^rcrowr buy |\ .STATES JMR BONDS ■ AND i STAMPS DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1943 faponci so se umaknili iz Guadalcanal — 1So zavzeli Belgorod; vsa nemška bojna črta v južni Rusiji se kruši nja obramb za Harkov. Nemške pozicije v južni Rusiji so tako oslabljene z najnovejšimi ruskimi uspehi, da se bo nemška armada najbrže pomaknila za reko Dnjeper. Ako Nemci izgube še Harkov, ne bodo imeli nobenega važnega središča vzhodno od Kijeva več. Boj za Rostov še vedno divja. Nemci postavljajo v pozicije tanke in možnarje, da bi odbili ruske naskoke. Rusi so obrnili topniški ogenj na Rostov od juga, dočim obkrožajo druge ruske edinice mesto od severa. Nemci sami priznavajo, da je njih stališče v Rosto-vu skrajno kritično. Ni,ve vrste peč. — Vojaki na Guadalcanal imirjo radi gorak kruh. vzdme iz peči, ga nalože na avlo vrh motorja in odpeljejo v bojno linijo. Ko ga pek Naši vojaki Nemčija zahteva vedno več od Francije London. — Nemčija zahteva zdaj od Francije, da ji plača 500,000,000 frankov na mesec za vzdrževanje okupacijske armade. Svojo zahtevo je zvišala od 300,000,000 frankov na mesec. Poleg tega je prišla zdaj pa še Italija, ki zahteva od Francije 35,000,000 frankov na mesec za vzdrževanje okupacijske armade. -o- Poroka V soboto 13. februarja se bosta poročila v cerkvi sv. Jeroni-ma ob devetih Edith Princic, hčerka Mrs. Mary Prinčič iz 14301 Thames Ave. in Mr. Robert Motika, sin Mrs. Mary Mo-tika iz 483 E. 147. St. Prijatelji so vabljeni k poročni maši. No-voporočenca se bosta podala za nekaj dni z letalom v New York. Vse najboljše v novem stanu. Frank M. Fabian, sin Frank Fabiana iz 1190 E. 60. St. je v garniziji v državi Washington. Je prav zadovoljen z vojaškim stanom. Naroča najlepše pozdrave vsem svojim prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Pvt. Frank M. Fabian, 614th Q. M. B. A. (BKRY), Vancouver, Washington, želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. IBS P® 1*® Joseph Ambrožič iz poznane Ambrožičeve družine, 1105 E. 71. St. pošilja najlepše pozdrave vsem svojim prijateljem in znancerh. Poroča tudi, da je sedaj njegov novi naslov sledeč: Pvt. Joseph M. Ambrozic, 35314307 Co. C, 800 M. P. Bn. APO 3337, c/o Postmaster, San Francisco, Cal. Rl H I® Iz Kalifornije se je oglasil Boby Debevec (naš sinko), ki se muštra za pilota. Pravi, da mu je malo dolgčas po domu, malo pa ne. Čudno se mu zdi, da se vojaška oblast na vse mile viže trudi, da bi fante zredila. Dvakrat na teden imajo kokošjo ali puranovo pečenko z vsemi potrebnimi pritiklinami, trikrat na teden za zajtrk mehko kuhana jajčka. Če bi ne bilo tiste šole od jutra do večera, pa bi mislil, da je v malih nebesih. Naj bolj pa pogreša naš ohijski sneg, cajhna. Njegov naslov je: Air Cadet Robert M. Debevec, Squadron 21, Flight A, A. F. C C., S. A. A. A. B, Santa Ana, Calif. 1WJ 101 Iz Madison, Wisconsin je prišla vest, da je bil Max G. Jeran povišan v sarženta. Max je sin Mr. in Mrs. Frank Jeran iz 14900 Cardinal Ave. čestitamo! Max pravi, da je vojaško življenje zelo zanimivo. Njegov naslov je: Sgt. Max G. Jeran, 334 Hdg. Air Base Sqdn., U. S. A. A. F. Tritax Field, Madison, Wis. Ljudje kupujejo zdaj tudi obleke Nekatere je racioniranje obuvala, tako preplašilo, da so začeli vsevprek kupovati obleko, boječ se, da bo vlada dala tudi obleko na racioniranje. Trgovci iz nekaterih mest jHiročajo, da so ljudje kupili v obk'ki vse, kar so mogli dobiti, ne glede na mero ali barvo. Urad za kontrolo cen pa javlja, da je strah prazen in da obleka \ne bo prišla pod racioniranje. -o- Clevelandski kolegiji bodo trenirali armadne in mornariške kadete Armada in mornarica sta iz-zrali Western Rqserve unirver-zo, Case šolo in Fenn kolegij, da bodo trenirale armadne in mornariške letalske kadete. Kadeti se bodo morali učiti razne predmete, kot zahtevano v višjih šolah, obenem se bodo pa trenirali v letalstvu. Učni tečaji bodo trajali pet mesecev. V tem času se bodo učili matemaike, fizike, angleščine, zemljepisja, zgodovine in podobno, obenem bodo pa dobili treningo v vojaški vedi in letalstvu. Armada in mornarica sta izbrali 21 univerz in kolegijev za to treningo. Od teh jih je 15 v državi' Ohio, kar je vsekakor častno za ohijske učne zavode. Ohijski senat je odobril predlog, da pomaknemo uro za 60 minut nazaj Columbus, O.—Senat je sprejel dodatek poslanske zbornice, da je predlog za spremembo časa nujen predlog in da gre takoj v veljavo, čim ga podpiše guverner Brecker. Tako bomo v državi Ohio pomaknili uro za 60 minut nazaj, čim guverner predlog podpiše. Guverner ima 10 dni č a s a, da predlog podpiše ali vetira. Ako ga podpiše, bo stopil predlog v veljavo prvo nedeljo zatem. Guvernerjev tajnik Power je rekel, da če ne pride predlog v guvernerski urad do četrtka ali petka, ga ne bo podpisal pred prihodnjim tednom. Proti predlogu so glasovali demokratski senatorji: Boyd, Bartunek, Mahoney, Day in Lipscher, ter republikanci Bubna, Jones, Sheppard in Whittemore. Tako bo šla država Ohio iz vzhodnega vojnega časa nazaj ma vzhodni standard čas. Za pouk v vrtnarstvu Odbor, ki poučuje razne tečaje v Greater Clevelandu v vrtnarski vedi, bo začel s tečaji tudi v mestnem cvetličnem paviljonu koncem 88. ceste, severno od St. Clair Ave. Pouk bo na 12., 19. in 26. februarja ter 5. in 12. marca, vsakokrat od 7:30 do 9:30 zvečer. Učitelj bo John G. Michalko. Kampanja za Rdeči križ Nad 7,000 prostovoljcev se je priglasilo, da bodo zbirali prispevke za ameriški Rdeči križ v Greater Clevelandu. Za Cleveland je načelnica kampanje Mrs. Frank Lausche, žena župana Lauscheta. Podpredsednica je Mrs. Frank Bubna, žena senatorja Frank Bubna. Cilj kampanje bo nabrati $575,000. V marcu bodo klicali ože-njene moške brez otrok v armado Vseh 51 nabornih komisij v okraju Cuyahoga bo v marcu poklicalo nekaj oženjenih moških brez otrok v armado, je izjavil George Baker, inšpektor za obvezno\vojaško službo. Za moške brez otrok smatrajo tudi one, katerih otroci so bili rojeni po napadu na Pearl Har-bol. Rekr utiran je novincev v miar-cu ne bo posebno številno^ toda na vsak način večje kot v februarju. Koliko moških iz 3-A bodo poklicali, še ni znano. I_ _____ driski tajnik Knox zatrjuje, da je vsak odpor aPoncev proti ameriški bojni sili na Guadal-canalu popustil in da to sovražnik sam zatrjuje. a Sol Shin8ton- febr.