelil, ze mnozita naš muzeum; ročni gosp. kustos je te zverinici lepo na ogled postavil vsako drugač.
Novičar iz raznih krajev.
Sedaj je oklicana nova postava, ki so jo presv. cesar
Tri ure delec od vasi Do terga Tabernika. Zdravnik hiti koj na pomoc, Da s' lih je b'la viharna noč Ne dá si dvakrat reči, Ukaže koj napreci.
i
Al kaj! Zdravnik mu odpové: Zastonj je vse zdravilo.
13. dan t. m. poterdili, po kteri se zamore rekrut vojašine gvetuje mu, naj se spové
Za njega je odbilo ; Zastonj človeška je pomoč,
Dobrotni Bog le ima moc Mu kdaj še pomagati In zdravje zopet dati.
?
odkupiti, da se namesto njega namestnik vzame. Dovo-ljeno je to ob časih mirú vsim tištim, ki niso vsled posebnih predpisov izvzeti od te dovolitve, dokler kakošna druga postava ne pride, proti odrajtbi gotove takse. Le brat brata zamore namestovati brez takse. Vsako leto posebej se bo
taksa določila. V 14 dne h po přejeti dovolitvi se mora Sperva se brani, vendar le
Se dá kmal omeciti. In ženi razodé željé Z duhovnom govoriti. Pripravljen koj duhovnik bil,
taksa odrajtati kaki davkovski kasi; kdor zamudi ta cas,
V v«	i	i • i •	§ nlr nm
zgubí pravico na to vižo vojaščine oprošten biti. Vojakom ki že služijo, se zamore izpušenje iz vojaščine dovoliti
ako za to prosijo in naj manj že 2 leti služijo. 'red vsimi	Toíažil 'ga lepo, svaril;
~m	mm	m	■ A	ft	y» -m -m	m	m m m	m	•	• V • -	____M ^	V a . •
?
druzinii so korprolji in feldvebeljni naj pripravnisi za na- Mu serce omeciti, mestnike, in le ce teh ni, tudi drugi prostaki. Vsak namest- Tak jame govoriti :
„U čem posebno kriv bi bil ? Le to samo me kljuje.
Deset prešičev sem ředily To vest mi ocituje. Morda je napčno to bilo. Da vest me grize tak hudó, Gospod Vi razložite. Ce greh je, presodite!44
Tako obtožil se je tat Zastarané krivice, Boga, duhovna zvil bi rad, Polastil se pravice. Ljudje pac pol ni so zvijač Naj bo gospod ali berač: Na svoje vsak se vseda, Le druzih grehe gleda.
Duhovnik vedil precej: kje So mlinarjeve rane, Vendar ozdraviti serce, Na-nj kviškoma ne plane. Moliti zdaj ukaže mu, Priporočati se Bogu, Prositi vse svetnike, Nebeske pomoćnike.
«
Po dobri pici pride speh, Prihaja verlo teža ; Saj žvine pitati ni greh Al se Vam pamet mesa? Morda je na klaji kaj, Da kes občutite Vi zdaj ?u Nič mlinar več ne skriva, Solze kesá preliva.
nik dobi 30 gold, na roko in vlece cinze od taksnega zne-
njegova lastnina in se mu izplača, če je po
ska, ki ostane
»
Kaj mlinar. Vam, očita vest?
Le njo je poslusati
prestali službi invalid postal ali pa v oficirja povisan bil. ysak	je grehov svest,
V vsih deželah našega cesarstva veljá letos namestnik Nikar nic zamolćati!
26. dan t. m. so se podali cesar v Prag o k Saj veste: bolj
1500
slovesnemu praznovanju obletnice 25 let nega za roče nj a
cesarja Ferdinanda s cesarico Marijo Ano. — Maršal Rade ck i je daroval unidan 5000 gold, tistemu zakladu za
tù ko tam
Ničesa Vas ni biti sram. Serce mi vse odkrite, Zvesto se obtožite!"
invalide, ki se
po njem imenuje
Iz vsih dežel se sliši, Ostrašen mlinar
si:
da ozimine kaj lepo stoje; vendar bo kruh na Dunaji za
Oh! to bo pac težava.
pervo polovico mesca sušca nekoliko manj vagal.
25.
Vsega
kar me teži,
febr. popoldan ob eni se je začel parižki zbor. Sklenil je
naj prej, da do konca sušca naj bo mir na suhem, za- Ob kratkem doveršiti spov'd
Ne spomni več se glava. Nakrat si zmisli neko pot
pertije (blokade) na morji pa ne zadeva ta sklep. Načelo Si breme odložiti
pervega zapisnika so
zapisali „tiho bodi !"
to je
5
nobeden
poslancov ne smé nicesa razodeti, kar se v zboru godi. Res je tudi zbornica ločena in zaperta od vsih strani. Vendar ne bo dolgo terpelo, da se bo zvedilo : ali bo mir ali vojska, ker so nek poslanci naj v a ž n i š i 5. predlog naj pred v pretres vzeli. Ce ne bote terdnjavi Nikolaje v in Kar s spodkopale mirne sprave, vse drugo bo menda že šio po prijazni poti. — Turški poslanec je prinesel drago-cene darove cesarju in cesarici v Pariz za štruco. — Na Dunaji je reven rokodelec v svojem obupu zaklal troje svojih otrok, potem pa sebe. — Na Ceskem je neki kmet 2100 gold, bankovcov skril, da bi žena za-nje ne vedila;
ko gre cez vec casa po-nje, vidi včs prestrašen, da so mu jih miši skor vse pojedle; le za 270 fl. so mu jih še pustile.
Mlinar na smertni postelji.
(Pravlica slovenskega naroda).
Na to se vloti ga otok. Noge so kakor pinje, Pasjo volno okoli nog Svetuje Gabrov Tine, In černo svečo Diredaj, Spet kafro, kredo Solomaj Al, kar se je znosilo, Dlu noge ni splahnilo.
(Konec.)
Da znajdena še ni bila Arabska revalenta !
Ia b' ozdravila
Gotova b Možá iz
nJ
Vsa drugačn
polenta, k ie bila
Moc
ekdaj lečnega soka
Ljudem zdaj le u hrano, Moć v sebi ima neznano.
In vest potolazit
Na to duhovnik zapovć
i
Prešice izpustiti, In kamor koli jo dervé Nikamor jim braniti. Ko pridejo na beli dan, So šli ko hujskani čez plan* In zemlja se odperla, Jih petje prec požerla.
Petero pride jih
Na
duhovnik pravi
v>
i c o daj
?
Berž revnim polo Tako svoj greh odp Potem še le pač upat smeš Vživať veselje kdaj nebés, Kjer zgine bolečina In tuge ni spomina
r
u
?
Skesan se je voljno udal Kar b'lo mu je rečeno, Se več ko pol je revnim dal, Da b'lo bi zadosteno. Ino zapustil je ta svet, Dal mlinarjem je lep izgled: Cez mero ne jemati, Po vesti se placvati!
V. K. v T
Zastavica.
Neki gospod je imel podobico v zlatem okvirji, v kterem sa bili zlo dragi demanti sostavljeni, in sicer tako, da se jih je navzdol in počez 12 štelo, kakor naslednja podobica kaže:
Ker se je pa okvir nekoliko umazal, je gospod dal zlatarj celo reč v popravo. Ta, nepošten, paje4demante ukradel, ostale pa
tako postavil, da se jih
zdol in počez sopet 12 štelo.
Kako
postavil
Današnjemu listu je priložena posebna jezikoslovna doklada.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik