Posebna izdaja. Št. 14,15,16,17. V Ljubljani, dne 7. novembra 1919. Leto L KMETIJSKI LIST Glasilo »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo*!^ Izvleček pozdravnoga govora strankni-ceja načelnika Kušarja na zborovanju straknibeja izvrš. odcora v Ljubljani. Denes dne 29. oktobra obhajamo obletnico naše narodne osvoboditve izpod avstrijskega jarma. Jugoslovansko ljudstvo, katerega temelj tvori kmetijsko ljudstvo z 80 odstotki je pred enim letom doseglo svoj ideal, doseglo je u-jedinjenje Jugoslovanov v lastni narodni državi. A vsi še nismo ujedinjeni. Samo Slovencev, tega najmajšega dela Jugoslovanskega naroda, zdihuje dobra tretjina to je nad pol milijona naših najboljših in najzavednejših bratov pod Italijanskim jarmom. Na te ne smemo in nočemo pozabiti. Zavedati se moramo, da bomo Slovenci bez Trsta slabo izhajali ter, da ostanemo brez istega pozabljen lep, a prazen kotiček na severu naše narodne države. Slovensko ljudstvo, se je po preobratu hitro streznilo. A pomagati že ni več moglo niti sebi nili svojim zasuznjenim bratom. Lastniki slovenskega naroda, kajti to so mislili, da so in da tudi ostanejo so šli kot narodni predstavniki v Belgrad urejevat našo novo državo. Kako jo urejujejo, kako dalajo za blagor ljudstva in države ali bolje kako ne delajo veste vsi sami. Zapihal je nov, osvežujuč vetrič, ki je oživil ugašajočo iskrico STARE PRAVDE, zanetil je plamen in kmalu je zaplapolala grmada v mogočnem plamenu. Uvidel je kmet da svojih pravic ne bo dosegel, ako se ne združi in si ne pomaga sam. Ni še prav 5 mescev kar smo si slovenski kmetje ustanovili svojo .Samostojno kmetijsko stranko' v kateri se združujemo kmetje neglede nato smo li bili prej klerikalci ali liberalci. Zavedamo se, da smo kmetje in da hočemo biti samo kmetje. Naša stranka krasno uspeva in raste, močna je in nobena sila je vrč ne zatre. Slovenski kmetje združeni z drugimi svojimi jugoslovanskimi stanovskimi tovariši, ne pustimo vlade nič več v rokah gospode, ki mr-cvari naš narod, vlado hošemo kmetje v svoje roke, kajti mi smo tisti, ki edino resno delamo, edini, ki nam je res za dokrobit celokupnega ljudstva in države. Kratek čas nas loči do dneva odločitve zato podesetorite, postotorite vaše moči in vaše delo za dosego kmečke politične osamosvojitve. Zavedajte se preres- uega časa in svetega stremljenja za našo politično svobodo, zato delajte, učite, bodrite, navdušujte in združujte! V BOJ ZA STARO PRAVDO! Kaj je z ministarsko krizo? Po mnogih poizkusih in po dolgen baranta-se je naposled vendarle posrečilo sestaviti novo ministarstvo, ki obstoja iz istih članov kot prej. Stvorjeno je iz l'beralno-socijalno-demokratskega bloka. Edina novost je, da sodeluje v tem novem k. binetu tudi don Bian-kini, svoječasni poslanec Dalmatincev za dunajski parlament. Kaj bo delala in kako bo delala ta nova vlada, ki ni sestavljena po ljudski volji, to si lahko vsak sam misli. Posebno socijalisti, ki sedaj tudi kmete lovijo za bodoče volitve, bodo svoje delo nadaljlvali, da kmeta gospodarsko ubij jo Liberalci jim pri tem radi pomagajo. O tem (izvozna carina) poročamo na drugem mestu. Izvozna carina Pred saboj imamo prepis povelja generalnega direktorja carine Kukiča br. 20 566 z dne 17. oktobra t. 1. v katerom odreja, kako se imajo ravnati carinarne z obzirom na na novo izvozno carino. Pravimo „novo.tt Saj menda še nikoli nobena država