— 185 — Novičar iz slovenskih krajev. Iz Horvaške meje* Terjatev je pri nas in na Horvaškim dokončana, na nekterih krajih se je boljši, na nekterih slabji obnesla; vino ne bo kaj dobro; vun-der je Presburško vedro Horvaškiga mošta na 5 do 6 gold. postavljeno. Iz Zagreba se sliši, de so vsi ži-veži tam tako dragi, de nihče take dragine ne pomni; tudi derva grejo silno kviško. Ker nekdanjim grajši-nam na nekterih krajih delavcov za obdelovanje polja iu nogradov manjka, morajo zemljiša neobdelane pustiti. Iz Dolenskiga 20. okt. n. Pri nas sneži danes kakor de bi se berači tergali. Mislili smo, de bo kolera bolj hitro naše dolenske kraje zapustila, pav svojih mislih smo se prerajtali, ker ona zmeram počasi naprej leze in ljudi napada, in če en dan miruje, je drugi ali tretji dan zato pa bolj huda. Okolj Trebniga, Mokronoga, pa tudi Šentvida in Kerke je neki na novic se prikazala. Na kvaterno nedeljo jih je v 3 vaseh v Medni peči 22 na parah ležalo. — Mošt, gost in kisel, gre po 5 gold. v srebru; se ga prodati noče , kdor ga kaj ima. — Daljni kmetje se jako pritožijo, de morajo notri v Višnjogoro k odškodni komesii hoditi, ker jim to zraven velike zamude časa tudi mnoge stroške prizadeva; potrebno bi tedaj bilo, de bi šla slavna komisija nižje dol. Prostora bo povsod dosti dobila, saj je veliko gradov, ki bi radi potrebno staniše prepustili. Pogovarjali so se, de bodo pismeno prosili vikši predsedništvo, de naj bi se komisija Višnjagorska nižje dol pamaknila in tako polajsala kmetam in graj-šakam pot. — Od kar so kantonsko poglavarstvo v T— postavili, ni od ravnopravnosti ne duha ne sluha — pred je vunder včasi kak povabilni list na kmeta v slovenskim jeziku prišel, zdaj pa z nemškimi „cegeljci" kmetje od Kajfeža do Pilatuža tekajo, de bi jim jih kdo prebiral; panazadnje morajo vunder za kak poliček vina dati, zraven tega, de so eno ali pa več ur pri delu doma zamudili. Zdi se nam, de gospodje s svojimi učeno sostavljenimi dopisi clo nič ne pomislijo, k o mii de pišejo; prost človek kaj taciga nikakor ne more razumeti. V dokaz tega naznanimo dopis, ki gaje ni davnej neka žena prejela: „Dessen wird die Frau N. N. aus N., iiber einen Referatsbogenauszag, der Herr Bittstelier nach vollr.ogener grundbiichlicher Amtshand-lung iiber das Originai-Gesuch unter Anvveisung an das k. k. Steueramt behufs der Erhebung der Gesuchsbei-lagen und das Letztere durch eine amtliche Abschrift dieses Bescheides verstandiget." To je vunder preveč „hoch tajč" za prostiga slovenskiga kmeta!! Doklej bodo mogli naši kmetje še zavoljo zanemarnjenja vstav-nih pravic denarje in čas zgubljati, ker se jim po nemško pisari? — V predzadnih „N o vi ca h" je bilo na-znanje dano, de v Ljubljani nima noben bukvar Ter-žaških bukev, za slovenske šole po kmetih. Kaj pa je temu vzrok? Tedej francoske, angležke in španjske, in zna biti, de tudi kinežke hukve se pri kterimu Ljub. bukvarju dobijo, samo slovenskih šolskih knjig ni!!! Mende vunder ni prepovedano Ter-žaških knjig Ljubljanskim bukvarjem prodajati? — ali so morde bukvarji tako zanikerni, de si jih ne naroče? Prosimo, de bi nam „Noviceu vzrok povedale. #) *) Poglavitni vzrok tega je po naših mislih v tem: de naši bukvarji slovenskih časopisov ne bero, v kterih bi bili zve-dili potrebo in pogosto popraševanje po Teržaških šolskih bukvah, scer bi bili vunder v svoj lastni dobiček naročili Teržaških knjig. Ker pa nek Teržaška prodajavnica od postavljene nizke cene nikomur nič nehati ne more, bi se gotovo nihče ne bil pritožil, ako bi se bile v Ljubljani za kak krajcar višji prodajale. Naše deželno poglavarstvo (naprošeno zato tudi od slovenskiga družtva v Ljubljani) je k našimu velikimu veselju v Ljublj. vradnim časniku 14« t. m. naznanilo ceno vsih šolskih knjig, ki se v Ter-stu dobijo, in je ob enim vsim šolskim vodjam in učenikam naznanje dalo, de — kdor ne more ali noče naravnost iz Tersta teh bukev naročiti, naj se oberne na Ljublj. deželno poglavarstvo ali pa na Ljublj. vodstvo ljudskih šol, po kterih se bo po postavljeni ceni naročba poskerbela, Serčna hvala zato slav, deželnimu poglavarstvu! Vred.