64. številka. Ljubljana, četrtek 19. marca. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po pravnikih, ter velja po pošti pnjenmi, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 trold za četrt leta 4 gole. — Za Ljubljano brez pošiljanja ha dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr Za Dosiliani« na 8Hn-aL-Una tU za mvB-C' ?° kVa.flM l0ta- —* Za ^Uje leM?1™nce}u lBt0 20 *oId" za P°' u'ta "0 - gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po posti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila še plačuje od četiri-stopno potit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo ae dvakrat in 4 kr. Čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat bo plača stempelj za 30 kr Dopisi naj se izvole karikirati. — Kokopisi bo ne vračajo. — Urodništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši Hotel Evropa" OpravniBtvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Zaradi (ltMia.šnjoga praznika izide prihodnji list v soboto. Hohenvvart se je enkrat dobro oglasil v seji državnega zbora 10. t. m. Pri posvetovanji druge kon-fesijonelne postave, katera je vseskozi dobra, ker tudi bogatim cerkvenim posestvom davek naklada, iz katerega bodo nižji duhovniki plačevani, — oglasil sejo Ilohemvart in odgo-varjaje ministru Auerspergu na zuano njegovo neomikano vedenje in govorjenje pri sklepu generalne debato o prvi konfesijoualui postavi, razložil je tudi svoje stališče in energično zavrnil napade, ki v ustavovernih listih nanj lete. Za to so nam potrebno zdi iz tega govora važneje stavke posneti. Ilohen-\vart je rekel: „Osnovna postava o državnem zastupu ima tudi §. 1;')., ki ima isto veljavo in moč kakor vsi drugi paragrafi te postave, katerega je zdanja vlada in njena prednica večkrat upotrebljevala in ki določuje, da se državne osnovnepostave smejo spremeniti, ako se sklenejo spremembe z dvema tretjinama glusov. ,.Vslcd tega paragrafi in na tanko po njegovem predpisu sem ob svojem času želel spremeniti državno osnovno postavo, katera si nij občnega priznanja pridobila, da si obstoji u že deset let. Ali sem pri tem tuje pravice, tudi če so bile ne-ugodue, z manjšo ali večjo vestnostjo spoštoval, nego zdanje miuisterstvo, to naj vam novinarstvo, to naj vam društva in po-rotniške klopi vseh dežel v monarhiji povedo. To, gospoda, je resnica. Vse, kar se pravi več, je tendcucijozno lepotičenje, naj prihaja od katerega mesta koli hoče. „Jaz nemam ni veselj i niti poklica raz- pravljati o tem, kaj bodo imeli nasledniki zdajnega ministerstva storiti; a z vso odločnostjo moram konstatirati, da zdanjemu ministerstva pri njegovem nastopu nij bilo treba ni eno besede, ni eno Črke ustave zopet v življenje spravljati. „Ako se je ministerskemu načelniku primerno zdelo pri oni prili';i tudi nekoga ne navzočnega napasti, ki je bil ob svojem času na Čelu trgovinskega ministerstva, stopil je s tem na polje, ki bi mi ob naših denaš-njih razmerah jako lehko bilo rez no odgovarjati. nAli gospoda, jaz nečem polemizirati, jaz hočem samo dejanstvene stvari pojasniti in za to bod-i dovolj, ako opomnim, da nij-sem onega moža, kateremu so napadi svetlosti veljale, jaz v Avstrijo poklical, nego poklicalo ga je uže prejšnje minister^tvo, in da je bil ob času, ko sem ga jaz Nj. veličanstvu nasvetoval za trgovinskega ministra, u Se več let v Avstriji delujoč, in če se ne motim, kolega dveh gospodov, ki sedita denes na mini Merskih sedežih. Dalje pa moram de pristaviti, da ta mož ne bi bil mogel za Avstrijo toplejše čutiti, ko bi bila celo njegova zibel v tej deželi tekla. Da si je bil poleg tega baš v oni stroki, v kateri b i imel trgovinski minister zmožen biti, slavo pridobil; da je v vsem nČenem svetu poznan in spoštovan, to se mi zdi vendar, da težno na vago pada in vsakako več obzira zaslužuje, nego kaka brezdubovita fraza. „Oprostite, gospoda, ako se bolj raz-grejem nego ste od mene vajeni; a uže več nego dve leti so moji protivniki ves svoj orožni arzenal pridi meni obračali, ne da bi bil jaz le poskušal braniti se. Sto in stokrat me je novinarstvo poskušalo na vsak le mogoč način umoriti, in denes za dobro iz-pozna , ne morda kak novinec, ki si dober kup hoče svoje ostroge zaslužiti, — nego ministerski načelnik, z naj grob ejšim strelivom proti meni v boj spuščati se. Star pregovovorpravi: „mnogo sovražnikov, mnogo česti" , in jaz mislim gospoda, da imam pravico leto tolažbo za sebe jemati. Ali povedal bodem tudi, zakaj se tako kolosalno mnogo močij proti meui potroša. „Ta boj ne velja moji osobi, ne moji slabi moči. Ja?, Bem bojišče uže davno svojim protivnikom prepustil, boj velja ideji, katero zastopam in ta ideja vsakako živi dalje, in ta ideja jo dandenes močnejša nego je bila taca. i , ko sem jaz na