ni pobirala izvozne carine! Ali so naše državne blagajne res vedno tako pra-znn ? A!i ves denar porabita nedelavni parlament in nedelavna vlada? Ali ima država menda res tako smolo, da ves petrolej, ki ga zunaj nabavi, med potjo izhlapi; da se vsa sol met potjo raztopi; da vse špice in drugo lepotjiča med vožnjo spremljevaci razdajo svojim ljubicam predno pridejo te stvari v državo; da vse oblaišilno blago moli pojejo predno pride v našo ljubo Jugoslavijo, — da gre denar vedno le ven iz državnih blagajn, nazaj pa ga ni. To sklepamo tugi iz tega, ker omenjenih stvari v naši državi res ni dobiti, dasi so bile naročene in plačene. Naj bo že kakor hoče. Gospodje -potolažite se z izrekom : „Bog je dal, Bog bo vzel", ! Saj veste, da kmetov žep še ni polnoma prazen. Lahko svoja poslanstva in svoja ministrstva vlečete še par mescev! A obračun bo prišel I No kaj pa je, ako je odrejena izvozna carina? Nekaj je tfeba državi plačati, pa je vse v redu. Za izvoz žita, koruze, fižola, boba, graha, sena, suhega sadja, konoplje, lanu, živine, mesa volne, je treba plačati pri izvozu samo 50% od vrednosti dfžavi. Gori omenjeno povelje pravi, da je računati carino po vrednosti na domačem 4fgu, h kateri se pri-bijejo še stroški do meje. Tako ugotovljena vrednost tvori podlago odrejeni stopnji carine. Navedene so še nekatere drobne računske naloge za onega, ki zna dobro eksercirati s številkami, toda da to opstimo. Poglejmo si en praktičen vzgled. Evo I Kmet ima 2 vola po 500 kg. težka. Oba tehtata tedaj 1000 kg. Ako vzamemo za podlago domačo tržno vrednost smemo računati po 9 kron za kg. Oba vola sta tedaj vredna 9000 K. K temu pribijmo še najmanj 1000 K stroškov do meje, tedaj računa financar vrednost na 1000C K. Od tega imaš d ti 50'/, državi t. j, 5000 K, pa smeš z volmi n. pr. na Dunaj. Na Dunaju prodaš obrf vola morda po 20 K za kg. Dobiš zanja 20 000 avstrijskih kron. Vožnja od meje do Dunaja za vola in tebe, krma in tvoja hrana in povratek domu te stane 3000 avstrijskih kron. Ostane ti torej 17.000 avktrijkih kron, ki jih srečno prineseš v Ljubljano ter jih hočeš zamenjati za jugoslovanske krone. Za 2 avstrijski kr*-ni dobiš eno našo krono, za 17.000 avstrijskih kron debiš torej 8500 naših kron. Finan-carju si pri izvozu moral plačati 5000 naših kron, stroškov je bilo 1000 K do m-je. Toraj ti ostane od izkupička za 2 vola celih 2500 kron. Tvojega dela in letanja in sitnosti ne smeš računati. No saj kmet itak sam ne bo vozil dveh volov na Dunaj, saj jih lahko bolje doma proda. Prav praviš prijatelj; Toda vedi, da za tem grmom tiči drug zajec! Stem se hoče preprečiti izvoz v druge države da bi v kratkem kmet silil svojo živino domačim mesarjem in bi zato cene padle le na škodo živinarejea. In vse to je delo liberalno-socijalistične vlade. Na vsak način hočejo kmeta zapet zako- pati v dolgove. Vi kmetje pa in vse naše organizacije, vse kmetijske zadruge, podružnice kmetijske držbe in druge kmetijske ustanove zahtevajfa takoj od centralne vlade v Beogradu, da nemudoma odpravi to škandalozno odpredbo, ki ne posega poropar-sko samo v kmetov žep, ampak vničuje tudi državo, med ljudstvom pa dela silno huda kri. Storite to takoj! Zavpili bodo meščanski listi, da hočemo' ščititi izvozno trgovino, Ne! Ni kmetje ščitimo sebe kajti, ako izvozne carine ne bo, potem bodo našo živino izvozna podjetja bolje plačevala in stem bodo