Ali so otroški vrtci koristni ljudski šoli ali ne? Kakor so se ob ustanovitvi I. otroškega vrtca križala mnenja 0 njih koristi, tako ima še dandanes ta po mojem mnenju velevažna ustanova mnogo nasprotnikov. Vzroka temu nazprotstvu pa je iskati v tem, ker sodijo, da se otrok v otroškem vrtcu utruja, da se ga izrabi in da potem v ljudski šoli nazaduje, sploh, da nima nobene volje več. Takega mnenja je bila tudi nemška vlada že v začetku, ker je leta 1851. prepovedala v svoji državi ustanovitev otroških vrtcev. To je bil sicer hud udarec ustanovitelju Froblu, ki si je na vse načine prizadeval prepričati vlado, da prekliče oni ukaz. A zaman! Učakal ni tega, ker ga je poprej ugrabila smrt. Njegove ideje so se pa po njegovi smrti rapidno širile, in nemška vlada ni samo preklicala, ampak tudi ustanavljala otr. vrtce, kjer je kazala potrebo. Pred Froblom so sicer že obstojala taka zabavišča »jaslice" imenovana, ki so imela le to nalogo, da so med dnevom bili otroci pod nadzorstvom, sprejemali so jih že z drugim letom. Frobel je te zavode izpopolnil, in kakor beremo, si je sam delal skrbi s tem, kako bi imenoval ta svoj zavod. Prišel je do sklepa, naj se imeniije otroški vrt, ker se mu je ta naslov zdel najbolj primeren njegovemu delu. Na Avstrijskem je ustanovil tak zavod leta 1830., in sicer na Dunaju bogati trgovec Wertheimer; zavod so potern izpopolnili po Frobelovem sistemu. Sicer pa po pravici rečeno, se mi Slovenci ne ravnamo ravno najboljše po Froblu, in glavni vzok temu je — denar, ki ga mi Slovenci najbolj pogrešamo. Vse, vse bi se uredilo, če bi imeli le srcdstev za to, a štediti, da celo skopariti moramo, da nimamo niti najpotrebnejših reči v zavodu, Po Froblu bi morala biti zunanja uredba taka: Poslopje v lepem zračnem kraju, ne preoddaljen in tudi ne v takih ulicah, kjer je preveč ropota. Prostori naj bodo pri tleh, da se otroci s hojo po stopnjicah ne poškodujejo. Sobe naj bodo zračne, svetle, visoke hi prostorne. Potrebni prostori razven učilnice so: telovadnica, soba, kjer odlagajo obleko, in'če je otroški vrt Ijudski, tudi obednica, kuhinja in potrebni prostori zraven kuhinje. Okolo poslopja naj bo vrt; prostorno dvorišče pa mora biti posuto z belimi kamenčki. Na vrtu morajo imeti otroci razne vrtne priprave, kakor grablje, lopatice, motike, vozičke in dr. Tudi za igre v krogu in proste igre bi morali imeti različne žoge, obroče, vajeti, biče i dr. — Vsega tega, žalibog, me tržaške vrtnarice nimamo. Vsaka vrtna- rica je dolžna sprejeti 40 otrok, in to je popolnoma pravilno, ker če je tudi sobana prostorna, v kateri bi lahko bilo 100 otrok, jih ena sama vrtnarica ne raore vzdržati v pravem redu. Tudi s tem smo me tržaške vrtnarice velike sirote. Povprečno ima vsaka 80 — 100 otrok, in jaz sem prepričana, da je pri vsaki čut rodoljubja tako vkoreninjen, da bi ne bile vstanu odposlati katerega otroka, četudi vemo, da ne ravnamo pravilno. — Vprašanje je sedaj to, je li otroški vrtec ljudski šoli koristen ali ne. Jaz odločno izjavljam, da je otroški vrtec koristen ljudski šoli, in učitelji bi ga morali vedno in povsod priporočati. Otroški vrtec sprejema od končanega 3. do 6. leta otroke v svojo oskrbo, da se otrok v njem vsestransko razvija, duševno in telesno. Duševno pravim, saj je mnogo otrok, ki niti še ne znajo govoriti, ko pridejo v vrtec, a z razvijanjem govorice se razvija tudi razum. Pouk v otroškem vrtcu je nazoren, ves pouk se vrši na podlagi igre. Vzemimo n. pr. III — IV darilo, tako se zove škatla, v kateri je 8. plošč, oziroma kock, s katerimi sestavlja otrok različne podobe. V tem sestavljanju pride toliko in toliko različnih izprememb, in vsako tako izpremembo se natanko razlaga, da si otrok po večkratnem ponavljanju zapomni pravo njeno ime, čemu in zakaj se rabi, kdo izdeluje in t. d. Mislim, da ima s takim otro- kom, ko pride v ljudsko šolo, učitelj gotovo manj truda nego le z onim, ki ni zahajal v vrtec. Sicer sem jaz prva, ki obsojam mater, katera ima 1—2 otroka in da je sama ztnožna vzgojevati ga, torej, da je dovolj izobražena ali da se sama bavi teoretično in praktično z otroki, pa pošilja svojega otroka v otroški vrtec. To je res obsojanja vredno. Materi pa, četudi izobraženi, ako ima 5 ali 6 otrok je tudi potreben otroški vrtec, ker pri tolikih otrocih ji je nemogoče baviti se s posameznimi, kakor bi to bilo treba. Preprosti materi pa, preobloženi z delom, je pa otroški vrtec naravnost nekaj neprecenljivega. Katera mati more opazovati dobre in slabe lastnosti lastnega otroka; če je od jutra do večera uprežena z delom? Saj ona ga niti ne pozna dobro, hočem reči, njegovih duševnih lastnosti ne pozna, ker se z njim premalo bavi: Živeti je treba z otrokom, da se ga spozna, in tu ima najvažnejšo vlogo ravno vrtnarica. Ona je z njim po 5—6 ur na dan in v tem času vedno govori z njim najsibo pri vajah na pamet, pri darilih, pri igrah - sploh vedno. Tu ima vrtnarica priliko opazovati in proučevati ga. — Votroškem vrtcu, kakor so pri nas Slovencih razmere, govorim vedno 0 tržaških, je nemogoče držati disciplino, in to je popplma razumljivo. (Konec).