—Japonci so izpraznili Guadalcanal je poročal danes mornariški tajnik Knox, ki je ify Rjavil, da je to sovražnik sam priznal. Očividno je s jlf. j^' °^Por Japoncev na tem otoku prenehal, je pripomnil i^ako r-i. |j v o ■ ;Dm Japonci prvič v rnoPoz'/prisiljeni zapustiti lis [j0 1Ci.JO- Ameriška bojna PiSki fCaj' kot zatrJuje mor" 1*86 v •,nik' udarila na kako iVi d2a° japonsko bazo- ||j ja|>1 J° °stal0 na otoku še I metu"1 Čet' toda t0 ne l°r^liaraneriŠke b0jne Si,e likali Guadalcan,al za ba-llubili , ofenzive. S tem so l|bituk .ponci vsako upanje, llJa%JJ. U3tvariH močno po-ll^vnp' katere bi ogrožali kdaC'620 2 Avstralijo. If^seS'31 Je bil pozorišče lr!aw vročih bojev pod |l«ie „ j}. p°goji, ki so jih Ifi fronti Umeriške čete na limone; • , ■ II da so casno naznanjali!' GviJ*praznili Buno na llici in H, kjer so Ameri- || mSTcah[ pred tremi If aw -T00 mož japon- lrvali v,',' udi tukaj so iz-U ko avezniki veliko zma- ftWu Ui JaP°nce na ir-%, »ristanii&u folijo A dCr bi °g™žali Rgso 'J7erikanci in Av-i^šsSiJaPonce preko hribovja in doli proti morju, kjer so jih pri Buni popolnoma potolkli. Vojni tajnik Knox je ponovil radijsko poročilo iz Berlina, ki je javljal vest iz Tokia, da so japonske čete odšle z Guadalcanal na drugo važno I postojanko. Knox je rekel, da | ne dvomi o resničnosti tega poročila. Mornariški tajnik poroča, da je bila zadnja akcija japonske mornarice okrog Solomonov samo v namenu, da krije umik čet iz Guadalcanala. Tudi je možno, da se Japonci pripravljajo na kak drug udar. Amerikanci so se izkrcali na južnih Solomonih 7 avgusta lanskega leta. Od tedaj so poslali Japonci najmanj 50,000 mož, nad 800 bojnih letal in močno ladjevje, da bi iztrgali Amerikancem Guadalcanal. Americanci so imeli v teh bojih izgube, toda še daleč ne tiako velike kot Japonci. Ameriška mornarica je izgubila 28 ladij, dog t mM. y-ttltf^ Japonci ,57 ladij in najmanj 102 poškodovanih, poleg izgubljenih 797 letal. Zadnjo sredo je bil klican v armado Anton Robert, sin Mr. in Mrs. Josip in Katie Robert iz 905 E. .237. St., Euclid, O. Le dobro se drži, Tony in vrni se zdrav nazaj k svojim staršem, fsa *a Ssa Včeraj je prišel za 15 dni na dopust korporal John Urbančič, sin poznane Urbančičeve družine iz Cardinall Ave. John je prišel k svoji ženski Dorothy, ki je hčerka spoštovane Matt Ka-stelčeve družine iz 15924 Sara-nac Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. John služi Strica Sama v Fort Bragg, N. C. pas m »a Za nekaj dni je prišel na dopust korporal Herman Korien. Nahaja se na domu svojih staršev, Mr. in Mrs. Joseph Koren, 601 E. 200. St., Euclid, O., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. V petek bo odšel zopet nazaj v svojo garnizijo. Njegov naslov pri vojakih je: Cpl. TS. Herman J. Koren, Čo. A, 96th Q. M. Bn.,-Camp Forrest, Tenn. -n--- Uradniki Skupnih društev pri fari sv. Vda Za letos je sledeči odbor:1 Predsednik Louis Erste, 6205 Whittier Ave., podpredsednik Lawrence Zupančič, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St., blagajnik Anthony J. Fortuna, za-pisnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nema-nich, Marion Kuhar, Lawrence Zupančič. Mati in hči umrli v 18 urah druga za drugo Mrs. Selene Corlett, stara 78 let, iz 3548 Lee Rd., ki je slovela kot boriteljica za ženske pravice, je umrla zta pljučnico. 18 ur zatem je umrla tudi za pljučnico njena hči Blanche Corlett, stara 57 let, ki je bila uslužbena pri mestnem vodnem oddelku. Hčeri niso povedali o materini smrti. [ ___ |> J luči I d 2a tC^11' direktor |i> 0^ .^nalne luči F> Pr°™t, so |Cbfabi krabi sazolinja: in K^th Mestni Ihti bo z»/ J°hnson je I , Val6V0 tiskal in KM S VSe one sig-I 2a Javtt ne°bb°dno Javn° varnost ^»•ovi • -~ * BeWke dnjeper. S ' H Sr?da ^ v nevar- ^Sko :arkov' Slavno in-^esto v Ukraji ažn0USOtn v roke. sol rniško križišče > rUsVi i držali pro-S 941-194t1 !f;»-vam v zi- V*eli v 40 daj So ga pa >o 5f, .urab- Belgorod BarLmilj severovzhod- je ^^inemška zuna- Zverski pokolj tisočev Srbov London. (AP) — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je izjavila, da so Nemci v Beogradu ubili 4,200 oseb v teku nezaslišanega tri-dnevnega terorja; nešteto je bilo slučajev, da so bili možje in žene mučeni na grozne načine predno so bili ubiti. Napad Gestape je bil naperjen proti pristašem generala Draže Mi-hajloviča, ki proti osiščnim četam vodi četniško vojno. Jugoslovansko poročilo zatrjuje n. pr., da je bil srbski policijski častnik radi tega, ker ni hotel slediti nemškemu povelju, da strelja na meščane, slečen do golega, potem valjan po ulici, katero so posuli z razbitim steklom in končno ubit. Dečko poškodovan Včeraj je avto zadel 12 letnega William a Krall iz 6416 Carl Ave. ter ga poškodoval na levi roki in po ostalem delu telesa. Odpeljali so ga v Charity bonišnico. Kdo je našel Frank Gregorc, 916 E. 73. St. je izgubil svoj državljanski papir. Ker ga nujno potrebuje radi dela, prosi, da mu ga pošter najditelj vrne proti nagradi m gornji naslov. Zadušnica V četrtek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša z£ pokojno Johano Strumbel. So rodniki in prijatelji so vabljeni ■ ■ ■ ....... ............. Najboljšega italijanskega letalca so sklatili London.—Radio iz Rima je poročal, da je bil v severni Afriki zbit na tla prvak italijanskih letalcev, poročnik Vittorio Dragodin. Poročnik je vodil bombnik strmoglavnik. JEČA SE JIM VEČ NE IZPLAČA Findlay, O.—V vasici Arlington so sklenili, da bodo zdaj brez ječe. Pobrali so železno omrežje s celic in vsa železna vrata in jih dali za staro železo vojni industriji. V ječi ni bilo namreč zadnjih 15 let nobenega jetnika. Graduacija Nocoj bodo graduirali dijaki iz Western Reserve univerze. Graduacija bo z lepim programom v Severance dvorani na Euclid Ave. in 110. cesta. Med drugimi bo graduiral iz farmacije tudi Joseph Turk, sin Mr. in Mrs. Joseph Turk, 1049 E. 69. St. Njegov oče je dolgoletni oskrbnik pri našem podjetju. Mlademu in pridnemu slovenskemu mladeniču iskreno čestitamo ter mu želimo mnogo uspeha v njegovem človekoljubnem poklicu. Vlada je ukazala 48 urni delovnik v vojni industriji Washington, 9. febr. — Predsednik Roosevelt je podpisal vladno odredbo, ki stopi takoj v veljavo in glasom katere morajo delati delavci v onih industrijskih okrajih, kjer primanjkuje delavcev, po 48 ur na teden. V državi Ohio sta zaenkrat prizadeta samo Akron in Dayton. ----—- Toda ta odredba ne spreminja osnovnega 40 urnega delo-vnika. To se pravi, da bodo dobili delavci, ki bodo delali po 48 ur na teden, plačano za čas in pol za ves čas nad 40 ur. Komisar za vojno delovno silo, Paul V. McNutt je izjavil, da velja ta odredba zaenkrat samo za 32 industrijskih okrajev, kjer zdaj največ primanjkuje delavcev. Odredba stopi takoj v veljavo. Drugi okraji bodo pa prišli na vrsto, kakor bo to pokazala potreba. Tovarne, ki ne bodo šle na 48 urni delovnik, ako jim je to ukazano, bodo izgubile vojna naročila in tudi potrebnega materiala ne bodo mogle dobiti, ker bo vlada smatrala njih produkcijo kot nevažno za vojno. Predsednikovo proklamacijo, za katero mu je dal oblast kongres, je razlagal na radiju Jas. F. Byrnes, direktor za ekonomsko stabilizacijo. Ta je poudarjal, da ima predsednik trden namen, da se obdrže mezde in plače ter cene na sedanji višini, da se tako prepreči grozeča inflacija. />, . . , j. , Delodajalci Bodo imeti Ws no 31. marca, da si urede poslovanje po novi odredbi. Nobena tovarna ne bo smela odsloviti delavcev iz v?jjoka, ker bo začela delati 48 ur na teden. Nobena tovarna pa tudi ne bo smela najemati novih delavcev, ako dela manj kot 48 ur na teden. Toda to se tiče samo onih krajev, katere je označil McNutt kot kraje, kjer primanjkuje delovne sile. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER J AMEB DI3KVEC Editor _ •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays _ NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0^ Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c ____ SUBSCRIPTION RATES: Dnited States and Canada $650 per year. Cleveland by mail $7.50 per year D. S. and Canada $3.50 tor 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.______________ No. 34 Wed., Feb. 10, 1943 Žehta umazanega perila V soboto je bila zaključenaVv Los Angelesu sodnijska obravnava, v kateri je igral glavno vlogo filmski igralec Erroll Flynn. Dvajset dni je bilo ameriško časopisje polno raznih pikantnih izjav od strani prič. Časopisje je posvetilo tej obravnavi prostor na prvi strani med najvažnejšemi svetovnimi novicami in priobčevali so vse potanjkosti, da je celo odrasel človek rdel prav gori pod lase pri čitanju teh poročil. Oni naši naročniki, ki ne čitajo ameriških dnevnikov, j ne vedo o tej obravnavi nič, ker je nismo mi omenili niti z' eno besedico. Prvič se nam ne zdi prav nič važno, kaj počnejo filmski igralci, ki se valjajo v denarju iji ki si lahko privoščijo na svetu vse,, kar more in česar ne more kupiti denar in drugič nas je bilo pa sram, da bi dali prostor v listu v teh resnih časih za žehto umazanega perila, iz katerega veje smrad do neba. Flynn je bil tožen od dveh mladih deklet, da ju je zlorabil Po postavah države Kalifornije se tak čin nad dekletom, ki ni še staro 18 let, zelo strogo kazuje, ne glede na to, če je bilo dekle posiljeno ali ne- Porota je sestojala iz devetih žensk in treh moških. Igralec Flynn, ki je idol .ameriškega ženstva, je bil oproščen To je bilo pričakovati, ako je na poroti devet žensk in trije moški, in če je prišel zatoženec k obravnavi vsak dan v drugi obleki, vsak dan z drugačno rožo v gumbnfci. Toda naš namen ni oporekati poroti. Obtoženec je bil spoznan nekrivim in je prost. Kar nas je napotilo k pisanju teh vrstic je naslednja V soboto smo imeli priliko poslusa-ti nekaj žensk, ki so govorile o izidu te obravnave. 1 oslu-šalo je tudi par dekletc, še ne deset let starih. Ena starejših je omenila: "Torej Flynn je oproščen!" Tedaj pripomni ena izmed mlajših: "Kar bi jaz rada vedela je to, česa so ga obtožili." Mlada, nedolžna glavica, ki je imela gotovo priliko videti Flynna na platnu, bo skusila dognati, česa je bil njen idol obtožen. Obsežna publiciteta v časopisju je ali bo kriva, ' če bo nedolžno dekletce predčasno zvedelo o Sodomi in Gomori našega prosvitljenega stoletja. ko počasi razvija. Vzrokov za kritiko je vedno dovolj. In rav-notako je tudi vedno dovolj izgovorov. SANS jq| vršil svoje delo takoj po zaključku prvega Slovenskega kongresa. Bilo pa je to zgolj organizatorično delo in priprave za ustanovitev živega telesa, ki naj bi efektivno vršilo delo, ki mu ga je naložil narodni mandat. Pojavile pa so se vmes gotove tehtne zapreke, resni problemi, o katerih se na kongresu še mislilo ni. Vse te je bilo treba prej premostiti, predno je mogel SANS javno nastopiti. Ena zaprek je bila bolezen predsednika, katerega je čakalo veliko dela. še resnejši problem je nastajal v dejstvu, da je za praktične svrhe bilo neizogibno potrebno imeti DVA URADA (političnega v W ashingtonu, administrativnega v Chicagu), torej tudi dve osebi. Rednemu tajniku Rev. Zakrajškir je bilo oddeljeno politično delo, za nadzorstvo administrativnega urada pa je bil izbran zapisnikar Mirko G. Ku-hel. Te spremembe in ureditve obeh uradov, poleg VPRAŠANJA FINANC, vse to .je naše dela zaviralo. Glavne zapreke so sedaj odstranjene. Drugo je odvisno od našega naroda, predvsem—finančno vprašanje. Ta problem, bratje in sestre, je vaš problem! Če ga pravilno ne rešite, tedaj vse kongresne resolucije ne bodo veliko pomenile, SANS je trdno prepričan, da bc slovenski živelj v Ameriki krepko podprl politično akcijo, ki naj doprinese zasužnjenemu slovenskemu narodu v Evropi svobodo, bratsko združenje in demokratično formo vlade. Mirko G. KuUei, pomožni tajnik SANSa Da bo za vse dovolj Racioniranje čevljev je zopet en dokaz, da bo morala vlada začeti deliti prebivalstvu absolutno vsako stvar ako hoče, da bomo imeli vsi enak delež in enako mero in da ne bodo imeli nekateri vsega dovolj, drugi pa nič. Dokazano je. da si je nek moški kupil 18 parov čevljev nedavno in mnogo je slučajev, kjer so si ženske nakupile vse od 6 do 12 parov čevljev. Ako ne opravlja človek kakega posebnega dela, pri katerem trpi obuvalo, ima dober par čevljev najmanj šest mesecev*. Isto velja za ženske, če nimajo tistih nespametnih visokih peta, ki se kmalu nagnejo vstran, kot tisti stolp v Pizi Torej ni nobene sile, da bi si kdo kupil naenkrat 18 parov čevljev, zlasti to v takih časih, ko potrebuje nasa armada toliko usnja. Tako nespametno nakupovanje in kupičenje raznih stvari v shrambah privede potem do tega, da prične zmanjkovati potrebščin za one ljudi, ki kupujejo po potrebi. Nespametni ljudje, ki vidijo sami sebe in jim je vseeno, če njegov sosed hodi bos, ali če je lačen, so potem krivi, da mora poseči vmes vlada in da nje odredbe čutimo vsi. Ako bi vsi kupovali samo za svoje vsakdanje potrebe in nič več, pa bi ne bilo potreba racioniranja za nobeno stvar. V času vojske bi moral narod živeti po geslu: vsi za enega, eden za vse. Vsi siti, ali pa vsi lačni, vsi oblečeni, ali pa vsi raztrgani. Saj vojska ni samo za nekatere in naši fantje niso šli v boj samo za nekatere. Amerika ima toliko vsega, da ne bo treba biti nikomur lačnemu, niti raztrganemu, ako bomo rabili pamet in kupovali samo to, kar res neobhodno potrebujemo za svoje vsakdanje življenje. Wilsonov idealizem se ni obnesel Woodrow Wilson je hotel ustvariti zvezo vseh svetovnih narodov, pri kateri bi imel vsakdo besedo v debatah, ne glede na njegovo velikost ali silo, ki je stala za njim. Taka zveza je bila na papirju nekaj res idealnega, toda v praksi se ni obnesla, kot vemo. Predsednik Roosevelt je