l1 MIOIJSK1.MI _;¦-'¦ Jr__... ZL^r-.h Palestina. Sveta dežela je pozorišče ostrega boja med dvema narodoma: med židi in Arabci. Ta dva naroda sta obadva semitsika naroda, sorodna po 'krvi, pa sta ločena drug od drugega z večstoletno mržnjo in celo s sovraštvom. Boj, fcd se vrši med obema narodoma, je pr_dvse_n gospodarskega značaja. V tej borbi so židovi mo.nejši, ker jih podpira svetovni židovsfci fcapital. S pomočjo tega kapitala se širi v Palestini vedno bolj in bolj židovska g.spodarsfca moč, dočim se Arabci vedno bolj izrivajo iz gospodarstva ter padajo v siromaštvo. Vzporedno z rastočo go-spodarsik. m.čj. židov raste tudi njihovo število kot rezultat judovskega priseljevanja. Številčn. razmerje med židi in Arabci je naslednje: leta 1920 je bilo v Palestini 58.000 židov in 650.000 Arabcev, leta 1931 175.000 židov in 860.000 Arabcev, leta 19._ pa že 230 tisoč židov in 900 tisoč Arabcev. Število židov torej naglo narašča od leta do leta. Tega naraščanja v zvezi z rastočo gospodarsk. močjo židov se Arabci zelo bojijo. Iz te bojazni so razlagati napadi in pokolji, ki se od časa do časa vršijo med obema narodoma. Pri Arabcih raste sovraštvo ne samo proti židom, marveč tudi proti angleški nadoblasti v Palestini. Arabci očitajo Angležem, da so v gospodarskem oziru na strani židov. Proti temu prigovoru nvoljavljajo Angleži proračun palestin- ".vlade, kd se brez visokih davkov, ¦;e zlasti židovi nosijo, ne da spra. iti v ravnotežje. Rasto.a protiangleška mržnja Arabcev ni Angležem nič kaj po godu. Angleži namreč potrebujejo Arabce, iki stanujejo po pokrajinah, ikatere ležijo med dvema veldkima angleškima interesnima p_dr_.jeina: med Indijo in Egiptom. Osobito danes, ko straši po Indiji nacionalistd.na poSast, je Agležem jako dragoceno arabsko prijateljstvo radi 80 milijonov mohamedanov, (ki prebivajo v Indiji. Položaj angleške oblasti v Palestini je tem ko.ljivejši, ker se med Arabci vedno bolj širi vsearabski nacionalizem. Palestina je za vse muslimane sveta dcžela, (ki hrani mnoge njihove svetinje. Zato je na strani palestinskih Arabcev ves arabski svet, osobito glavna organizacija arabske neodvisnosti pod imenom »Istiglal«. Ta organizacija je povzročila 1. 1929 v Palestini mo.no vstak> Arabcev, _d je povzročila veliko krvoprelitje. Angleška oblast je to vstajo le s težavo zadušila. Tako se vsled razvoja razmer položaj v Palestini vedno bolj poostruje. Največji interes pa imamo na tej dežcli katoličani in sploh kristjani. Za nas je ta dežela v resnici »sveta« kot pozorišče rojstva, delovanja in odrešilne smrti našega božjega Zveličarja. Usoda misijonarjev. V zadnji številki našega lista smo poročali o frančiškanskem misijonarju patru Lazzeriju, ki je bil 5 mesecev v ujetništvu fcitajskih boljševiških banditov. Danes objavljamo poročilo jezuitskega misijonarja patra Videgaina, fci je bil že na potu v tako ujetništvo, pa mu je v zadnjem hipu utekel. Poročil.- je radi tega vredno objave, ker pojasnjuje sedanje neurejene razmere na Kitajskem. Bilo je meseca avgusta preteklega leta v mestu Hanshan, ki leži blizu glavnega mesta. Okoli mesta se je klatila neka roparska tolpa, ki je prebivalstvo napolnila s strahom. Zvečer 26. avgusta je poslal mandarin ikakšnih 100 orožnikov proti tolpi. Prebivaloi v mestu so mirno zaspali, zanašajoč se na te varnostne organe. Zjutraj ob petih je ikakšnih 200 roparjev prihrumelo v mesto. Začel® se je ropanje in plenjenje, iki je trajalo