cene živini tudi na domačem trgu vsaj primerne ostale. Drugo dejstvo pa je, da bo tudi Avstrija uvedla izvozno carino na njene industrijske izdelke, katerih potem tudi mi ne bomo dobili drugače kot po grozno visokih cenah in še to s težavo. Na nakup gotovih Industrijskih izdelkov iz Avstrije pa smo denes še navezani. Z izvozno carino tedaj država ne škodi samo kmetu ampak celokupnosti. Zato je stvar vlade, da Izvozno carino takoj odpravi. Naša stranke je storila v dosegon tega vse potrebne korake. Cene vina. Slovenski gospodar je velik prijatelj kmeta. Zato je pozival v svoji številki z dne 9. okt. t. 1, vse vinotršče iz cele Slovenije, da se organizirajo in pridejo na tozadeven shod v Ljubljano dne 11. okt. ti. Na tem shodu da bi določili cene vinu enotno za nakup in prodajo. Sedaj pa najše poreče naš kmet-vino-gradnik, da ni „Slov. Gospoda r"s svojo »Kmečko Zvezo" res „pravi njegov prijatelj"! Če se hočeš združiti ti kmet trpin ki si bil za-sutnjei iT tlačen od vsakega škrica, teda krivi „Slov. gospodar" nadteboj, da si brezverec, nemčur, oderuh, mešetar itd. Da pa on sam organizira bogate vinotržce milijonerje, brez ozira na to, so li liberalci, klerikalci ali nemškutarji — proti tebi — to pa ni nič pregrešno, tukaj ni nič vera v nevarnosti. »Slov. Gospodar" hoče zdručiti vse vinske trgovce v Sloveniji, da bodo določali ceno vinu tebi kmet, vinogradnik, ki si ga pri-z krvavimi žulji s celoletnim trpljenjem, z ogromnimi trsški. Ker je pridelek letos mali nas stane pridelovanjeod 8-10 K. pri litru. Sami ■loramo določiti cene svojemu blagu. Kaj bo z zeljem in repo? Dne 4. oktobra so imeli organizirani ne-producenti svoj shod v Ljubljani. Izbrali so si stalni »akcijski odbor narodnostanovskih društev." Na tem shodu je načelnik organi- zacije poštarjev v imenu istih izjavil, da pošta ne bo odpravila nobene korespondence, ki zadevlje izvoz živežnih potrebščin, železničarji pa so izjavili, da ne bodo dovolili naložiti in odpremiti nobenega vagona živil za Izvoz dokler nepridelovalci niso z vsem preskrbljeni. Nastopili so pri vladi in ta se je je vstra-šila. Prepovedala je izvoz kar na slepo. Ako pa ne bo izvoza, bodo kmetijskim pridelkom že itak nizke cene — padle. In danes se res ne more izvažati kmetijskth pridelkov in to še posebno, ker so vsa okrajna glavarstva baje javila vladi, da v njihovih okoliših kmetje nimajo nobenih živil, ki bi prišla v poštev za izvoz. Tajnik naše stranke je večkrat ustmeno posredoval, da bi se sklicala seja akcijskega odbora na keteri bi naš delegat pojasnil temu odboru nujno potrebo, da akicijski odbor ukaže svojim organizacijam, da ne nasprotujejo izvozu zelja in repe. Zgodilo se ni nič! Tudi vlada se ni genila! Naše tanjništvo je ponovilo zadevo tudi pismeno. Na to smo prejeli 29. t. m. pismen odgovor v katerem predsje-dstvo akcijskega odbora, zavrača trditev, da bi bila provzročena kmetu škoda radi njihovih sklepov, ampak tega dolži nezmožno vlado. Akcijski odor obenem izjavlja, da za enkrat ne smatra za potrebno skupno se posvetovati z raznimi političnimj strakami dokler nima vpogleda v poslovanje vladne go-spoddarske komisije. Že prav! Toda v akcijskem odboru so zastopane tudi organizacije, ki bi bile svoje ljudi lahko z živežem preskrbele. Vedele so menda že spomladi, da to treba tudi v jeseni jesti. Spale so in čakale, da jim vlada vsega prinese na krožniku mesto, da bi