prišel na dan z drugim predlogom, namreč "koalicija Združenih narodov, ki je največja vojaška zveza v zgodovini sveta." Ta zveza mora biti v moči in solidna, dokler ne bo izginil s sveta zadnji ostanek osišča. Ta zveza Združenih narodov mora vladati svetu s železno roko toliko časa, dokler bo obstojala nevarnost, da se taki banditi kot so Nemčija, Italija in Japonska, popolnoma ne razorože oziroma, dokler obstoja nevarnost, da bi se mogle zopet oborožiti. Svetovni mir bodo mogle obdržati demokracije samo s puško v roki, dokler ne bo roparskih tolp minilo veselje do hajdukovanja. Važno pojasnilo o razvoju SANS-a Dva urada Po zaključku eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANS) je bil dne 25. januarja v Chicagu odprt administrativni urad. Ta urad bo vodil vse delo v zvezi z upravo Sveta, namreč organiziranje lokalnih podružnic, pobiranje prispevkov za politično akcijo, raz-množitev propagandne literature, zbiranje podatkov o vojnem naporu Amerikancev slovenskega porekla in sploh vse delo, ki spada pod okrilje administracije ali uprave. Politično akcijo za dosego ciljev, katere je začrtal prvi Slovenski narodni kongres, pa vodi politični urad v Washingtonu. Vsa pošta, ki spada v področje uprave, naj bo naslovljena na: SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL COUNCIL, 3935 West 26th Street, Chicago, 111. Na ta naslov in ime se naj pošiljajo tudi vsi denarni prispevki, namenjeni politični akciji- Začasiii naslov političnega urada pa je: SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL COUNCIL, c/o Rev. Zakrajšek, 900 F Street, N. W., Washington, D. C. • Na političnega tajnika se naj naslovi vsa korespondenca, ki se tiče političnega dela SANSa. SANS in JPO sta ločena Slovenski ameriški narodni svet je ločena in nezavisna organizacija in nima nobene skupnosti s Jugoslovanskim pomožni rti odborom — Slovenska Sekcija (JPO-SS). JPO še vedno cbstaja in obratuje neodvisno ter nadalje zbira prispevke za slovenske vojne sirote. ^Pojmujte razliko: SANS izvaja politično akcijo, JPO pa dobrodelno. Podružnice SANS in finance Dne 3. februarja je bil priob-čen v naših časopisih apel na podporna društva, da postanejo PODRUŽNICE ali POSTOJANKE SANSa. Čim prej organizirate pri svojem društvu podružnico Sveta in pričnete pobirati STALNE mesene prispevke od članov, tem hitreje bo pričel administrativni urad uspešno poslovati. Politična akcija je v zvezi v velikimi stroški. Vsak član bi se moral zavezati, da bo prispeval gotov znesek mesečno ali letno v ta namen. Komur je pri srcu politična bodočnost trpečega in umirajočega slovenskega naroda v nesrečni stari domovini, ta bi moral takoj priskočiti tem trpinom na pomoč in po svoji najboljši moči prispevati v fond SANS. Vsa k. član naj prispeva vsaj EN DOLAR na leto! Slovenski narod bo neizmerno hvaležen za vsak cent, ki ga boste obrnili v ta namen. Pričnite takoj, še ta mesec! Izročite'denar svojemu društvenemu tajniku, da ga od-premi v naš urad, ali pa pošljite vsoto sami naravnost na naslov SANS v Chicago. Delegatom in delegatinjam -kongresa, vozov! Mnogo vas je, ki ob času registriranja v avditoriju Slovenskega narodnega doma v Cle-velandu N LS T E NAVEDLI SVOJEGA NASLOVA. Neobhodno potrebno je, da ima administrativni urad pravilne naslove vseh* prijavljenih delegatov. Prosjmo, da nam sporočite v pismu ali na karti svoje ime in naslov, če ste v dvomu, ali ste navedli svoj naslov ali ne, nam javite vseeno. Prosimo, da to storite takoj! Naslovite pisma in karte na administrativni urad SANS v Chicagu. Glede zdikasndosti Tu in tam se pojavljajo vprašanja, čemu se delo SANSa ta- s prvim pogrebom v Collinwoo-du so nam mnogi čestitali in to odobravali. Postrežba je bila popolna in ljudje zadovoljni. Mr. in Mrs. žele in družina so nam šli v vseh ozirih na roko in tako upamo, da bo tudi v bodoče za morebitne take slučaje. O želetovi kapeli sem bil že nekaj napisal, ko je bila prvič odprta za poslugo in je res nekaj izvanrednega. Prav tako pa je prostor tudi zunaj komo-dni, da ni mogoče pričakovati kje boljše ugodnosti za parka-nje avtomobilov. Usluga, ki nam jo nudi želetov pogrebni zavod bo lahko ob priliki povrnjena in tako bo prav za vse. Toliko v prijazno naznanilo našim prijateljem in njih družinam v col-linwoodski naselbini. V imenu pogrebnega zavoda A. Grdinja in Sinovi, Anton Grdina, st. --o- Ruski diplomat Lebedjev se nahaja v Moskvi in ne v Jugoslaviji Moskva, 1. februarja (Brzojavno poročilo NYT-u)—Beograjski, od osišča kontrolirani časopis Novo Vreme, je povzročil govorico, ki se je razširila povsod, da je eden izmed članov sovjetskega poslanstva v Beogradu leta 1941 ostal v Jugoslaviji in da tam sodeluje s partizani in pomaga njihovemu pokretu. Vjiktor Zaharovič Lebedjev, bivši vodja poslov sovjetskega poslaništva v Beogradu, katerega ime je bilo često slišati v zvezi s to zadevo, je danes odločno zanikal, da bi bil on ali katerikoli drugi sovjetski diplomat ali državljan, ostal v Jugoslaviji ,ko je dne 22. maja 1941 poslanstvo krenilo iz Beograda preko Buda*pešte v Rusijo. Imena 13 članov sovjetske komisije, vključno vojaškega atašeja general-major j a Aleksandra Samohina, so bila na originalnem zapisku, ki ga je sestavil nemški vojaški gover-ner v Beogradu: ta seznam je imel g. Lebedjev v rokah, ko so zaprli sovjetsko poslanstvo približno mesec dni po nemškem napadu na Beograd. Odkar se je g. Lebedjev vrnil v Moskvo dne 27. maja 1941, je vršil posle v nekem visokem uradu sovjetske informativne službe in se je v času, ko so poročali, da se nahaja g. Lebedjev v balkanskih gorah, neprestano sestajal z tukajšnjimi dopisovalci. General Sa-mohin pa je v Rdeči Armadi in pride včasih v Moskvo. (JIC) nister Lorkovič je izjavil, da bo odločitev te vojne padla na vzhodni fronti, ker Evropa ne živi od Afrike. Trdil je, da je Nemčija dobavila Hrvaški 4,-000 vagonov krompirja in tako pretekle jeseni poboljšala položaj iprehrane. (Lorkovič je zamolčal koliko tisoč vagonov žita, živine itd. so Nemci odpeljali proč iz Hrvaške — op. JIC.) Revolucija doma je končana. Nova vada ima le še tri naloge: skrbeti za prehrano, vzdrževati red in mir ter pobijati komitaše, boriti se proti upornikom in komunističnim partizanom. (Lorkovič torej priznava, da na Hrvaškem: 1.) primanjkuje hrane, 2.) sta javni mir in red v deželi sami ogrožena in 3.) da se morajo braniti proti organiziranemu sovražniku — partizanom.) 