minister.skem stolu sedel, kajti utrjcua je z izkustvi zadnjih let, kakor so je do vidnega pokazalo, da se z vojaško vlado in voliluo reformo za h lu da parlament skupaj spraviti, da se pa taka ustava, kakorinu bi vni narodi Avstrije priznali in tudi varovali ne da po nobenem drugem potu doseči nego po potu s p o raz um lj c nj a mej vsemi narodi te države. Naj še tako veljavni protivniki proti temu nastopijo, naj očita nositeljem to ideje reakcija, federalizem, ultramontanizem in kakor se zovejo besede, s katerimi so me tako muogodarno obsuli, ipak se ne bode posrečilo nam le, k oni svobodi prisiliti , v kateri vidijo samo njeno spako." To je p: vi veljavnejši govor llohcmvar-tov, ki obsega tudi njegov program. Opozo-rujemo, da on nikjer in nič ne poudarja, da, celo odbija od sebe reakcijske nazore nekih svojih sobojevnikov „pravnarjev". Pot k časti. Neki jako bogati posestnik da pred nekoliko desetletij izmed mnogih posestev eno jako plodno na Slovenskem v najem. Najem-. Narodne pripovedke. (Izgledi ogerske in Štajerske slovenščino.) (Priohčuje prof. M. Valjavec.) 2. JJrn čednima i eden nouri brat. (Noršinci.) ICdnouk so bilij trij brati. Dva starejšiva sta mlajšega za nourega držala- Starejšiva sta si ednouk gučala da ta šla gouske krad-not. Mlajši je tou čiio pa je odišao k tistomi gospodari šteroga so gonsk« bile. Te brati je pravo da prijdeta gouske kraduot dva brata, da ka ujemi da da da de on stražo. On je pravo da ujemi da da dobro večerjo i naj lepšega gosaka. Brat si je zllo edne klejšče pa odišao v štalo gde so gouske bile Gda sta brata prišla kraduot pa gda je eden notri stoupo prijao je ednoga za nous s klejšči (!) a on zakričij: ete gouske trnok grizejo, Vgojduo gda je nori prinesao gosuka pravo je eden drUjgomi: vijdiš, nouri je vkiadno a miva ncj. Za tin sta si palik gu-čala da ta šla konje kradnot. Nouri odide palik k tistomi verti čidi so konji bilij pa so pogodij palik za večerjo i naj lepšega konja. Oda sta prišla vdari ednoga z ednov trejskov po glavi a on zakričij: eti konji trnok brcajo, pa sta odišla. V gojdno je te palik konja prignao a brata sta si guČala : nouri je vkradno a miva nej. Za tin ga je gnao na senje pa piijde v eden loug gde je eden brejst škripao a nouri je mislo da je tou kupec pa se je pogajao ž njin. Gda je brejst zaškrijpao on je vsigdar pravo da ne da za telko. Za tim je pravo: dobro, da mi ne ščeš povedati, jaz ti eti njam konja pa v Utro prijden po p^jneze, Či mi ne daš, tč te doli vsičem. On prijde drlljgi den pa je 1 nej našao konja ar ga je vuk pojo. Te ga doli vsiče a notri najde dosta pejnez. On o d n 'm'" d ■mu u i pokazao bratom a oni so pravil da naj ide k popi po tanjar. A pop ga je pitao, za kaj nlicajo. On je pa po-vedao da do si pejneze talali. Zdaj so njemi brati pravli, da naj ide k dveram, Či pop prijde da ga notri nj ptistij. A nouri si je edno trejsko zllo pa gda je pop prišao vdaro ga je po glavi. Zdaj je pravo bratom : popa san bujo. A oni so njemi pravli, za kaj je tou napravo. Za tin so popa odlcsli v k 1 e j t a gda je v nedelo vzounu k nieši pribeži nouri v cerkev pa povej lUlem : pop našoj klejti spij. Ltidi pridejo v klejt pa vidijo edno mrtvo tele štero sta njegoviva brata bujla, ar sta njeva že prvle znala da on tou povej liidem a popa sta v parmo odnesla. Sledi so si slamo talali. Čedniva sta doubila pri kraji a neuri na srejdi a na srejdi je nik plodnost videč, pobota se prav lehko s poštenim bogatin ceno, prevzame ne samo velikansko plodovito graščino nego tudi uže v službi stoječe sluge, katerih si je vsak uže precej polja prikmetoval i Bili so ti ob enem ilnge in prosti posestniki, le desetino so morali še kot davek plačevati. — Razdeljeno je bilo to posestvo v več gospodarstev, na katerih so najemnikovi oskrbniki ali uradniki prosto vsak po svoji pameti kmetovali. Pridelki so bili v prvih letih velikanski, in misliti bi si moral vsak človek bravši o njih strašanskih vspehib, da so izvrstni ekonomi; tudi se je tako mislilo in nekateri so še sedaj te vere, kateri o njih načinu kmetovanja ne vedo. Sejalo in želo se je mnogo let v gori omenjeni večini. A vsaka stvar se mora enkrat obrabiti, isto tako je zemlja po nadaljevanem brezumnem gospodarjenji brez vsakolišnega povračka gnoja morala opu-stotiti, obdelovanje se nij več izplačevalo. Kaj sedaj početi? Iznašli so lisičji uradniki drng pot. Napravijo za neubogljive sluge dresure, v katerih so vsakega s pomočjo patidurjev toliko časa priganjali, dokler se nij njih volji podvrgel, postali so sluge in kmetje ob enem služniki nenasitljivik uradniških pijavk. Tudi to pijavkanje je le nekoliko časa trajalo. Slnge nže oguljeni poskušajo z silo zmirom neprcuesljivejšega jarma otresti se. Nikoli nij bilo posestniko-vega