bile skrbele. Čakajo še danes. Nihče se ne gane, izvoz je ustavljen, zelje in repe pa je v deželi na tisoče kvintalov na razpolago. Za izvoz preostajajo velike množine. Tako bo šlo zelje v nič, isto moramo pričakovati, da se zgodi z repo. Vsem povemo, da bo ob takem početju odgovornosti neza-vedajočih se činiteljev kmet moral propadati. Ako bo kmet zadolžen, bodite uverjeni, da boste drugi stanovi drago in slabo živeli, sicer pa povemo, da kmetje te škode nosili ne bomo. Plačali je bodo krivci I Vsi na kmečki tabor v Ljubljani! ki bo v nedeljo dne 23. novembra po deseti uri dopoldne. Na tem taboru bomo kmetje na zborovanju v veliki dvorani horela „Union" obravnavali: 1. o položaju v državi, 2. o preureditvi izvoza kmetijskih pridelkov in uvoza kmetijski potrebščin 3. o drugih perečih kmetijskih vprašanjih 4. o uveljavljenju ,,Samostojne kmetijske stranke v državi" in 5. slučajnosti. Kmetje, na tem taboru moramo pokazati, da smo faktor s katerim se mora računati kot državotvornim stanom. Na tem taboru, ki naj bo kar najbolj mogu-če veličasten, bomo kmeije vsem tistim, ki so si do danes lastili oblast nad nami jasno povedali, da je tega konec. Kmet se hoče, more in mora vladati sam. Na tabor pridite možje in žene, fantj e in dekleta! Nihče ne sme ostati doma! Kdor more naj pride v narodni noši. Na tem taboru se bomo spoznali kranjski, štajerski, in koroški kmetje. Zato ponavljam še enkrat: »Pridite vsi, da si podamo roke." Ne poznamo ne liberalcev, ne klerikalcev! Vsi spadamo skupaj v svojo kmečko armado ! V boj za STARO PRAVDO ! Načelnik S. K. S. Jakob Kušar kmet v Notranjih goricah. Opomba! Agitirajte vsi, ki vam je na tem, da se kmetje osvobodimo izpod gosposkega političnega jarma na to, da bo udeležba zelo mnogobrojna. Vsi na tabor! Naše krajevno organizacije, druge kmečke organizacije in podobno naj nemudo-majavijo našemu tajništvu koliko kmetov in kmetic se bo iz njihovega okoliša tabora udeležilo. Vse one, ki se čutijo sposobne, da bi na-nastopali kot govorniki na naših shodih poživljamo, da se nemudoma prijavijo našemu tajništvu v Ljubljani. OPOZORILO ! Vsa pisma na tajništvo S. K. S. in na uredništvo .,Kmetijskega lista" odslej naslavljajte v Ljubljano, poštni predal št. 11. . Strankine vesli, Na zborovanju rzvrševalnega odbora naše stranke dne 29.' oktobra se je sklenilo odpo-slati predsedniku začasnega narodnega predstavništva v Beogradu resolucijo v kateri se ožigosa dosedanjo nedelavnost parlamenta in se v nji obrazložijo še druge kmečke težnje 'n zahteve. Glede izvozne carine je strankino načelstvo odposlalo energičen protest centralni vladi v Beogradu radi takojšnje odprave te nesmiselne in negospodarske vladne odredbe. Obravna- valo se je še o raznih zadevah. Več ob priliki važnih gospodarskih Poziv! vsem krajevnim odborom! V času od 9. do 15 novembra skličite sejo krajevnega odbora z nasljednim sporedom: 1. Razmotrivanje sedanjega političnega položaja. 2. Delovanje naših političnih nasprotnikov. 3. Dotočitev načrta za organizirano razširjanje »Kmetijskega Lista" pridobivanje članov in ustanovitev krajevnih odborov v sosednjih občinah (v karerih). 4. Določitev domačih govornikov in takih ki naj bi se jih poslalo v Ljubljano v strankino govorniško šolo, za kar nosi stranka vse stroške sama. 5. Splošni načrt političnega dela krajevnega odbora z ozirom na bližajoče se volitve. 