'Nova Hrvatska' poroča dne 3. decembra, da so tihotapca zadnje mesece neverjetno pre-napolnili vse vlake s prevažanjem svojih košar in košaric. Prevoz in dobavo živil za civilno prebiviallstvo so spravili v nered in tudi železnicam napravili mnogo škode. (JIC) ■o Domača fronta Poročilo iz delavske »r Tekom tega leta !fj dalekosežnih spremen^ J todah, kako naj se vpol nove zaloge vojnih de« pridržujejo naše sedanj ske sile na delu, kjer s^ — razun kar se tiče ® vstopijo v vojsko. V f bilski industriji se P^ program, katerega svrM se prepreči nepotrebnof njevanje delavcev in ^ ,ri koli se kaka tovarna K ^ zapre zaradi pro«u , ^ sprememb, se delavce® , a bijo delo drugje, ^ se lahko povrnejo nf jj(f d£ delo brez zgube senij0'; t( Vzlic velikemu P11.^ fo rom dežele, da se v« ; ((J dukcija pospeši se vladnih departments. v prizadevanju, . polni veljavi oni držav^ ni v zaščito delavcev, rujejo njihovo zdraVJ ^ gor in naj se nikako fj. federalna prepoved v, a poslitvi otrok pod |ii( let. o najnovejših količine vitaminov, in drugih nujno Pot'( stavin primerne Vre ^ podlagi istih vlada P j primerne vrste preh'a ^ ša vplivati na 0,ji dukcijo, da se Pri!agJ delovanju zadostnih kih jedi. Dodatno razvoj pridelovalni'1 ; priprav, ki naj bod ^ mogoče pridrževale vrednost jedi. i .Posebna pažnja skupini z nizkimi do ^ pravljajo se seznam" , nih količin raznih jf ni h za razne starost'1^ ne skupine. V ten Primerna prehra"^ vojnega naP0^ Vlada Združenin J glaša čim dalje več. I rrierna prehrana Vf I ni napor. „ Obširne preiskav® v ni (dijeti) v razn1« j med raznimi mez" y nami so dognale, } d je imajo neprim^f no, ker ne vedo, k* $ di so potrebne za sebno vrsto dela. Zato vlada obv pomembna količin^ ^ in listnatih zelenja bujejo. raii> Na primer, Pre ^ za zmerno aktivno j buje 4 jajca in ede'y ta mesa oziroma P^jj (Dalle na 3 s j Organizacija odpora v zasedenih ozemljih Druge vlade -v izgnanstvu slede vzgledu Jugoslavije London, 31. januarja (ONA) — Vse vlade v izgnanstvu nameravajo vključiti v svoje organizacije voditelje podtalnega odpora. v zasedenih ozemljih in so se odločile, izvesti to čimpreje. Tako bodo vlade izkazale najvišjo čast neimenovanim patri otom, ki nadaljujejo domačo borbo za svobodo proti nacistični strahovladi; na ta način bo zajamčena kontinuiteta neodvi snih narodnih držav tudi pod jarmom nemških osvojevalcev. Jugoslovanska vlada je prva imenovala generala Mihajlovi ča poveljnika neke jugoslovanske armade v notranjosti Jugoslavije, za svojega ministra vojske, mornarice in zrakoplovstva Grška vlada se je oprijela istega načela, ko je imenovala P a n y a t i s Cannelopoulos-a za podpredsednika vlade, takoj ko se je izkrcal iz ribiške barke na kateri je pobegnil iz Grčije v Egipt. Zdaj se je grška vlada obvezala, da bo takoj demisioni-rala kakor hitro bo Grčija osvobojena in se bo vlada v izgnanstvu vrnila domov; tako bo od prla pot za sestavo nove vlade, v kateri bodo sodelovali predstavniki vseh skupin, ki so se doma borile proti sovražniku. Druge balkanske vlade bodo najbrže sledile tem vzgledom. Belgijska vlada je trdno od ločena postopati prav tako kakor leta 1918, ko je bila vlada kralja Alberta izpremenjena še predno je bila Belgija osvobojena. Voditelje belgijskega do-mageča odpora v teku prve svetovne vojne, so takrat takoj sprejeli v vlado, člani vlade so postale celo nekatere osebnosti, ki takrat niti niso bile izpuščene iz nemškega ujetništva. Imena voditeljev podtalnega odporaSia Norveškem, na Poljskem in v čehoslovaški, še niso znana, toda jasno je, da se vsi pripravljajo na osvoboditev svojih dežel. Nameščen je teh vodilnih osebnosti bo različnim vladam pomagalo preko nevarnosti, ki vedno obstoja v slučaju izgnanstva, da nastane prepad med vladajočo skupino.in dejanskim položajem v domači deželi tej nevarnosti se bo zdaj mogoče izogniti in obnova bo s tem tudi olajšana. Taki, ki nič ne v^ v Ameriki ni nObellt J* da bi človek f^t' morda res ni več d0^ j lik, ampak za dve j ki bi se za P0^ ^-obnesle in ga z»b°|f bjf ka prilika bi bila, ^ se 'na to razume, d da bi zalagal ario®*^ mi klobasami in K / To pa seveda Po3 Šolska sestra j® razlagala brezvestni rimsk' > ' f A li Kristusa na ^ ognjeviti Johnih K |f» pesti skoči P^l^lc "Kje sp bili ^ riški marini?" BESEDA IZ NARODA Prijateljem v naznanje številnim družinam, ki so se že pred leti izselile iz sentclair-ske okolice v Collinwood in kateri so bili naši stalni odjemalci tem potom naznanjamo, da nam bo v bodoče mogoče ustreči njih željam v slučaju potrebe. Zadnja leta je bilo slišati mnogo vprašanj: "Zakaj pa Grdina in Sinovi ne postavijo tukaj v Collinwoodu pogrebnega zavoda?" Imamo prijatelje, kateri se čutijo, da bi jim morali mi voditi sprevod ali pogreb. Nekateri vsled tega, ker smo že prej iz njih družin pokopali katerega izmed njih udov in zopet drugi radi drugih morebitnih uslug. Toda, ker je danes v navadi, da se pogrebi vrše iz kapel v pogrebniškem domu, zato je bilo za nekatere naše prijatelje zelo nepriročno poslužiti se našega pogrebnega zavoda. Radi tega pa so si želeli, da bi si mi ustanovili tudi v Collinwoodu tak pogrebni zavod. To je pa precej težka. zadeva, kajti v Col-linwooda tam blizu ga jii potreba, ker sta tam že dva taka zavoda drug poleg drugega. Mesto, da bi še mi zidali tam tak pogrebni zavod, smo se dogovorili z g. Josip želetom in Sinovi, ki imajo v Collinwoodu pogrebni zavod, da nam za take slučaje, za naše prijatelje rade-volje odstopijo njih zelo krasno in komodno pogrebno kapelo, kakor so nam to storili za Lav-ričev pogreb. Torej s tem je to vprašanje, da bi tudi mi tam v bližini odprli novo kapelo, rešeno. Dokler nam bo želetov pogrebni zavod tako naklonjen, kakor nam je bil v preteklosti, nam bo mogoče, da bomo našim prijateljem, ki bi želeli, da jim mi oskrbujemo pogreb v tem pogledu ustreženo in ta posluga pa ne bo nikogar nič več stala, kakor da je to v naši lastni kape1 i. Ko smo poskusili na ta način MAH ■VBIT PAT DAT BOND DAY Neue Zueric'her Zeitung: 27. novembra: hrvaški zunanji mi- Razne vesti iz Jugoslavije "Neue Zuericher Zeitung" poroča dne 29. novembra iz Bu-dapešte, da so pretekli torek ustrelili v Beogradu 11 oseb radi tega, ker so "pripravljale sabotažo in podpirale delovanje komunistov." Obsodbe je izreklo vojaško sodišče, ki se imenuje "vojaško sodišče srbske državne garde." Iz smrtnih obsodb v teku zadnjih par tednov, je treba zaključiti, da sta začela Nedič in novi srbski notranji minister uvajati še trše policijsko postopanje kakor dozdaj. * Neue Zuericher Zeitung poroča 27. novembra iz Budimpešte: Dragomir Jovanovič, predsednik policije in župan Beograda, je izjavil na radiu, da bodo vsi Srbi, ki bi se udeleževali bojev, doživeli usodo upornikov: ogromna je razlika med vlado v izgnanstvu iz prve svetovne vojne in sedaj; v Srbiji zdaj ni vojaške fronte. (Italijani so drugačnega mnenja: še vedno izdajajo uradna poročila o izgubah na "balkanski fronti" — Op.: JIC.) ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. ^ bilo moje prizade-Popolnoma uničeno. Že-. rnala, da sem se že bal , zdravje. Sam lisem a'VoKa-l bi sedaj počel. Tako jilnilotl doma, čisto med Judmi; prepričan sko-tj0!0' da -vi tu kje ril. v Ce ga ni hudobnež ska! 6 S6m Prebr°dil. vse „h ' 0 mojem sinu ni bilo sluha. — Ker mi je dom,? Jel P°hajati, pisal denar fl l!em imel zopet mesta i' Kupil sem si zu" e| . eP° posestvo ter ; TU[laj vSVoJ'e "ovo življe-fiki ',zena je želela v ! tič vef' Saj, doma ni il0 . vec, kar bi jo bilo ikaj ^ el Po 6secev Pozneje sem 5 Prišeinekem kuPčevalcu, e bil ond'Z 'iužne Amerike, nemskf 1 delj časa pri ne" posestniku, Em- e, kj 'neNu, blizu mesta i ondj 3e šele ob kratkem *ata *aselil- p>° njego- spo2na] m Popisu sem ta- 5VoUpa .Mojega stričnika nje je oživelo v me- 1 0qH ip 5°' svoj skleP že" 0 Wn/a Zadovoljna, če • Hotela lada samega pu" ? 0, v ' kl bi naznanjeni ladi o1"?" veter 2* Cii"je drčala p° S" - Ce ' ptica P°d o^ wtu:nvpa je 6 J DrpV • ladl'1a se 0ci>omiLkUCevala- krmilo več nismo Hl0, Nebo se je ;^ele ' bilo skorej ^"czn, SVigale vihar -valove bd vseh fi gaU po^ našej trpel > 4 ?a\dan- Nakrat t Se je v + tako mo-M.^'ka J Jem hipu odlomiti ndl'bfola- Mornarji se je brai 1 iit,.1 smo!" , tlnj Stli, j ' nelo je od If ^veiii rJe Pljuskala „>lo i J8P»nje. Kar h Hat!; POraa*al° je Sj ^Hj aP'tan je pd. i,' ^2ečLSP0dbudljivimi, besedami, pa to^j Po?* špTje - Kii kričal iet • "Colne v lo ,biC ^Pitan' ^ ko čolni tiAatJ pa prepu. SVaI°vom ladij0 'e na ia 2daJ na de- vnet7°v !lednjič Pa ' va kma ' 0t °bstrelje- N dT,"-80 j0 Pogolt- je Cerav110 • Veslah 110 so nam va- lovi žugali pogin. Drugi dan je vihar pojenjal in mornarji — ti morski sinovi — bili so zopet veseli, kakor ne bi sp bilo nič posebnego pripetilo prejšnji dan. Morje bilo je zopet mirno in mornarji so obračali z vajeno roko krepko vesla. Tretji dan zapazili smo v daljavi la-dijo in naš strah se je spremenil v veselje. Kapitan je velel še urneje veslati in njegovi služabniki so izvrstno pokazali, kaj premore nj.'h moč. Ko smo se dovolj približali, dali smo znamenje in ladija. je plavala proti nam. V nekaterih urah smo bili zopet v varnem zaVet-ji, v varnem,' kolikor se more zahtevati na morji. Bila je to francoska ladija, ki je šla v Aleksandri j o, in njen kapitan, že postaren mož, Inas je rad sprejel in nam obljubil odložiti nas v Algiru, kjer bode obstala njegova ladija nekaj časa. — Jadrali smo mirno dalje, prišli v sredozemsko morje in sedaj smo upali kmalu priti na suho. Nekega večera naznani ogleda na jarboli ptujo ladijo. Kapitan vzame svoj daljeglas (daljeglas zdi se mi najbolj pripravna beseda za nemški :'Sprachrohr") ter stopi na prednji del. ladije. Ptuja ladija se je kmalu tako približala, da smo mogli razločiti posamezna dela; bila je precej obširna. "Oho, ladija, oho!" zakriči kapitan. — Nobenega odgovora. Še enkrat ponovi, — zopet nič. — Sedaj stopi k mornarjem, da jim povelje, in ko bi trenil, bili so vsi oboroženi do peta. Razun pušk, bila sta na ladiji tudi dva topa. "Najbrž bomo imeli opraviti z morskimi roparji," pravi malomarno, "pozor tedaj fantje!" Nam drugim, ki smo zvečer vedno radi sedeli na površji zaradi prijetnega hladu, zapove iti v spodnji del, da ne bi nas zadela kaka sovražna krogla. Še zdaj se spominjam tistega moža, kako junaško je stal na ladiji, v je-dni roki daljeglas v drugi pa golo sabljo. Nekaj trenotkov preteče. Zdajci zagrme puške na našej ladiji in takoj potem tudi od nasprotne strani! Sedaj je pokalo neprenehoma in zdaj pa zdaj zagrmela sta tudi naša dva topa. To je trpelo dobro .iro, potem preneha streljanje, na ladiji nastane šum in mi v spodnjem delu smo slutili nekaj grozovitega. Nismo se motili. Tolovaji so zasadili svoje kljunače v našo ladijo, pridrli na površje, in ker so bili obilnejši, premagali so kmalu naše mornarje, ki (so -se borili do zadnjega; tudi kapitan je izdihnil svojo junaško dušo. Potem so privreli v spodnji del, pobrali, kar je bilo večje vrednosti, polastili se tudi nas, potem pa so zavrtali ladijo in jo potopili v morje. Sedaj smo bili sužnji na tolovaj skej ladiji. Pobrali so tudi nam vse, kar je bilo kake vrednosti, samo jaz sem ohranil v spodil jem žepu molitveno knjigo, katero sem že od nekdaj vedno nosil seboj. Ne dolgo potem smo prišli na siiho. Ondi so nas tolovaji razločili in odgnali v razne kraje. Mene so prodali nekemu be j p v majhnem afrikan-skem mestu, kjer sem bil suženj devetnajst let. Nobene krščanske duše nisem videl nikoli, celo svoj materin jezik bi bil pozabil, ko ne bi bil včasih sam s seboj govoril slovenski. For Victory... Buy U. S. DEFENSE BONDS STAMPS Domača fronta (Nadaljevanje z 2 strani) ribe na teden in dva kozarca mleka na dan. Zelenjave, kot so zelje, korenje, stročji fižol in paradajz, se priporočajo kot hranilni, dasi nedragi viri vi taminov in mineralov. Bureau of Home Economics (gospodinjski urad) v federalnem poljedelskem departmen-tu daje gospodinjam nasvete o ekonomičnem kupovanju. Nabave v večjih količinah, kupovanje zelenjav v sezoni, ko so najbolj poceni, primerjati cene pred nakupom in proučevati cene onih jedi, ki imajo enako hranilno vrednost — so vse to metode, da se znižajo stroški za hrano. Domača oskrba gumija Galoše, gumijeve cevi za vrt, z gumijem prevlečene dežne plašče, moderce in pasove, kakor tudi druge domače gumijeve predmete morate čuvati pred vročino, solnčno svetlobo, oljem, maščobo in katranom, kakor nasvetuje vsem urad za upravljanje cen (OPA). "Vaša dolžnost je paziti na to, da to, kar imate, traja čim dalje — vsled boljše oskrbe in domačega popravljanja," pravi OPA. "Vojna v Pacifiku je pretrgala vire skoraj vsakega koščka surovega gumija. Ta-korekoč ves gumij, ki ga še imamo, in umetni (sintetični) gumij, ki smo ga v stanu pridelovati, se mora vporabiti za vojne potrebe." Pazite na sovražnike gumija. Shranjajte predmete na primeren način. Odstranite vso nesnago. Popravite pravočasno. To so nekateri nasveti, kako naj gumij ostane "mlad." Za shrambo gumijevih predmetov naj služijo hladni, temni prostori, proč od cevi za gor-ko vodo, paro in vroči zrak. II. Bili so pa časi, ko so pri Kovaču drugače spoštovali iz Gorenje vasi došlega tasta in očeta. E, hej! Kovačev Martin je bil spoštovan kovaški mojster na Ra-dovini, ko je vprašal pri Klan-čarju v sosedni vasi za nevesto. "I, zastran tistih par njivic in male koče bi ti je ne dal, verjemi," je rekel oče Klančar in | se imenitno pogladil po desni hlačnici; "ali zastran tvojega rokodelstva in pa, ker si znaš 'povsod pridobiti groš in spoštovanje. Zato ti ne morem od-j reči naše Maričke." i Ljudje