nadzornika, da bi v najem dano graščino ogledoval, ker se je posestnik na poštenost najemnikovo in njegovih oskrbnikov zanašal. Zvedcvsi pa naposled o slabem gospodarjenji in nezadovoljnosti svojih nekdanjih kmetov, pošlje nadzornika stanje graščine in kmetov ogledat. Oni najde ne le sinove nekdanjih tlačanov svojega gospoda ▼ največji revščini, nego tudi nekdaj rodovitno polje do čistega izsrkano. Vse to so bili uzrok i, da jo pogodbo z najemnikom prelomil, graščino v svojo režijo nazaj vzel in kmete oprostil. — Velikodušni posestnik nij, kakor se pri vsaki taki prekuciji pripeti, oskrbnike iz služeb pustil, nego jih obdržal, naredil je odvisne in odgovorne pri svojem centralnem vodstvu graščin. V prid narodnega gospodarstva bi svetoval tem oskrbnikom isto tako našim ca-»litim gE/gr. duhovnikom priuzročeno sokrivdo pri zanemarjanji našega kmetijstva z naučenjem kmetijskih vednosti popraviti. Sami se priznavate kot oralce ledine. — Res je, toda vi ste vaše polje brez gnoja pop bilo. Nouri je zllo popa pa odnesao v eno zelje, v edno rokov njemi je djao sekero a edno je tak naravnao kak da bi šteo za edno glavou zelja držati. Za tin odide k verti čido je tou zelje bilou, da eden njegova zelje kradne. Vert odbežij ta pa lllčij Bekiro v njega a pop se je prevrgao. Zdaj je pravo nouri: ka ste tou napravili, ka ste popa bujli? A vert njemi je pravo da njemi da stou rajnski Či nikami ne povej. Nouri je privolo tak. Sledi ga je palik odnesao na edno črešnjo, dene njemi edno torbo na ši-njek. On odbižij palik k tistomi verti Čida je ta črešnja bilja. Tč vert lllčij eden bot v njega i doli se je prevrgao. Te njemi obeča palik stou rajnski da naj nikami ne povej. Gda je nouri že dosta hunevotarij napravo, odišao je domou pa je srečnejše žijvo nego čedniva. — (Dalje prihodnjič.) obdelovali, zato je postalo pusto, nerodovitno; moralo se vam je samovladno oskrbovanje v prid narodnega gospodarstva prikrajšati. Hvalite se dalje z buđenjem kmetiškega stana. Kaki so vspehi ali so razvidni ? — Prisvojili ste si ime redini voditelji" kmetovi, kam ste ga pripeljali, ali ste mu stan zboljšali? kar ae od vas kot redinih voditeljev" terjati mora. Naštevate, da ste vednosti med kmetom širili, kmet potrebuje najbolj vednosti o kmetijstvu, torej vi ste kmetijske vednosti med kmeti širili? Slabe pridelke uže pustega polja smatrali ste kot božjo k a z e n. Ali ste to pravi: vednost širiti ? resnico govoriti? Mesto gnoja na njivo, ste mu svetovali za h v. mašo dajati, tako se je z gnojem mesto pasta njiva kmeta, cerkvena mošnja pognojila. Tudi je romalo veliko krvavih pridelkov — ob času suše, deževnega vremena, bolezni priazročene po vam neza-popadljivih naravnih uzrokih — po aranžiranih procesijah in božjih potih v cerkve. Se tako ravnanje ne pravi nevednost širiti? Eto vam za sredopostno pridigo! Mnogobrojna, izobražena, vplivajoča in jaz bi še pristavil, premožna stranka ste vi, gospodje duhovniki! Porabite vse te vam od boga dane darove v zboljšanje kmeti škega stanu v materijalnom obziru. Kot mnogo vplivajoča stranka vplivajte, da se vam priložnost da, v kmetijstvu se izučiti, kot mnogobrojni stranki ne bode vašim terjatvam rado ustreglo; kot premožna stranka napravite si kmetijske šole, kar se uže v teologijah zgoditi more; kot izobražena stranka skrbite ne le za dušni nego tudi telesni blagor kmeta in združite se k vspešneruu delovanji tudi z izobraženo posvetno stranko. Ako hočete svojemu stanu zopet posvetno veljavo pridobiti, morete le takrat, ko si na vašo zastavo zapišete „učenje vere in kmetijstva" samo za omiko naroda. Skazite se, kolikor vas je možev. Tu vas čaka največja slava in čast. r. V V J11 o Utrnit t 18. marca. Češki novinar Lukeš piše v svojem listu „Nation" govoreč o tem, kako so se Slovani obnašali v državnem zboru pri konfesionalnih postavah : „Mi cerkveno-politiCne zrelosti slovansko-avstrijskih narodov nijemo Cisto nič gi-neni. Nasprotno imamo prav mešane občutke glede facita omike in duševne svobode avstrijskih Slovanov. Mi smo mislili, da zadosti, ako opomnimo slovansko-avstrijske poslance na proti-reformacijo 17. veka, pa se zadrže nasproti cerkveno-politični reformi v Avstriji korektno, ter preskrbe, da se ne vrne pogubni upliv katoliške cerkve na življenje slo-vansko-avstrijskih ljudstev. Da, mi smo se nadejali, da mora zadostiti opominjanje na enako zgodovino trpljenja vseh slovansko-avstrijskih narodov o Času zopetnega kato-liziranja, pa zagledajo zastopniki tek narodov če uže ne pot zdravega človeškega razuma, vsaj oni narodne poštenosti. Motili smo se. Večina slovansko-avstrijskih poslancev je ono roko poljubila, ponižno poljubila, ki je tepla slovenske narode, ki jih je kruto tepla. Samo mala kopica 24 slovanskih poslancev je zadela