6. Udeležba na taboru v Ljubljani 23. novembra. 7. Nabiranje za strankin „Agitacijski fond." Vsem krajevnim odborom se naroča, da prav gotovo v določenem času skličejo seje in o sklepih istih nemudoma poročajo strankinemu tajništvu v Ljubljani, poštni predal št. II. Jakob Kušar I. r. načelnik S. K. S. srečilo v Zagrebu dobiti tiskarno v kateri dela lastnik sam. Ta tiskarna je prevzela tiskanje našega lista. Ker pa nima one oblike papirja kot prvotna naša tiskarna vy Ljubljani, bo zato list začasno ishajal v obliki in velikosti kakor bo v sedanjih razmerah sploh mogoče, Gospodarstvp. in pri vsaki pri-po možnosti tudi strankin Zbirajte povsod liki prostovoljne, večje zneske za Agitacijski fond. Kmet zavedaj se, da si moraš le sam pomagati. Kar, daš svoji stranki, daš sebi! Vse zneske je pošiljati pod označbo ,.Agitacijski fond" na naslov naše stranke v Ljubljani. Zakaj doslej niste prejeli Kme-tiskega Lista ? Zato ne, ker so 12 t. m. začeli štrajkati črko-stavci in vse tiskarniško pomožno osobje po celi Sloveniji. Prenehali so zato izhajati vsi dosedanji slovenski listi. Naša stranka je vse mogoče poizkušala, da bi se moget list tiskati kjer si bodi. Povpraševali smo tudi v Zagrebu. Tiskarne bi sicer sprejele tiskanje lista, a stavci, ki so solidarni s svojimi slovenskimi tovariši so odklonili stavljen. Naposled se nam je po mnogem trudu po- Cene fižolu. V zadnjih dneh je bilo mogoče v Ljubljani prodati kranjski jedini fižol po 5 kron za kilogram. Kompenzacijska pogodba s Čehoslovačko. Čujemo. da je naše država sklenila s Čeho-slovaško dobavno pogodbo za 1100 vagonov moke in večje množine pšenice za kar nam bi Čehi dovolili napkup 900 vogonov sladkorja. Cene za hmelj SO v zadnjem času na Štajerskem bile boljše. Plačevali so kilogram po 45 kron in več. Trgovci pravijo, da zaradi visoke izvozne carine zanaprej ne bodo mo gli hmelj plačevati više kot po 22 do 23 kron. Ali bo ministrstvo sedaj kmetu doplačalo to razliko v ceni! Ustavljen je tovorni promet izmed Jugoslavije in Avstrije, ker carinarne ne morejo vsega sproti zacariniti. Ko se sedaj naku-pičeno delo izvrši, bo promet zopet odprt. Italija prosi Živil! Beograd 31. oktobra. Italijansko ministrstvo za prehrano je predložilo vladi neka predloge za izvoz živil, živine in stavbnega materijala v Italijo. Izvozna carina in Avstrija. Na Dunaju pričakujejo glasom poročil ,,Wiener Allgem. Ztg." da pridejo tja zastopniki Jugoslavije, ki naj bi razpravljali z avstrijskimi merodajmimi krogi zaradi rzvozne carine, ki avstrice hudo zadene. — Ako je ta vest resmična povemo vnaprej, da temu sestanku kmetje ne zaupamo Ali naj se ti gospodje morda pogovorijo, da bo naša država v drugi obliki dale Avstriji kakih ugodnosti n. pr. gotovo število nadalj-nih vagonov živil brezplačno, da tako pride Dunajčanom živež bolj poceni, izvozna carina pa da zato ostane, da cene v naši državi padejo pri čemur bi zopet bil samo kmet te-pen. Zahtevamo odpravo nesmiselne izvozne carine, kakor tudi zahtevamo, da se nas natančno informira kaj se je na Dunaju sklepalo ter kaj se je sklenilo, ako bi se imale gori omanjene rasprave res vršiti. Koliko žita se more letos Izvažati? Računajo da se je letos v državi pridelalo okoli 5 milijonov kvintalov pšenice in koruze. Od tega potrebujemo sami 4 milijone kvintalov. Za izvoz preostane 1 mjlijon kvintalov. Novi bankovci. V Parizu je izgotovljenih dosedaj