so se čudili navzlic I ti razlagi, ugibali to in ono, pa , uganili rfiso ničesar Ipravega, zakaj gre Marička h Kovaču na Radovino. In še dolgo je ponavljal po poroki širna gorenjska fara čudno, čudno!. Slednjič sta se tudi Martin in Marička prestrašila — ne resnice, da sta se vzela, marveč tega, da se jima nade niso izpolnile. Ona se je nadejala, da ji pri Kovaču ne bo treba trdo obdelovati zemlje, kar je bilo doma nujno potrebno; on je pa že naprej v duhu prešteval stotake, ki mu jih donese bogata Klančarjeva hči za doto. S temi je nameraval dokupiti toliko senožeti in zemljišča da mu ne bo treba več vihteti kladiva v kovačnici. No, pričakovanih stotakov ni bilo, namesto tetti sta Martin in Marička prejela o priložnosti, ko se jima Klančar zaradi dote ni mogel več ogniti, odgovor: "Bom že videl, kako si bosta pomagala, pa bom potem priložil. Denarja ne daje ni-kdo na burjo — ha, ha!" In zopet se je pogladil po desnem žepu. A poslej sta bila Martin in Marička na tihem vsak za se prepričana, da navzlic temu Klančarjev žep ni tako polfn in ne tako odprt, kakor so doslej govorili ljudje in kakor bi bilo njima najbolj všeč. Njivice je miorala Marička obdelati z lastnimi rokami, Martin pa je razbijal s kladivom v kovačnici kakor da -hiti kovati sam svojo srečo. Pa je ni koval. Oba nezadovoljna sta ; zbadala drug drugega: "Ti si Pravilo, da iz Kanade pošljejo skoro iS % vsega vojaškega materiala v Anglijo in Rusijo. Slika nam predstavlja nakladanje topov v neimenovanem kanadskem pristanišču za pošiljatev preko Atlantika. , bil »ubog kakor brst!" — "Ti nisi prinesla k hiši niti toliko, da bi se hiiš oteščala!"—"Oče noče dati."—"Kako naj da, če nima, bahač!"—"Vsega ne izroči bratu, vem jaz."—"Onega, česar nima, gotovo ne." To je bil pa šele začetek vsakdanjih — molitvic. Tudi Klančarju se sodba o Kovaču z Radovine ni obnesla posebno. Delal je res za groš, pa groš je potem — menda vfcled nespele sreče in domačega prepira — odnesel navadno v žganjarnico, redkeje v gostilno za pijačo. Namesto da bi si z delom pridobival za gro-šem groš in med ljudmi spoštovanje, je pa pridobival dan za dnem bolj — rdeč nos. Žena je želela slednjič, da bi čim preje nehal kleti in razbijati v kovačnici za groš, češ, z gro-šem neha tudi pijača. Potem ji bo mož vsaj pomagal obdelovati njivice. Martin je sicer gojil o premembi dela jednako željo, toda z razliko, da bi mu prav za prav moral pomagati iz kovačnice Klančar s par sto-taki. Njegovih njivic je premalo za množečo se družino. Zaradi tega se pa nista gledala z ženo nič lepše. Ko je Klančar ženil sina, jima je odštel nekaj stotakov, in Martin mu je moral obljubiti, da hoče poslej marljivo delati na njivi ali v kovačnici. Dokupila sta nekaj zemlje. Delal je pa Martin raje na poju nego pri nakovalu in žarečem ognju. Sčasoma je popolnoma umolknilo kladivo; le ime "pri Kovaču" je ostalo v spomin nekdanjih časov. Kovali so poteYn Rado-vinci drugod. Martin in njegov rdeči nos sta bila pozneje največkrat v prav resnih zadregah za groš, in največkrat je moral nos kar šiloma pozabljati boljših časov ali pa s prisiljeno resnobo — nadzorovati, kako si nekdanji radovinski kovač gasi žejo z vodo. Včasih je. pa le staknil Kovač med prejšnje znance in v znane pivnice, kjer so mu s kislimi obrazi neradi dajali pijače na kredo in mu slednjič namesto pijače kazali samo kredo..... Življenje se je pri Kovaču snovalo trdo, trdo. Ako je on pomagal sosedom, da s privošči požirek pijače, ali da zasluži otrokom obleko, je zaostajalo delo doma; ako je delal sebi na zemljišču, niso bili oblečeni otroci, je hodil revno odet on sam in hodil — s suhim grlom. Dolgov, resnžh dolgov se nikakor ni bilo več mogoče braniti. Zato so pri Kovaču ■ kot angleško petje pozdravili novico, da se kmalu preseli k njim oče Klančar iz Gorenje 'vasi. Kakor se spodobi rešitelju iz dosedanjih stisk in težav, so tudi pozdravili z rodne ruše pregnanega tasta in očeta. (Dalje prihodnjič.) -o- Nekdaj neodvisno kraljestvo Bavarsko, ki je merilo krog 30,000 kvadratnih milj z 7,000,-; 000 prebivalcev je postalo del I nemške države leta 1871. Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists in Set-up men Prednost imajo oni, ki žive v Collinwoodu. International Vibration Co. 16702 Waterloo /id. (x) Za čiščenje poslopja Sprejme se ženske iz not-tinghamske okolice ali od 152., da bi čistile poslopje. Morajo biti ameriške državljanke. Plača $4 za 7 ur od 5 popoldne do polnoči. Zglasite se pri Advance Window Cleaning, Ine. 3211 Payne Ave. ali pokličite: PRospect 2945. (34) MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša 11 sob za dve družini na 6303 Carl Ave. Vse udobnosti. Ali pa se tudi zame--ija za enodružinsko hišo v Eu-:lidu. Za nadaljna pojasnila /prašajte na 22031 East Miller Ive., Euclid, Ohio. (36) Hiša naprodaj Na 910 E..75. St. za eno dru-iino, 4 spalnice; cena $6,500. Nobtyiega popravila potrebno; 'urnez pravkar inštaliran; škri-jeva streha, garaža za 2 avta. Lastnik razkaže hišo podnevi ali zvečer. Lahko se takoj vselite. M. & S. Liebenthal 9.19 National City Bldg. MA-0336 (35) ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, •evmi, visokem pritisku krvi, ii zastareli poškodbi, pridite k -neni, da vidim, kaj morem sto* iti za vas. Imel sem velik uspeli v 25 letih v takih slučajih. Jaz'se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam 'ahko razloži na razumljiv na-;in. N. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Ko so Angleži prodirali v TripoUtanijo so nihovi bombniki najprej uničili sovražniku letališča. Težke angležke bombe so napravile velike jame na vseh letališčih, a ko je angleška armada iste tudi zavzela, tedaj pa so biti delavci hitro na mestu, da so zasuli jame in da je bilo letališče zopet- sposobno za promet. k "Every dime and dollar not vitally needed for __ftbaolute necessities »hould go Into WAR BONDS and STAMPS to add to the striking power of our armed foroea." -Feakein D. Eoomtilt, PraUtrU oft&i United Statu. * * * Think War! Aot Warl Buy WAR SAVINGS BONDS—at least 10% of your pay avenr paydayl OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano In hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vaSega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. rs- ODVEČ (Slika. Spisal lv0 Trošt.) DELO DOBIJO Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, '.z tovarne. Velik lot samo $4.00. Pokličite Liberty 2067. (38) Vsled gorkote in solnčne svetlobe se gumij kvari in poči. Ako je shranjeni predmet deloma iz sukna, prostor za shrambo mora biti ne le teman in hladen, marveč tudi suh. Drugače utegne priti plesnoba na sukno. Gumijevi predmeti se ne: smejo