Slomšek in kmečki narod. (Ob 701etnici smrti svetniškega vladike.) V soboto dne 24. septembra bo zatonilo 70 lei, kar je zatisnil v Gospodu oči naš svetniški škof Anton Martin Slomšek. Kot sin preprostih kmečkih staršev je ohranil tudi na tako visokem mestu dušo podeželana, ki je globoko veren, ljubi rodno grudo, hrepeni po izobrazbi in napredku, je vesel in to prav posebno med mladino. Kaj je bila Slomšeku od matere v srce zasajena vera, o tem nam pričajo njegovi tozadevni izreki, ki so postali že davno narodni pregovori in pa najveselejše dejstvo, da bomo doživeli oltarno čast največjega vladike Slovencev! Malokedo je znal naš priprosti narod tako navdušiti za ljubezen do rodne grude kakor Slomšek. Nikdo ne visi bolj na domači zemlji ko podeželan, to smo opazovali med svetovno vojno, ko niti šrapneli, granate in šrapneli niso mogle oplašiti kmeta, da bi bil sam in przstovoljno zapustil svoj doin. Da bi se naš kmet zavedal v j"olni meii, kako lepa je naša slovenska zemlja, kako jo moramo ljubiti, poznati in je ne smemo nikdar pozabiti, o vsem tem je znal najlepše povcdati in napisati v vezani in nevezani besedi sin kmečke hiše — svetniški Slomšek. Lepa lastnost našega navadnega človeka je, da hrepeni po izobrazbi. Slovenci smo nadarjeni in je samo treba razpihati naravne taleute. Danes velja v svetu le oni narod, ki je naobražen, ali s tujko povedano — kulturen. Kar se tiče povzdige kmečkega slovenskega naroda na stopnjo kulturnosti, je oral Slomšek ledino. Sam šolan in preizkušen na vseh poljih, je skušal z vsemi močmi prenesti svoje obilno znanje med ljubo mu kmečka ljudstvo z živo besedo in s knjigo v materuem jeziku. Slomškove knjige so še danes najlepša dedščina, katero nam je zapustil oče ljudskega slovstva — škof svetnik. Po nepopisno obilnem in težavnem delu, katerega si je Slomšek naložil in tudi dovršil v dobrobit in v kulturno povzdigo Slovencev, je blla posebno lepa poteza njegovega življenja — veselost. In Slomškova prava radost nam tako lepo in vsem znano zveni iz njegovih pesmic. Eedo je opisal kedaj lepše in bolj v srce segajoče veselje nego Slomšek v oni obče znani in še danes vedno novi »Veselja dom«. Eer je bil Slomšek sam vesel, kakor to pričajo njegove pesmi, kaiere nam je ostavil v proslavo Boga, zakramentov, Cerkve, narave in vsega našega življenja, je bil tudi velik ljubitelj onih, ki posedajo veselja dom — mladine. Naši mladeži je ucepil, da se je oklenila šole, v kateri jo je naučil čitati in pisati v domačem jeziku, jo navdušil za izredno lepoto slovenskega jezika, za Ijubezen do domovine, ponos, veselje in zanimanje za delo ter napredek. Od Slomšeka vzgojena in navdušena mladina je napravila iz nas Slovencev kulturni rod, ki dasi mlad in majhen, ne zaostaja za skoro nobenim evropskim narodom. Ne smemo prezreti, da ni bil naš veliki Slomšek samo Slovenec, ampak tudi Slovan, ki je učil Slovence zavesti slovansiva, ko nas poziva, da bodimo vrli sinovi Slave, katerim gre bodcčnost! Kako je bil Slomšek prepojen res prave in božje ljubezni do vseh slovanskih bratov, nam dokazuje od njega ustanovljena bratovščina sv. Cirila in Metoda, koje naloga je: ločene slovanske brate združiti s katoliško Cerkvijo. In Slomšekova slovenska bratovščina se je razvila v apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki je postalo mednarodni pokret za zedinjenje vseh od prave Cerkve ločenih kristianov. Ob 701etnici smrti našega svetniškega vladike se zavedajmo kmečki Slovenci, da nam ie on pctrdil veto kot prvi škof z živo in pisano slovensko besedo, da nam je podžgal samozavestno Ijubezen dc rodne grude, nas povzdignil v kuliuren narod, ki je vesel in od vseh sosedov občudovan radi milih pesmi in ki se zaveda, da mu pripada v družbi z vsemi sinovi Slave — bodočnost!