jugoslovanskih bankovcev v vrednosti 1 milijarde, 362 milijonov in 500.000 dinarjev. V Beograd se je doslej odposlalo v zakladni- co Narodne banke novih bankovcev v vre-445 milijonov in 600 tisoč dinarjev. Ako k temu prištejemo še one bankovce, ki so se dotiskali v Pragi in Zagrebu predstavljajo vsi vrednost nad dve milijardi dinarjev. Razredna loterija. Ministrstvo za obnovo je odobrilo načrt za razredno loterijo, Srečke bodo razdeljene na dva odelka in pet razredov, Število srečk bo 100.000. Loterija prične delovati meseca maja 1920. Zaradi sleparij z izvoznicami so aretirali nekaj uradnikov miniterstva za prehrano v Beogradu, ki so bili v zvezi z nekaterimi tovariši v Zagrebu. Dognalo se je, da su nekateri uradniki zahtjevali za vsako izdano izvoznico tolikrat po 3 — 5 kron za kolikor deset tisoč kilogramov so se glasile izvoznice. Tihotapstvo nežigosanih bankovcev. V Zagrebo so aretirali nekega človeka, ki je tihotapil vj Jugoslavijo avstrijske nežigosane bankovce, ki jih je mislil tu žigosati Jza jugoslovanske. Politične vesti. Kmečko gibanje v Jugoslaviji. Po celi naši državi se kmetje otresajo jarma gospodskih strank. Sami si hočejo odločati. Od povsod nam prihajajo vesti, da se moramo združiti vsi jugoslovanski svobodni kme-ije v močno armado, da tako rešimo jugoslovansko jedinstvo ter zabranimo. da nas ne podjarmi vnovič gospoda in socijalna demokracija, ki je že začela iztegati svoje roke na kmete, kateri naj ji dajo oblast, da razdeli kmečko posest med tovarniške delavce. Kmetje v Italiji. V Italiji so izbruhnili upori kmetov, si še vedno trajajo. Ti kmetje nišu kmetje v tem smislu, kot pri nas razumemo to besedo. So napol tlačani, nekaki najemniki (koloni). V okolini Piaceze in Mo-dene so uprizorili velike izgrede. Uporniki so organizirani. Bolgarski kmetje, ki imajo v parlamentu kot organizirani agrarci 118 poslancev, zahtevajo obtožbo bivšega carja Ferdinanda in bivših ministrskih predsednikov Radosla-va in Malinova, ter, da se zapleni vse imetje bivšega carja. Politični preobrat v Italiji, ki bo ostvaril znatne politične izpremembe je glasom vesti italijanskega časopisja res pričakovati. Največ moči bodo dobili socijalisti in kmetijska stranka. Novi dvorni maršal v Beogradu postane najbrže dosedanji poslanik u Wash-nigtonu dr. Slavko Gruič. Reško vprašanje bo kakor naša delegacija ugodno rešeno. Mirovna pogodba bo kakor poročajo iz Roterdama stopila veljavo 11* novembra 1.1. Z drugih strani pa se čujejo glasovi, da je do pravega miru še delač. Kateri zakonski načrti bodo predloženi narodnemu predstavništvu ? Izdelani so načrti, ki bodo'predloženi parlamentu v bodočem zasedanju in to: zaklon-ski načrt o moratoriju, o vojni odškodnini o vojnih bogatinih o davku na bogate deščine ter o valutnem vprašanju. Zakonski načrt volilnega reda pa bo parlamentu predložen, ko se doseže sporazum z vsemi strankami. Valutno vprašanje. ,.Politika" piše, da se je razpravljalo v seji ministrskega sveta dne 24 oktobra tudi o valutnem vprašanju. Nekater ministri menijo, da naj se zamenja 1 državni (jugoslovanski) dinar za 2 kroni, medtem ko nekateri drugi menijo, da naj se k rešitv valutnega prašaaja pritegnejo pred vsem bogataši (ali že spet mora biti revež najzadnji!) Naposled se je izvolil posebni odbor, ki naj bi izdelal predlog o ureditvi valutnega vprašanja. V ta odbor so bili izvoljeni ministri dr Voja