prigibati ali povsem priviti, predno se deriejo stran.' Kjerkoli je to neizogibno po-' trebno, je dobro oprašiti prigi-be z malo talkovega prahu ali koruznega škroba (štirke), da' se ne prilepijo. Olje, maščoba in katran povzročajo, da se gumij napihne' in oslabša, ako ostanejo na is-1 tem predolgo časa. Po navadi zadostuje umivanje z milom in gorko vodo, da se odpravijo ma-J deži. Ako to ni uspešno, narno-; čite gobo s kako navadno ke-1 mično čistilno tekočino, skrbno1 pa, kajti taka čistila kvarijo gumij, ako ostanejo predolgo v do-j tiki z istim, za več kot dve ali tari minute. Ako je gumij drugače v dobrem stanju, popravite sami ma-j le razpoke ali obnošena mesta.' Lahki popravki se morejo izvr-j šiti doma s pomočjo gumijevih' krp, ki malo stanejo. f biti papežniki krivi, kakor nekdaj kristjani v Rimu, ki so tudi morali zažgati Rim — ker je Neron tako hotel. O Bog — sedaj kipi sila do vrha — zakaj smo tako dolgo spali . . . Nismo bili dosti Bogu hvaležni, da nam je poslal Alberta, sedaj nam še tega požene Hendel; poginili bomo konec nas bo. Hendel je sedaj vstal v vsem svojem sijaju, z mogočnimi koraki je parkrat premeril dvorano, potem se je mimogrede ozrl' na morilko, ki je še vedno klečala in vlekla za široke rokave, ter ji je rekel: "Vstani in stoj tako dolgo, dokler ne izrečem sodbe." Nato je odprl vrata v postransko sobo ter je zaklical vanjo: "Gospodje komisarji zoper kugo!" Takoj so vstopili, zvečine so bili Hendelnovi sorodniki. Med njimi je bil tudi Ber-told iz Piraha, edini med navzočimi, ki mu kuga in papežniki niso spridili šaljivosti in dobre volje. Ravnokar je robato ozmerjal komisarje, ki so trdili, da vino škoduje v kugi. Nasprotno je trdil, da je stari tokajec izredno uspešno sredstvo zoper kugo, zoper lišaje, skratka: zoper vse bolezni. Med komisarji je bil tudi starešina Hendelnove hiše, stari Volfgang, gospod iz Ajheta. Z levo se je opiral na služabnika, z desno pa na svojo palico; vse se je spoštljivo dvignilo, ko je vstopil v dvorano, in dva svetovalca sta mu prinesla lagoden, blazinast stol. (Dalje prihodnjič:) JUNAKINJA IZ ŠTAJRA prevel dr. jos. jerse PODPIRAJTE -SLOVENSKE TRGOVCE 403—Pa na križ pri en hiš. Roza valček 404—Pod mojim okencem Nebo je čisto jasno 407—Euclickka polka Travca zelena, valček Imamo tudi druge popularne plošče, norwood appliance & Furniture 6104 SŠT. CLAIR AVE. mLENTINE dfie modi deslled w florists \ ASSOCIATION/ Nasprotno pa so vsi, moški in ženske, spoštljivo pozdravljali mladega Hendelna, globoko so se priklanjali pred njim; tam pri vzhodu na mestni trg ga je nagovoril protestantovski pridigar, ki je bil domači učitelj Hendelnovih: "Naj bo če-ščen, ki pride v imenu Gospodovem! Mihael prihaja in kliče: 'Kdo je kakor Bog' in žene ,s seboj na verigi kužne satane, da jih njegov visoki oče za vselej pahne^v peklensko brezdno." Mladi Hendel se ni zmenil za tako govorjenje; s svojim jeznim obrazom, z divjimi, temnimi očmi, ki nobenega ne pogledajo, nobenemu ne odzdravijo, je kaj malo podoben nadangelu Mihaelu. Pač pa se je zdelo, da je devica, ki je tako dostojanstveno stopala sredi med z;asramovanimi romarji, nežna sestrica zmagoslavnega nebeškega kneza. (Čudni izprevod se že pomika proti mestni hiši. Štefana se ozira proti temnim zidovom, in smehljaj ji priigra na resni obraz. Tam je ječa, strašni kraj, kamor ne posije ne soln-ce, ne luna. Pjojde li noter? . . . Če mora biti, pa naj bo; bo že Bog pomagal, ki bo čul nad svetim, menihom in tolažil njeno mater. Toda še nekaj drugega je tam pri teh črnih zidovih, o čemer Štefana še ne sluti ne. . . . Pred ječo stoji štirioglat, kamenit steber, 'visok za dva moža; na vrhu se reži mrtvaška glava, vanj so vklesani prisegajoči prsti, igralske karte in kupe, napolnjene s kockami, spredaj pa v višini polmoža je pritrjen grozni železni pas, katerega oklepajo okoli ledij hudodelcem in vlačugam, ki so obsojeni na sramotni oder, da tam stoje vpričo vsega mesta. — Mladi Hendel ve, da se glasi kužna postava: Kdor zapeljuje ljudi k procesijam. . . . Čeprav je hud na kužno tolpo in deklico, ga vendar zaboli srce, ko pomisli, da bodo morda kmalu peljali to lepo stvarco, ki mu je s svojim kolom razdrobila meč, tja na sramotni V SPOMIN druge oblettnice smrti našega nepozabnega očeta Frank Jazbeca Id je mirno v Gospoda zaspal 10. februarja, 1941. Zdaj bivaš vrh višave jasne, j kjer ni mraku, kjer ni no«; resnice solnce ne stemni, tam solnce sreče Ti ne ugasne. Žalujoči ostali: otroci. Cleveland, O., 10. februarja, 1943. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0 VENSKEGA BERILA ENGLISH-SLOVENE READEB" kateremu je zni2ana cena d* O AA in stane samo: ^ C«UU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. NAZNANILO IN ZAHVALA ' ia'e' I Žalostnega in globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, P1".1 0j j ljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo sredo I vzela preljubijenega in nikdar pozabljenega soproga Jobn Dolenc ki se je previden s svetimi zakramenti odzval božjemu klicu in zatisnu trudne oči dne 8. januarja 1943 v starosti 74 let. Doma je bil iz Rakulka Pryj J Maček, družina Rudolph Ot° fjl Mr. in Mrs. J. Adamič, E. 66 "^jol in Mrs. Derganc, družina Mike jl Addison Rd., Mr. Joe Drobnic, ()J St., družina Matt Novak, Genev'* \ Mr. in Mrs. Frank in Mary "jr^ Mr. Ivan Zorman in hči Carmen, J Ave., Mrs. Mary Krainz, družina , Mr. in Mrs. Charles in Mary r 'Mrs. Frances Turk in družina, AJ St., Mr. in Mrs. John Hočevar dr" fA Mr. in Mrs. J. Lapp, Mr. Stephen r nat Mary Penync Mr. in Mrs. lin družina E. 141 St., Mr. Fra^J narcic, Mr. in Mrs. John S1Ifl Carl Ave., Mrs. Anna Grajzar'3 j^l Slovene, Mr. in Mrs. Vidmar, E. yjA Mr. in Mrs. Perne, Mr. in M«-.^ *l Arko, Mr. in Mrs. J. Zalokar.JVJ Mrs. Jeraj, Prosser Ave., Mr. ,n.Ji John Oblak, Mr. Joseph Franc, " jjrl na Pucell, Mis. Prijatel, E. 66 S^ji in Mrs. John Pike, Edna Ave., Mrs. John Gradishar, Mr. "> Longefus, Mr. Mohorcic, SpilJe*.g 51 Mr. in Mrs. Marko Merhar, E. ^ Miss Mary Marsich, Mr. in Mr«-gat, Primožič družina, E. 55 St-> jji? Mrs. Godich in Rose, E. 93 Frances Intihar, Mrs. Frances' Ji« E. 64 St., Mr. in Mrs. Anton jF Mr. in Mrs. Hrovatin, Collinwo0"'^ in Mrs. John in Ann Medves, M»" Vf ry Prudich, Mrs. Paulina Stefa"' # St., družina Anton Opeka, Mr. f Louis Pengel, Wickliffe, O., ^fj Mrs. Leo Zupančič, E. 67 St., ry Ferkul, Mr. in Mrs. Frank "J E. 66 St., Mr. in Mrs. L. Leustik,. ^ son Rd., Mrs. Mary Luznar in Kathryn Krall, Mr. in Mrs. Leo-» tf Lockyear Ave., Mrs. Zele, *; # Rd., Mr. in Mrs. Petrincic, Mr. W Frank Baraga, Lockyear A Louis Ambrozic, Mr. in Mrs. 1 f/ Helen Bavec, Mr. in Mrs. sich iz Parkhill, Pa. za dar v J