AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 1, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. U !fl? Cleveland je v f in včeraj storil J-ix___I..... pvt. včeraj . dolžnost v veliki V Irof1 % se -le primerilo \ " lni slovenskega Cleve-' a bi se vršile tako tes- M flgt ^•inf'1 iiif^ taJ> Slovana." \\ tsWgha, Pa., je bil a Tabor odlični delav- C^zator in navdušen ■ glavnega porotnega John j^darjal pomen in na-»u g strani) V sijajnem go- Miss ,Frances Susel, .hčerka Mr. in Mrs. Anton Suesl iz 15900 Holmes Ave., ki se je odšla k ženskemu pomožnemu koru WAACs, pošilja vsem sorodnikom in prijateljem prisrčne pozdrave. Prav lepo se želi zahvaliti dekletom vežbalnega krožka podružnice št. 10 SŽZ, ki so ji priredile party pred odhodom v službo Strica Sama. Enako se tudi ^ahvali sorodnikom in prijateljem za darila in obiske. Prav vesela bo, če se je spomnite s kakšno kartico. Njen naslov je: Aux Frances A. Susel, Co. 12, 21st Reg. Third WAAC Training Center, Fort Oglethorpe, Georgia. Danes se bo povrnil nazaj v svojo garnizijo v Phillips, Kan sas, narednik Frank J. Zorich, Jr. sin Mr. Frank Zoricha iz 1121 Addison Rd. Bil je doma na dopustu za 14 dni pri svoji ženi Josephini, roj. Zupanič, 872 E. 73. St. V soboto je bil pri poroki svoje sestre Josephine. Tem potom se želi zahvaliti mladinskim društvom fare sv. Vida in Mrs. Tončki Jevnik za prejete zavojčke. Njegov naslov v armadi je: Sgt, Frank J. Zorich Jr., Hdq. Co. H. 2, 301st Inf. APO 94, Camp Phillips, Kansas, m ta m Mrs. Matilda Skubic, 6424 Spilker Ave. sporoča, da je dobil njen sin William časten odpust od armade. Nahajal se je onstran morja enajst mesecev. Bil je ranjen in poslan v vojaško bolnišnico v Louisville, Kentucky za tri mesece. Sedaj se je vrnil k svoji materi domov. BOJNAFRONTA ZRAČNA VOJNA—Velike flo-tile ameriških zračnih trdnjav so napadle včeraj Napel in Foggia V Italiji. Angleži so bombardirali pristanišča v Belgiji, Nizozemskem in Franciji. Nekaj nemških bombnikov je prišlo nad London, toda so bili pregnani, ne da bi vrgli kako bombo. BOLGARIJA—Na tisoče sumljivih oseb je aretirala bolgarska vlada radi vedno večjih nemirov in nasilja. RUSIJA—Nemci® poročajo o zmagi pri Novbrossisku, toda obenem poročajo, cla so se izkrcale številne ruske čete •na polotoku Taman, za hrbtom nemških pozicij. --— Na tisoče premogarjev je pustilo delo, ker nimajo pogodbe Washington, l.< jun.—Na tisoče premogarjev je danes brez dela v vedno rastjoči stavki. S tem je nastala v premogovni industriji kriza, kol || še ni bilo, odkar vlada obratuje premogo-rove. O polnoči je poteklo premirje, tekom katerega so premo-garji delali zadnjih 15 dni. Do polnoči so imele premogovne družbe in unije čas, da se sporazumejo na kaki pogodbi in ker se niso, so premogarji pustili delo. Tajnik notranjih zadev, Ickes," ki zdaj obratuje premo-gorove v imenu vlade, je apelir ral na družbe in unijo, naj pridejo do kakega sporazuma. Apel je ostal brez uspeha. V Pennsylvaniji, Kentucky in West Viriginiji je na tisoče premogarjev odložilo orodje še pred polnočjo. Tisoči drugi so pripravljeni slediti v državi Ohio in po drugih državah. Premogar j i so federalni uslužbenci, ker je vlada prevzela po zadnji stavki vse pre-mogorove. Kaj bo zdaj napravila vlada, še ni znano. Še na 7. maja je rekel predsednik Roosevelt, da ne pomni, da bi vladni uslužbenci stavkali proti vladi. -o—- Velika poplava je bila v Elyria, O. Elyria, O. — V nedeljo se je vlila silna ploha nad tem mestom, kakršne ne pomnijo zadnjih 30 let. Voda je preplavila več sto hiš, cest in bolnišnico. Black reka je prestopila bregove in udrla v mesto. Na cestah Cambridge, Broad in Spruce je stala voda 3 čevlje visoko. Ukradeno žganje Neznani zlikovci so vlomili v državno prodajalno žganja na 739 E. 152. St. in odnesli 10 za bojev žganja. Ti zaenkrat ne potrebujejo racioniranja. NOVI GROBOVI Frank Skuly Po daljši bolezni je umrl dobro poznani rojak Frank Skuly, star 61 let. Doma je bil iz I vasi Adamovo pri Velikih Laščah, odkoder je dospel v Cleveland pred 41 leti; 35 let je vodil trgovino z grocerijo in mesom na St. Clair Ave. in 63. cesta. Zadnja leta je pa živel v pokoju radi rahlega zdravja na 17902 Marcella Rd. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano, roj. Rajer, doma iz vasi Šahovec pri Dobrniču in tri hčere: Ana Kuhar, Rose Tisovec in Mary Marolt ter več drugih sorodnikov, v Neely-ville, Mo., zapušča sestro Ano Zadnik, v starem kraju pa brata Lojzeta in sestro Franco. Bil je član društva Slovenec, št. 1 SDZ. Pogreb bo v sredo dopoldne ob 9:30 v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in y družinsko grobnico na Kal varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Ana Kirbish V pondeljek je umrla v St. Lukes bolnišnici Ana Kirbish, stara 45 let, stanujoča na 7417 Lockyear Ave. Tukaj zapušča a M Mki. amtv«:. Mary omož. Tasch, Helen ombž. Založnik, Rose omož. Greggs in Albina omož. Golobic ter več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Filipovac, kjer zapušča več sorodnikov. Bila je članica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Highland park pokopališče. Novorojenček umrl Staršem Rudolph in Mary Kral je umrla v bolnišnici sv. Ane hčerka novorojenka. Starši živijo na 1269 Norwood Rd. Pogreb bo danes popoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Kalvari-jo. Sožalje prizadetim staršem. Pobiranje smeti Councilman 23. varde, Edward Kovačič, nas je naprosil, da sporočimo narodu sledeče. V tistem tednu, ko je mesto pobiralo smeti tekom takozvanega čistilnega tedna, je bil vsak gospodar na-prošen, naj postavi smeti pred hišo, ker drugače bi mestni tru-ki ne mogli vseh pobrati v enem tednu. Toda zdaj pa velja glede smeti tisto kot prej namreč, da pridejo mestni delavci ponje na \ vaše dvorišče. Churchill je zdaj baje v Severni Afriki Madrid. — Depeše trdijo, da se nahaja angleški premier Churchill nekje v Severni Afriki potem, ko se je mudil 24 ur v Gibraltarju. V Gibraltar je dospel v četrtek z bombnikom, katerega so spremljala bojna letala. V soboto pa je obiskal bojišča po Tuniziji. Neka poročila tudi trdijo, da so se sestali v Gibraltarju s Churchillom ameriški general Eisenhower, angleški general Alexander, Montgomery, francoski general Catroux in dva dru ga generala. -o- Iz bolnišnice Louis Erste, predsednik Združenih društev fare sv. Vida, se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom. Tem potom se želi zahvaliti za obiske, cvetlice ter vso pomoč. Doma je še vedno na bolniški postelji, zato bo obiskov prav vesel. Važna seja članice podružnice št. 32 SŽZ ste vabljeni nocoj na sejo. Sli šale boste poročilo s konvencije in tudi več drugih važnih zadev (bo na dnevnem redu. Vsa francoska bojna mornarica, ki je bila tekom vojne internirana in razorožena v Aleksandriji, se je zdaj pridružila zaveznikom. Tako poroča francoska vlada iz Vichy. DE GAULLE IN GIRAUD NA POSVETOVA-NJU V AFRIŠKEM ALŽIRU London, 31. maja. — Francoska bojna mornarica, ki je bila razorožena in internirana v Aleksandriji, odkar se je zrušila Francija, je stopila pod zastavo zaveznikov. Ta izjava je prišla iz Berlina potem, ko jo je podala francoska vlada v Vichy, Francija. Berlinski radio je zatrdil, da se je francoska bojna mornarica podala pritisku Amerike in Anglije in da so se francoski mornarji izjavili, da se bodo borili ob strani zaveznikov. Iz zavezniških krogov o tem ni še nobene izjave. Francoska bojna flotila v Aleksandriji je obstojala iz sledečih ladij: ene