Veljkovič, Milorad Draškovič in Vitomir Korač. Regentovo potovanje v Slovenijo, je zarad kritičnega zunanjega položaja odgodeno na poznejši čas. Radi podpisa mirovne pogodbe je sklenila mirovna konferenca povabiti beograjsko vlado, da se izrazi, da li podpiše Saint Germainsko mirovno pogodbo ali ne. Okupacija. Naše čete okupirajo Strumico in Caribrod. Komedija na Reki. traja še vedno. Med ljudstvom se na Reki opaža veliko nezadovoljnost z D' Anuncijem. Število orožnikov se zviša zaradi tatvin po železnicah za nadaljnih 2000 oseb. VVilsonovo zdravje. Predsednik združenih ameriških držav je ozdravil v toliko, da je zopet začel delati. Boljševiki v Rusiji, čimdalje bolj izgubljajo svojo oblast. vil, da je to izključeno, ker se vender italijanski obraz jasno razločuje od jugoslovanskega ter. da je dobro spoznal, da so napadalci res italijanski vojaki. Oficir je civilista grdo oštel in ga dolžil, da sramoti ital. vojaš-ter je nato od civilista zahteval, da poda pismeno izjavo, da so ga napadli in okrali preoblečeni Jugoslovani. Taki so 1 Italijansko vojaštvo pa krade in ropa zato, ker ne dobiva že dolgo časa nikake plače. D' Annunzijeve blagajne so suhe! Štrajk v premovgonikih v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku je pred tednom izbruhnil po nekem shodu na katerem je govoril komunist Nino Furlan. Furlan je zaprt. Tako poroča dopisni urad slovenske deželne vlade. Pravijo, pa se mir ni kalil. Naročajte Kmetijski list Poročilo uredništva. dosedaj le dve politični stranki in sicer, konservativna (plemiška veleposest) in liberalna (meščani). Šele leta 1910. je bila ustanovljena socijalistična stranka, ki je igrala zelo sililo vlogo, ker ni im:la niti enega poilailca Kmetje in bajtarji so bili popolnama brez vsakega zastopstva, vsled česar je b k me suženj plemstva in gospode. Danes pa, ko je prodrl duh svobode in pravičnosti tudj v rumunski državi, so bila veleposestva razlaščena in kmet je dobil zemljo v roke. Zato se tudi rumunski kmet oglaša za svoje politične pravice, se organizira i hoče biti zastopan z zadosnim številom v državnem zboru in v vodstvu države. Vodja nooe stranke je učitelj kmetijstva, Mihalačke, mož izrednih lastnosti in velike eneržije. Vzrastel je na kmetih in že za bojarske [plemenitaške] vlade pred vojsko je žrtvoval svoje delo in nadarjenost v procvit kmečkega stanu. „Partidul taranasc" je bosegel že prav lepe uspehe in njegovočlanstvo očividno raste. Izdaja več časopisov izmed.katerih so najvažnejši „Tara noua" (Nova zemlja) in „Qlasul taranimei" (Kmečki glas) Brezdvoma ima nova stranka v kmetijski Rumuniji največjo bodočnost in sme računati na popolni uspeh Tako vidite, dragi čitatelji, da kmet nikjer več ne spi In da hoče drugod kaj veljati! Ne smemo dopustiti, da bi nas naši zavedni tovariši v Bolgariji in na Rumunskem prekosili. Zato se tem trdnefe čktenttmr ,,Samostojne kmetijske stranke" in bojujmo se do konečne popolne zmage. Zaradi štrajka tipografov je moral prenehati izhajati naš list. Danes ga zopet pošiljamo našim bralcem četudi v nekoliko manjši obliki. Priobčevati moremo le najvažnejše stvari, zato za časa dokler traja štrajk n»jbržt raznih dopisov ne bomo mogli priobčevati, ampak se bomo morali omejiti le na najpotrebnejše. Ker so s tiskom veliko težave, pros uredništvo, da se radi oblike in nedostatkov naročniki ne hudejejo. List je le za silo sestavljen in, teu