dva dni. Vse dragocenosti v zlatu in srebru v vrednosti 300 tisoč dolarjev so izginile v globokih malhah roparjev. Kdor se je ustavljal, je bil ustreljen ali pobit. Kakšnih 100 oseb — bogatašev in deklet — so odpeljali s seboj kot talce. Tudi misijons-ko postajo so obiskali. Ob 7. uri zjutraj je delna skupina roparjev pridrvela do misij.nske šole, ki jo vodijo misijonske sestre. Služkinji, ki so jo že ugrabili, se je posre.ilo, da je pobegnila skozi odprta vrata ter skočila preko visokega zida^in tako rešila sebe in svojo krepost. Radi tega raztogoteni so roparji udrli v hišo. Kitajska sestra Ly se je posku_ala postaviti v bran, pa so jo pobili ter jo hoteli obe&iti za oba palca, da bi izsilili iz nje izjavo, ikje so shranjene stmostanske »dragocenosti«. Neka druga sestra, čeprav je že 2 meseca ležala bolna v postelji, je vstala, vsa slabotna prihitela ogroženi sestri na pomoč ter roparje tako dolgo prosila, dokler niso sestre pustili. Ob 10. uri predpoldne je tolpa navalila na stanovanjc patra Videgaina. Ker so bila vrata skrbno zaprta in zavarovana, so roparji preskočili zid in se razkropili po notranjih prostorih. Katehisti so se že prej skrili v neki sosedni hiši. Misijonar sam je bil od roparjev v mali sobici zasa.en ter popolnoma oropan: vzeli so mu denar, uro, očala, brevir in še celo rož. venec. Nato so ga odpeljali s seboj kot talca v nadi, da bodo za njega dobili veliko odškodnino. Ko so poropali vse, kar se je dalo vzeti s seboj, so roparjd odšli ter vzeli s seboj bogat plen in talce. Zunaj mesta sta sc dve roparski tolpi sprli med seboj radi delitve plena. Ta hip je porabil p. Videgain, da je utekel tet se tako rešil dolgega ujetništva. Ko so roparji svoj plen spravili na varno, so šele prdšli »varnostni organi«, na katere so meščani zaman čakali dva dni. Takšne so sedaj razmere na Kitajskem. Takšne so težave, (ki jih morajo tamkaj pretrpeti katoliški misijoni: misijonarji in misijonarke. Romanje v Rim. Ob priliki proglasitve don Boska za svetnika in ob zaključku svetega leta pripravljajo salezijanci v Ljubljani romanje v Rim. Odhod iz Ljubljane na veliko si'edo dne 27. marca, zvečer ob petih. V četrtek zjutraj se ustavimo v Asisi, zvečer ob šestih dospemo v Rim. V petek obiščemo katakombe, nato dve baziliki: sv. Pavla in sv. Taneza v Lateranu, popoldne Santa Maria Maggiore v zadobitev svetoletnih odpustkov. V soboto: baziliko sv. Petra; ogledamo si cerkev, fcupolo in vatikanske muzeje. Ta dan je tudi sprejem pri sv. očetu. Popoldne obisk glavnih salezijanskih zavodov v Rimu. V nedeljo obred kanonizacijc d. Boska. Popoldne prost izlet. V pondeljek si še natančneje ogledamo rimske znamenitosti, zvečer pa se odpeljemo proti domu. V torek dospemo v Benetke: prevoz po Canal Grande k sv. Marku, kjer bo sv. maša, nato obi.k po mestu do pol enajstih. Popoldne ob pol treh dospemo v Trst, kjer si ogledamo pristanišče _n stolnico, nato se vrnemo v Ljubljano. Kakor nam poročajo iz Rima, bodo za te praznike ob priliki kanonizacije izredne slovesnosti. Kdor želi pohiteti z nami v Rim. naj se nemudoma prijavi, da si zagotovi prostor, ker bo pohite.o v Rim od vseh strani izredno veliko romarjev. Cena za navadno postrežbo in III. razred vlaka je 1350 Din. Z ločenim prenočiščem in II. razred vlaka 1550 Din. Prišteti bi bilo še stroške za potni list, ako ne bi bil dovoljen skupni potni list. Cena je za vožnjo, prenočišče in hrano od Ljubljane v Rim in nazaj do Ljubljane.