bojne ladje, štirih križark, treh rušilcev, ene podmornice in večjega števila manjših bojnih ladij. Dočim o tem v Londonu molče, pa je berlinski radio trdil, da bodo plule te ladje zdaj v New York, kjer se bodo pridružile bojni ladji Richelieu, ki je priplula isem iz Dakarja in jo sedaj v New Yorku popravljajo. Zavezniki so se že več mesecev pogajali s francoskim admiralom Godfroyem, ki je poveljnik te francoske flotile v Aleksandriji, da bi jim izročil ladje. Toda ta je trdil, da mora poslušati maMafevPeteimt v^ie^-kr je legalni zastopnik Francije. Ako se je ta francoska flotila res pridružila zaveznikom, potem ima Francija bojno mornarico samo še na otoku Martinique in sicer so tam sledeče bojne ladje: en nosilec letal, ena križarka, ena križarka za treniranje, več manjših ladij, bojnih in trgovskih. Sestanek generalov de Gaulle in Girauda v Alžiru je gotovo vplivalo na admirala Godfroya, da je izročil ladjevje. Ta sestanek bo gotovo tudi vplival na guvernerja otoka Martinique, ki še vedno vztraja pri vladi maršala Petaina . . Mnogo bojne mornarice so Francozi uničili novembra v Toulon u, da ni padla v roke Nemcem. Bojna ladja Richelieu, tri križarke, trije rušilci, 17 podmornic in mnogo majših ladij je pa prišlo k zaveznikom 17. decembra, ko so ameriške čete zasedle Dakar. * * * Alžir, 31. maja. — Sem je dospel general de Gaulle. Bil je deležen navdušenega sprejema od strani naroda. Na letališču ga je sprejel general Giraud, s katerim sta se sporazumela na vodstvu svobodnih Francozov za boj proti osišču. De Gaulle in Giraud bosta postavila vlado 9 mož, ki bo vlada svobodnih francoskih kolonij toliko Časa, da bo osvobojena tudi Francija sama. Potem si bo pa narod izvolil vlado, kakršno si bo hotel. Temu vladnemu koncilu bosta pred s e do vala Giraud in de Gaulle, vsak nekaj časa tako, da ne bo imel noben kake večje moči ali oblasti. Vladni agenti so čekirali po parkih avte, ki so dospeli od daleč Agenti urada za kontrolo cen so včeraj čekirali v petih raznih parkih tiste avte, ki imajo knjige B in C, da doženejo, v koliko trošijo gazolin pri vožnji za zabavo. Avte so čekirali v sledečih parkih: Euclid Beach park, Geaugajpark, Meyers I^ake park jpH < •Mil t on II, Ashtabula Lake park in Turkey Foot park pri Akronu. Dobili so avte z licencami celo iz Pennsylvanije, West Virgi-nije in Michigana ter iz zapad-nih ter južnih delov države Ohio. Vse one lastnike B ali C kart, ki so se pripeljali v park 45 ali več milj daleč, bodo naznanili na njih lokalnih odbor za racionira-nje. Agenti so dobili tudi več tru-kov, na katerih so se ljudje pripeljali v parke, kar je direktna kršitev odredbe za varčevanje gazolina in, kavčuka. -o- Ruski general Kantonov je mrtev Moskva. — "Rdeča zvezda" naznanja smrt generala Fedorja Kartionova, ki je vodil ofenzivo proti Rostovu in ki je bil prvi, ki je stopil v mesto potem, ko je poznal iz njega Nemce. General je bil star šele 44 let. Kampanja je bila uspešna Kampanja za pobiranje kosi-trenih škatelj v 23. vardi je bila zelo uspešna, kot nam sporoča councilman Kovačič, ki je kampanjo vodil. Namen kampanje je bil, da bi šolarji obrali 50,000 škatelj v dveh tednih. No, v soboto so jih prešteli in jih našteli par manj kot 130,000. Kot je videti, so se naši šolarji zelo dobro odzvali, za kar jim vsa čast. Peta obletnica V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Mary Bittenc v spomin 5. Obletnice njene smrti. Tedenski koledar za racioniranje SLADKOR — Znamka št. 13, ki kupi 5 funtov sladkorja, je veljavna od 1. junija do 15. avgusta. KAVA — Znamka št. 24, ki kupi 1 funt kave, je veljavna od 31. maja do 30. junija. MESO, sir, sirovo maslo, itd. — Rdeče znamke E, F, G in H so izgubile veljavo včeraj. Zdaj je veljavna znamka J; K Od 30. maja, L od 6. junija M od 13. junija, N od 20. junija. Vsel te znamke so veljavne do 30. junija. ČEVLJI — Znamka 17 je veljavna do 15. junija; znamka 18 je veljavna od 16. junija naprej. , z AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 1, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER J AMIS DKBEVEO. Editor 8117 St. Clair Are. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio ___ Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po posti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 2a Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Pouuneana itevilka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $850 per year. Cleveland by mall $7.50 per ye*r a. s. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 8 months U. 8. and Canada $2.00 tor 3 months. Cleveland by mall $3.28 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for S month* ________Blngle oopleo 3c Entered as second-class matter January 6th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 128 Tue., June 1, 1943 Pomeri! Ubijaj! Naslednji članek kaže vso nizkotno strast in podivjanost nemške soldateske, ki jo izvaja v Jugoslaviji. Nanaša se na odredbo poveljnika 125. nemškega polka, datirana 28. oktobra 1941. Kopijo te odredbe je našla 8. angleška armada pri ujetih Nemcih v Egiptu ter je bila dobesedno priobčena v tedniku angleške armade "Crusader." Mi jo prinašamo v slovenskem prevodu in se glasi: "Dodatne odredbe, izdane od vrhovnega poveljnika nemških čet v Srbiji, ki se tičejo izvršitve smrtnih kazni, zahtevajo naslednje dodatke k polkovnim ukazom, datiranim 16. oktobra 1941: a) Kadar je večje število oseb, ki naj bi bile ustreljene, naj se jih razdeli za ustrelitev med posamezne čete. b) Trupla morajo biti zakopana v dovolj globokih grobovih. Sežiganje trupel naj preneha. Preprečiti se mora vsako devanje cvetlic na grobove od strani naroda. c) Da se prepreči vsako nepotrebno dotikanje s trupli, naj se postavi obsojence direktno na rob groba. Kadar so masne eksekucije, je dovoljeno, da se obsojenca prisili poklekniti ob grobu in sicer z obrazom proti jami. d) Kadar je treba ustreliti večje število oseb, naj se jih fazdeli v skupine od pet do osem. Strelja naj se jih drugega za drugim. Vsi obsojenci morajo imeti zvezane noge pred ustrelitvijo. e) Predno se obsojence ustreli, se jim mora pobrati vse papirje in lisfine. Glede eksekucije naj se napravi kratko poročilo in sicer: 1) imena ustreljenih; 2) vzrok ustrelitve; 3) ime poveljujočega častnika; 4) kraj in čas; 5) ime častnika, ki je ukazal eksekucijo. f) Usmrtitev mora biti izvršena po strogo vojaškem načinu ob navzočnosti enega častnika. Za vsako osebo, ki naj bo ustreljena, se določi od dva do štiri vojake. Meriti morajo v srce in glavo. Po salvi bo poveljujoči častnik na zahtevo navzočega zdravniškega častnika oddal po en strel v telo vsakega ustreljenega. Smrt mora potrditi zdravniški častnik. g) Kose obleke (vključno čevlje) in druga lastnina ustreljenih se ne sme pod nobenim pogojem dati lokalnemu prebivalstvu. Izročiti se morajo proti potrdilu lokalni vojaški oblasti. Eden izmed častnikov mora ostati na licu mesta, dokler niso grobovi zasuti. Človeku se ježe lasje na glavi in krčijo se mu pesti, ko čita take stvari, ki pričajo v vsej razgaljenosti "novi red," ki ga je prinesel Hitler Evropi in ki bi ga rad uvedel tudi po drugih delih sveta. BESEDA IZ NARODA Vzemimo si k srcu besede SANS-ovega predsednika! P. Bernard Ambrožič OFM ,Že večkrat smo opazili, da , svetem pismu namreč beremo je Eftlbin Kristan, predsednik nekako takole: Kdor pa za svo- SANS-a, izrekel ali zapisal ja-ko tehtne besede. Nazadnje smo jih brali v poročilu o lepi priredivi v La Sallu, 111. Nekako takole naroča