pot narodne poštenosti, zdravega človeškega razuma, svobodnega duha. Osramočeni in razžaljeni konštatujemo to resnico. „Najzoprniša prikazen v cerkveno-poli- tičnem boji zadnjih dnij je bil govor Češko-slovanskega poslanca Pražaka, potem glasovanje ostalih 8 češkoslovanskih poslancev proti zakonski osnovi. Čehoslovan Pražak se je ponižal za šampijona dogme nezmot-nosti, za govornika konkordata. Pražak se je zraven tega še tako daleč spozabil, da je najslavnejši kos zgodovine lastnega naroda prav /operno onesnažil. Tako ravnanje je pod vsako kritiko. Tudi tukaj se ne sme več z dokazi bojevati, nego z---, in zato je menda še ves češko-slovanski narod kljnba pasivitetni mizeri dosti moža. Edina svitla točka slovansko-avstrijske cerkvene politike, v kolikor se je z odra iavila, je govor slovenskega poslanca Kazi aga. Pošteno in krepko trn jen je po resničnem najboljšem, namreč po svobodi duha svojega naroda, brez VBeh stranskih obzirov, — popolna oblast nad obravnavanim predmetom, — originalna in plodne cerkveno-politične ideje spojene z bistvenim, očiščenim državno - političnem izpoznanjem , duhovite apercus, patrijotično navdnšenje in vse pri-dobljujofft toplost — to karakterizira orato-rični proizvod, s katerim se je Razlag za zakonsko osnovo potegnil. Njegov govor je eden najpomenljivejših v celi glavni debati, z njim bo je Razlag dvignil med najznamenitejše osobnosti slovanskih poslancev in je v vseh pametnih krogih vzbudil veliko na-dejo v bodočnosti. „Razlagov govor in glasovi 24 Blovansko-avstrijskih poslancev se imajo smatrati kot rešenje časti avstrijskega slovan-atva v svobodnostnem obziru in se morajo tem bolje ceniti. Na drugi strani pa se mora slovansko-avstrijska cerkvena politika, kot celota cenjena, najhujše obsoditi. Kakor so bile vse sedanje politične težnje brez plana in brez cilja, v večini napačne, tako je tudi cerkvena politika avstrijskih Slovanov v najbolje kričečem pro-tivji z diktati zgodovine, t. j. fč svarjenjem in opomiojevanjem preteklosti j upira se proti terjatvam sedanjosti, in bi bila tudi svobodo duha slovansko avstrijskih narodov za bodočnost kratkovidno v nevarnost spravila, ko bi ne bila, kakor vsa dosedanja politika, absolntno brez moči. Obsodba proti slovan-sko-avstrijski cerkveni politiki poostruje še politični faktom, da je klerikalna pravna stranica za dobljeno pomoč noče podpirati v državo-pravnih in narodnih težnjah, in sicer edino iz tega uzroka ne, ker je klerikalna opozicija še veliko bolj slabotna kakor dr-žavopravna sama". Politični razgled. Not r ti nj e Jscle V LJubljani 18. marca. V poslanski zbornici rfršavnefjn cAora je v seji 17. marca o zakonski osnovi tikoma pokritja potreb katoliškega kulta govoril generalni govornik Karlon, ob-žalovaje molčanje majoritete v generalni debati. Stremayr pove, da nij stvar vlade, spuščati se v teoretično borbo. Namen vladne predlage je: nstvarjenje davka za župnijske in samostanske dohodke, ne pa za njihovo premoženje. Ta davek se bo obrnil za izboljšanje plač nižjega duhovenstva. Da bi se te uredile, se je nže dolgo škofe izpnd-bujalo, a samo Raušer je dal 80.000 gold.; zato je morala vlada to stvar v roke vzeti. Minister Lasser odgovarja na Hobenvvartov govor, katerega zove pomenljivega moža, ki ima važno preteklost, in morebiti tudi nplivno bodočnost. A Hobenwartove ideje o splošnem ustavnem konkordata ne more odobravati — pravi Lasser nijea realni politikar. Več o tem prihodnjič govorimo. &knf§e se zdaj na Dunaj i posvetujejo kako bi zavrgli in zabranili, da cesar ne bi potrdil konfesijonalnih postav. Vsi so prišli, le dva, ljubljanski in kraljevogradski ne marata ndeležiti se skupščine, kjer se taji zdrava pamet in za rimske jezuite in višjo hierarhijo proti državi zarote delajo. Rusinski škof Sembratovič si je veliko prizadeval, da bi rusinske poslance, ki so duhovniki, naščuval proti konfetijonalnim postavam. A rusinski žnpniki so rajši svoj razum poslušali nego Škofa in glasovali kot neodvisni možje. V fjospnrtski #t»ornici so 17. t. m. bili tudi škofje navzočni in so izročili pred-seduištvu spomenico, v kateri se za konkordat poženo in pravijo, da bodo le tako dolgo udeleževali se debat, dokler zbornica ne bo sprejela novih konfesijonalnih postav. — Volil se je odbor za konfesijonalne postave v katerem imajo ustavoverci večino. Ogvrski listi dvomijo, da bi se koalicija obistinila. Kadar Andrassy pride, se odloČi. Reform . Lonyayev lift, zaznamuje to-le kombinacijo: kabinet Szlavy ostane, Zichy bode financministcr, Sennyey pa z velikimi oblastmi na kraljevo povelje prevzame notranje ministerstvo. Vitanje «lrztav«». Unski „Golos", panslavističen list, misli, da tendencija nemške politike nij mir; pravi, da zunaj nemških mej ne bode nihče verjel, ako Nemci zagotovljajo, da hočejo mir. „Mi vemo, pravi „Golos", in Nemško vć. da mu mi ničesa ne moremo vzeti. Toda najmanjši poskus Nemčije bi patrijotizeai ruskega naroda žalil, in ta vihar bi se prej ne pomiril, da bi bil oni kaznovan, ki se je drznil poskušati. Nemško misli, da Francosko še petdeset let ne bo miru. A koliko stoletij, bi še ne imelo miru, ko bi ne bile razmere z nami prijazne. Čudno se nam zdi, da slišimo iz ust pruskega feldmaršala (Moltkeja), da se Nemčija pripravlja, da njene armade proti dvem nasprotnim stra nem narede front, med tem, ko se nam vsak dan zagotavlja, da so se ne smo stari pri jatelji, nego i stari sovražniki v interesu miru ozko zvezali". Vidi se iz tega, da bi bilo bolje, ko bi Moltke ne bi ropotal se sabljo. V seji itnlijnnskih poslancev je minister-prezident Minghetti predložil državne proračune. On je konštatiral, da se je leta 1873 prihranilo 35 milijonov. Leta 1874 se ima 10 milijonov prihraniti. Deficit 1. 1874 ne bode znašal 128 milijonov. Minister pravi, da se bode lehko odgovorilo potrebam dr žavne blagajnice se sredstvi državnega zaklada, ne da bi bilo treba izdati papirnati denar ali pa vzeti na posodo. Leta 1875 bode deficit znašal samo 75 milijonov. Mi nisterprezident pravi, da ostane le potem v uradu, ako se njegovi fmancijelni načrti po-trde. Zbornica je Minghettijev govor s pohvalo sprejela. Xi'n».ik* državni zbor je sprejel v tretjem branji zakon o omejenji pravic nemških konzulov v Egiptu in je začel drugo posvetovanje tiskovne postave, katere se je prvih pet paragrafov sprejelo kakor jih je komisija nasvetovala. Civilno - zakonska postava se je uže publicirala. Bismarck okreva. Dopisi. Iz 14. marca. [Izv. dop.j Grom in peklo, — si bo tist vaš čudnež Luka Jaran mislil: v Trstu je bil na sredpostno nedeljo korzo! Hodili so ljudje ošemljeni, ko predpustom; vozili se v elegantnih ekvi-pažah ter sladkarije metali in na večer imeli veliki maskirani ples, ali, hotel sem reči, veliko maškerado. Kako, da se nij Trst po topil, ker le par sežnjev od morja leži, ker si upajo ti laški liberaluhi take reči v sredi sv. pusta počenjati! Bo pa uže kaka šiba božja jutri prišla. Vsaka prva reč je nevkretna in nekoliko težavna; tako je tudi predvčerajšnji korzo imel nekatere težave. Ljudij radovednih je na tisoče mrgolelo in gnetilo se po korzi in dragih ulicah. Kočij je bilo le malo in še te so kmalu odšle j maškar se je videlo prav redko in tudi sladkarij se nij metalo. Uzro-kov je več. Prvič so se nekateri bali s kočijami na korzo priti, ker se je govorilo, da bo gotovo kaka „rabuka" nastala. Drugič pa zopet za to, ker se je še letos prvi pot korzo na sredpostno nedeljo in ker je bil lep krasen spomladanski dan, ter se je gospoda na deželo po navadi odpeljala. — Reči se mora, da je korzo fiaško naredil. Napravljal se je s tem namenom, da bi bolje ubogi ljudje kaj za šopke in sladkarije zaslužili, kar pa nij bilo. Gotovo so pripomogle k temu nevspebu tržaške terci-jalke. Saj so pa tudi v cerkev letali, da so se povsod stopnice za tri palce pri vbodu zdrgnile. Tudi 19. na sv. Jožefa dan bi imel biti korzo; toda mislim, da bode le prepušta čakati in masko V sredo se bodo v veliki dajale, zvečer pa bode ve liki ples v gledišči, kamor so povabljene vse notablitete v Trstu. Tihi večer v soboto v tržaški slovanski čitalnici je bil zopet dobro obiskan. G. Vu-ličevič je predaval zopet o poeziji. Rizlagal je prav lepo glas Slovanskih gosli, povedal je, da iz ene edine strune slovanskega gos-larja izvirajo glasovi: junaštvo, ljubezen in žalost. Umel je svoj predmet tako čirovno okinčati, da mu je večkratna gromovita pohvala donela. V soboto pa, kakor se čuje, boče napraviti Čitalnica krasno besedo, pri kateri bode občinstvo posebno pevski zbor iznenadil z lepimi narodnimi pesnami. pil naš vrli cbčinar in kapec g. G. Mavrer s kacimi 20 kmeti, h katerim so se tudi pridružili še kostanjevski žandarji. Vsem ki so pomagali, hvalo ! Onim pa, kateri so bili od župana proŠeni na pomoč iti, a nijso šli, očitna graja. Pri tacih prilikah se očitno pokaže, kdo ima kaj prave ljubezni do svojega bližnjega. treba do drnzega dimnik obesiti, vojašnici svetinje Domače stvari. — (Iz Kranja) se nam poroča, da je nagle smrti umrl dekan ReS. Pokojni je bil duhoven zmernih političnih nazorov stare šole, spoštovan, kot duhoven od vseh strank. — (Koze) razsajajo še zmirom v Kranji in okolici. — (Prvo sodsko obravnavanje) pred porotniki po novem kazenskem redu bode pri deželni sodniji prihodnji pondeljek 23. marca. —o— — (Razpuščeui Virantovi humoristi) se bodo zdaj „in corpore" vpisali v nže na pol mrtvo politično društvo „Slovenija", da tam nadaljujejo svoje marnje. Tako vsaj kc glasi od merodajnih komikerjev tega društva izdaua parola! —o— — (Odlikovanje.) Cesar je v priznanje človekoljubnega delovanja podelil Baum-bach Ani, posestnici lekarne v Cel ji, zlati križec za zasluge, s krono. — (Z Rake) se nam piše: Požar 8. marca je bližnji krakovski hosti veliko škodo urini]. Pogorelo je nad 30 oralov gozda Ko-stanjevske grajščine. Da se požar nij dalje širil, je pripomogel raški župan, kateri je s svojimi odborniki sejo pričeti mislil, pa za-pustivši zborovanje, je hitel z raškimi Žan-darmi ogenj gasit, h katerim je tudi pristo- Razne vesti. * (Redka starost.) V Polji na Istri-janskem je umrl 7. t. m. starec, rojen leta 171)!), tedaj 104 leta star. Več let je služil kot vojak pod Napoleonom 1. Ko je bil 83 star se je oženil v drugič in ima vsega skupaj 10 otrok. Kot Napoleonov vojak je nosil medaljo, katero je dal kovati Napoleon III. v spomin na svojega velikega strijca. * (Koliko košta kolera.) Lanska kolora je koštala mesto Trst, kakor se čita v izvestji mestne oblasti, 50.280 gld. 85 kr. ki so se potrosili, da bi se ta kužna pošast odvrnila. * (Nesreča.) Vratislavski škof Fiirster je prišel te dni na Dunaj, da bi se pomagal tepsti zoper konfesijonalne postave. Toda nesreča je hotela, da je soba, kjer je prebival začela goreti, da je moral v drugo stanovanje. Na Pruskem ga rubijo, na Dunaji ga pa zažigajo. * (Nij popolnem resnično). V „Neue Fr. Presse" beremo sledeče „poslano": „Gospod urednik! Jaz konstatiram, da vaše poročilo, -da sem uže zdavnej umrl, nij popolnem resnično. Dr. II. Ilumpel". * (Fabr i k za papir) je na sveta 8960, v katerih dela 00 tisoč mož in 1*0 tisoč žensk. 100.000 osob kupuje cunje. Vsako leto so naredi 1800 miljonov funtov papirja od katerega ho polovici porabi za tisk, 6. del za pisanje, 3. del z\ zavijanje. Po števila prebivalcev raznih držav porabi vsak Ras 1 fant papirja, Spanjolec pol funta, Mehikanec in prebivalec srednje Amerike 2 funta, Av-strijanec, in Italijan 3 in pol funta, Francoz 7 funtov, Nemec 8 funtov, Anglež 11 in pol funta. * (Velik ropot za nič.) Mirno mesto Mans na Francoskem je bilo zadnje dni po noči na enkrat zbujeno. Karmelitarice so plat zvona bile. Vse mesto je bilo po konci in je letelo proti samostanu. Samostanska vratarica je trdila, da jo videla štiri roparje na strehi. Ko so ljudje bolje na tanko pogledali, so videli, da so na strehi le štirje mački, ki so prišli kloštersko muco snubit. Ko se je to videlo, so se vsi ljudje začeli smejati. Vratarica pa je dobila povelje, da ne sme več plat zvona biti, ako pridejo še mački snubit. * (Trojni umor.) V Ameriki so se v neki vasi blizu Plimuta zgodili trije umori. Čevljar Lul je hotel obiskati svojega soseda Sturtevanta. A ko pride k njemu, ga najde v veži mrtvega. Glavo je imel v dve polovici preklano. Ko pride v hišo, najde tam na tleh truplo Sturtevantove gospodarice. Ves preplašen leti to naznanit bratu Sturtevan-tovemu, a ko pride v njegovo sobo, ga najde v tri dele razsekanega. Ljudje so precej sodili, da je moral neki ropar to storiti. Pa kdo je bil ta ropar? Sodniki so ga našli: bil je stričnik od Sturtevantov. Umorjena brata Sturtevanta sta bila čez 80 let stara, gospodarica čez 70. *(„Baba je hudič".) V Vandsburgu na Pruskem pride te dni enkrat neka ženska tamošnjega zdravnika klicat, da bi šel k njenemu otroku. Mož gre. V hiši one ženske se vsede k mizi, ter začne zdravila pisati. A naenkrat vrže baba poln pisker kropa nanj rekoč: Ti si mojega moža z mrzlo vodo umoril, jaz bom tebe pa z vrelo. Mož se prestraši, da pade v omotico; a komaj se predrami, je uže stala ona besna ženska sč sekiro pred njim. Zdravnik se zažene na-njo, ter jej izpuli sekiro iz rok. Baba pa skoči po razbeljene klešče, ter začne z njimi zdrav- Dika ščipati. Končno jo ta vendar premaga, vrže na tla, poklekne nanjo ter začne na pomaganje klicati. Ljudje priteko, sujejo žensko, in ubili bi jo bili, ko bi jo ne bili žan-darji ubranili. Pealtaito. Vse« bolni« meč in zdravje brez lekt-in brez stroškov. Revalescičre du Barry -V M.*» it"i- . Nobena bolezen ne more izvrBtncj Rcvalesciere du Burry zopcrstaviti se in odstrani taista brc/, leka in brez stroSk< v vse bolezni v želodci, v živcih, v prsili, na pijačah, jetrali, žlezah, na Blizniei, v duš-njakn, v lnchurji in na ledvicah, tnberkole, sušico, naduho, kašelj, neprubavljivost, zapor, drisko, nespečnost, fihihost, zlatu žil«', vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje V ušesih, medlico in bljo-vanj'e tudi ob času nošečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, rcvmati/.ein, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki BO Vtem lukom zo-prstavljala se: Spričevalo It >n.\u2. Glcinach, L4. jnlija 1878. Vušej Rcvalesciere imam razen Bogu V mojih strašnih boleznin v želodci in čutnicah življenje za hvuliti. Janez (1 o d e c, provizor fare Gleinach, * pošta Tod goro pri Cclovci. Spričevalo št. 62.914. VVeskau, 11. septembra 1868. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrali in zapor vsakovrstne zdravniško pomoči brez uspeha rahil, sem približal v svoji obup-DOtti k Viišej lievalcscierc. Ne morem bu ljubemu Bogu in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave, kateri ju zame velika dobrota Ml Franc S t c i n m a n. Teinejši kot meto, pribrani Revalosciero pn odrafičenih m pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehaBtih pusica!, po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 9 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 18 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Rovalesciore-BiBcuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciorc-Chocolatče v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta:< 10 gold., za 288 tas 20 gold., — M 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry & Comp. na I»u-iin|l, WnllUachg»aHe št. 8, v LJubljani Ed. Mabr, v tiradci bratje Oberanzmevr, v In»-brnkii Diechtl ft Frank, v Celovei P. Birn-baclior, v L.ou«l Ludvig Mtillor, v Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v Meranu J. B. Stockhauaon, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in BpeceriJBkib trgovcih\ tudi razpošilja dunajska hifta na vbo kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Loterij ne »rceke. Na Dunaji 7. marca 27. 4G. 56. 89. 30. V Gradci 7. marca 82. 2G. 56. 52. 63. Dunajska borza 18. marca. (Izvirno telografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 70 Enotni dri. dolg v srebra . 73 „ 80 1860 drž. posojilo.....103 „ 50 Akcijo narodne banke 966 „ — Kreditne akcije ... . '^25 „ 25 London........111 „ 90 Napol.......... 8 „ 91 C. k. cekini.......— „ — Srebro.........106 „25 kr. Stev. i><)0. Razglas. V četrtek *2ii. i. m. ponoludne ob 3. uri se bode v pisarnici bolnišuičnega uprav-uištva senožet Kakova jelš«, ležeča v davkarski občini trnovsko predmestje pod pare. štev. 906, ki meri 1 oral in 1319 □ sežnjev iu katera je lastnina bolnišničnega zaklada, po očitni dražbi prodala. Tisti, kateri nameravajo to senožet kupiti, se tedaj vabijo k tej dražbi z dostav-kom, da naj poprej ugodne riražbene pogoje in druga naznanila v gori imenovano pisarnico o navadnih uradnih urah poizvedet pridejo. (60—2) Vodstvo deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani dne 7. marca 1874. Umrli v IJialtljianl od 12. do 16. marca. Lišpeta Prek, branjevka, 54 let, na pljučni bolezni. — Blaž Butara, osobenjak, 68 let, na sušici. — J era Kuhar, osobenjica, 6/ I. in Bošt. Maj-dič, žel. čuvaj, 41 1., na pljučni bolezni. — Franc Strus, berač, 70 1. — Jurij Kuriinik, zidar, 42 1., na sušici. — Marj. Fajgel, osobenjica, H5 1, na mara/mu. — Ana Kokar, koiulukte jov otrok, stara 9*/, 1., na kozah. — Ernst Gale, kontoarist in roservo-lejinant, 99 let, na sušici. — Lišpeta Samotorčan, osobenjica. l>l 1., na vodenici. — Audr. 1'onikvar, učenec II. šolo, na vnetji nvižgan. — Leopold Pia-hota, krojašk otrok, 5 mesecev na božj.iBti. — Fr. Kapelj, otrok dolavoa iz parnega malina, 1 leto 2 meseca, nt jetiki. — Ana Suhadobnik, jotničarjeva žena, 73 1. in Henrik Uiesner, otrok privatnega uradnika, oba na pljučni bolezni. — Janež 1'rdan, fabrišk delavec, star 18 let, na krvnem toku. — Simen Kožic, delavec, 50 let, na jetiki. — Marjeto Volk, 68 let staro osobenjico je pa zadušilo. Tujci. 17. marca. Pri Slona: Moravče, fabrikant iz Aj bij a. — »turna in Zupan z Gorenjskega. — Grablovec, uradnik iz Kranjske gore. — Mogolič, župnik z Dolenjske^,,. — Medved iz Zagorja. — Jakel iz Selu. — Rindflajs iz Pogan i k. Pri Mnlieiz Bondi, Grbec, popotnika z Dunaja. — Mo:ik, c. kr. stotnik iz ltudoifovega. — Koter /. Dunaja, Pri Zamorci: Stromcr iz slov. Bistrice. — Alič Janez iz Karlovca. — Kovač France iz Velike Kanile« „k ang-elju". Zdravniške droge, kemični in farmacevticni proizvodi na debelo in na drobno. Naročita zunaj LjaUjauv sr majto iznšajtjo proti poštnemu jtovzdju in stroške za imbalaio in ekspedicijo i. t. d. trpe gospodje komitenti. IProclojolooiu w<* «in,i«» navadna mierjuio. I^U'tVli IV 41*i|B<* Bil «Tolit». Odkar je proti koncu sedemnajstega stoletja Ohina in malo časa potem Čuka v Evropi znana postala, je njijna vrednost tako hitro rastla in si jo tako ime pridobila, kakor nobeno drugo zdravilo. Ta vrednost pa se je se povišala, ko sta leta 1820 Polletier in Caventou iz omenjenih dveh predmetov izlekla i -lunino in 1. 1859 dr. 1'aolo Mantegazzo, profesor na kralj, padovanski univerziteti, kateri jo bival več Sata v Ameriki, razglasil jako učen Bpis, kako zdravimo moč ima Ooka. Moj izleček, ki je narejen na podlagi teh dveh predmetov in iz najborjiega blaga, ki mi prihaja od vira, mo deva v stan, da ponudim občinstvu in zdravniški vedi zdravilo, katero so more smatrati za eno najboljši h sredstev, da se odpravi slabost živjenja, katera se kaže v raz-dražonosti živcev; da ho odžene lenoba, ki zavira reproduktivno zmožnost; da bo pospeši cirkulacija, da se olajša prebavljivost, iu da se poda raz- ličnim organom in členom nova niuČ iu novo življenje. Tedaj je veliko in valnih sprememb v organizmu, v katerih izleček iz Obrat in Čoke podajo krepko pomoč; toda zares neobhodno potreben je pri slabosti ž lodca, ki odvisi od slabega pre-bavljenja, pri zdravljenji perijodiuno mrzlice, pri tifoiilih in pri vnetji, pn posebnih nervoznih boleznih, pri izeojaiiji iti izgubljanji sokov itd. itd. Rabljenje. Izleček iz Chino in Coko bo jerulju vsaki dve uri po eno veliko žico. Osobo, ki imajo močan želodec, morejo vzeti zaradi večje komoditete dve ž ici na enkrat, zjutraj preden vstanejo, in zvečer, ko grelo v postelj. Za otroke pri šestih ali sedmih letih zadostuje polovica, pri drugih pa se ali povečuje ali pomanjšuje kakor so ali otročji starosti ali uiladcniški bliže. Cena llaftc 1 gltl. Pravo norveško dorševo jetrno olje, naravnost iz Bergena v Norvegiji naročeno. To zdravniško olje, najčistejša sorta, ki se dobi pri trgovcih, sorta, ki iiua v sebi vse naravne obstanke, in sicer v izvirni razmeri, kakor jo zdravilna moč zahteva, se dobiva zuiirom iz Bergena iz tako zanesljive roke, da se lahko garantira za njegovo nepopaćenost. Posebno 8e rabi to ber-gensko doraevo olje proti revmatičnim bolečinam, protiuu, pred vsem pa proti škroicljnom, proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. Kako se rabi: Otroci dobivajo ta početka po eno malo žlico. Odraščeni pa jemljejo dve veliki žlici vsak dan, kadar pa so navadijo, jemljejo ga dvakrat iu trikrat toliko, in sicer: zjutraj naj se vzame eno uro po zajutreku, ki obstaja i/, par tas kavo, ali še bolje želodove kave in mleka, popoldne med 5. in 6. uro pa zgoraj omenjena mera. Ako bo vzame le tretja mera, zgodi se to eno uro pred kosilom. To rabljenje je dozdaj kazalo največ uspeha. Kar se tiče časa zdravljenja, se mora to prepustiti zdravnikovim določbam', ker se dobri nasledki po navadi še le v trijeh ali štireh tednih pokažejo in se za popolno ozdravljenje dotičnega trpljenja rabi večkrat štiri do šest mesecev. Med zdravljenjem naj se strogo, pravilno živi, naj se ogiba vseh težko prebavljivih, tolstih, močno osoljenih, napenjajočih in kisliii jedij, kakor tudi vseh razburjajočih pijač. Zdrava, lahko prebavljiva krepka hrana, zdrav zrak, to so poglavitni pogoji, katere zdravljenje terja in na katere se mora posebno paziti. Edina zaloga za Kranjsko pri Ciab. Plecoll, lekar „k angelju", dunajska cesta, v Ljubljani. Ceua originalu«? flanc M> kr. a. v. Zobje in zobno meso. Snažnost ust in zob je z lepoto in zdravjem človekovim tesno zvezana. Zobje ki se lic snažijo vsak dan, razširjajo neprijeten, večkrat selo hud duh, se večkrat pre-vlečejo z- nelepo, večkrat umazano rečjo, in jih počasi kostno jedenje tako napade, da prouzro-čujejo najhujše bolečine iu su z njimi ne da žvečiti. Kot prvi nasledki tega sta slabo prebavljenje in shujšanje. Od vsega tega obvaruje vsakdanje rabljenje moje ustne vode in mojega zobnega prahu, kajti ta dva produkta služita osobito za tO, da se ojači zobno meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se ohrani zdravi duh sape in naravna barva zob, da se zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamenom, ki je zobni glazuri tako nevaren. Cen« flaše naftne vode 7« kr., škutlja zolmvga i»raku 44» kr. a. v. Voda lancasterske lilije. elegantnem svetu da bi bilo vsako tako l.va- Lilijeva voda je v rabljen toaletni predmet, ljenje odvisno. Le to je pri tem neobhodno potrebno, da se opozorijo nežne konsumentovke na to, da si izberejo dobro kvaliteto. Rabljenje iu izkušnja boste pokazale jasno, da je ena najboljših sort lilijeve votle brez dvoma ona; ki je znana pod imenom laneusterska Ulijeva voda. Ta voda da koži nenadejano belost in meh-kost, jo obvaruje prezgodnih gub, ter naredi, da vidoma zginejo. Dalje se rabi, da se prežemi pege in mo/.oli, in da ozdravi naglo poke, katere se narede zaradi suše ali negladka. Z eno besedo, ta voda je pra>i zaklad za toaleto, zaradi česar jo po pravici vso dame, katerim je za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo. Onu I J. t-«- 1 : Iti. Da se zavaruje vsako pouarejovanjc, prosijo se gospodje komitenti, da se pri nakupov a:.ji obrnejo naravnost na lekarno l*icculi augolju*'. v Ljubljani, duuaJHka cesta štev. 79. (t;9_i) IzdateJj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Memcn. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".