Etbin Kristan : "Katoličani ostanite dobri katoličani, socialisti dobri socialist. Demokracija ne more izhajati brez strank." To sicer ni prav preveč točno povedano, namreč kar se tiče dostavka o strankah, zakaj katoličanstvo ni zgolj kaka stranka in socializem tudi ni samo kaka stranka, toda vendar vemo, kaj je hotel Kristan reči, če je rekel tako. Tudi se ne bomo na tem mestu bavili z njegovim naročilom, naj socialisti ostanejo dobri socialisti. Komentar o tem je nima brige, naj vam bo kot pogan in očitni grešnik . . . Včasih se katoličani (enako kot drugi ljudje) radi izgovarjamo, da ne vemo, kdo je pomoči res potreben, da nismo točno poučeni, na kak način bodo naši darovi pomagali — in tako dalje. Tu pa tam celo kdo reče, da bi s svojimi darovi dajal siromakom samo potuho in jih še pokvaril, namesto da bi jim pomagal. Sploh je polno izgovorov za tiste, ki so zaljubljeni le sami vase in se jim vsak krajcar smili, če bi imel iti iz žepa za — vbogajme. (Za kaj drugega se seveda krajcer bolj težko &mili . . . ) Tako je na primer v teh dneh veliko pregovarjanja sem in tja radi Pomožne Akcije Slovenskih Žup- Nikar torej ne razočarajmo g. Kristana! Nikar ne razočaraj mo vseh tistih, ki so odobravali in še odobravajo njegova zelo umestna pripročila! Bodimo zares dobri katoličani v vseh ozirih, pa tudi v tem, se ne zaganjamo v Pomožno Akcijo Slovenskih Župnij, ampak jo na celi črti podpiramo! -o- Lt. Hubert J. Zalar naročilu radi prepuščamo ko- nij, ki zbira denar za TAKOJ-mu drugemu. Želimo se pa ne-; ŠNJO pomoč trpečim rojakom koliko ustaviti pri zelo dobro-1 v stari domovini. 66 Naše morje" Ko je bil Mussolini na vrhuncu svoje moči in slave je rad in ob vsaki priliki zavpil v svet, da je Sredozemsko morje "naše morje," torej last Italije, po katerem smejo pluti samo italijanske ladje. Zato je gradil svoj imperij tudi v Afriki in že sanjal, kako bo postal gospodar Sueškega prekopa. Da, Sredozemsko morje bo kmalu postalo "naše morje," to se pravi last Združenih narodov. Zavezniški bombniki, predvsem silne ameriške zračne trdnjave, zdaj sistematično razbijajo po južni Italiji in bližnjih otokih. Kadar bodo ti počiščeni, bodo zavezniki vzeli na muho še otoke v Egejskem morju. .Potem pa bo odprta zaveznikom za invazijo obal vse južne Evrope, od Francije do turških Dardanel. S te obale bodo drle zavezniške armade proti osrčju osišča, proti Berlinu. Za zavezniškimi armadami pa bodo vstajali osvobojeni narodi, ki si bodo zavihali rokave in na pogorišču Evrope I nfi1'°vcah' vsak med na" zidali novo Evropo, prosto diktatorjev, prosto sužnjev, kjer'......................~ ne bo nobenega nad-človeka, ampak si bodo vsi enaki. Po tem "našem morju" se bo zopet lahko svobodno zibal slovanski brod, katerega bodo krmaril-e krepke mišice Jugoslovana in drugih svobodnih narodov. došlem Kristanovem naročilu, naj mi katoličani ostanemo dobri katoličani. To je tisto, kar naj bi si mi res vzeli k srcu! Če bi hotel opozarjati na to, kaj vse prav za prav krije v sebi naročilo gospoda Kristana, da naj ostanemo dobri katoličani, bi bilo treba napisati jako debelo knjigo. Na kratko rečeno: S tem nam je predsednik SANS-a s par besedami položil na srce, da se zvesto,držimo katekizma, veruj mo trdno vse, kar uči katoliška ce,rkev, izpolnjujmo vestno vse božje in cerkvene zapovedi, hodimo k službi božji pogosteje nego strogo zahteva zapoved, molimo vsak dan po večkrat in'zelo:pogosto pristopaj mo k svetim zakramentom. Poleg tega vršimo z največjo vestnostjo vse tisto, kar imenuje katekizem "krščansko pravičnost," zlasti še v svojem razmerju do Boga in bližnjega! Vse to—in najmanj vse to— vključuje v sebi naročilo g. Kristana, da katoličani ostanimo dobri katoličani. In gotovo je hotel reči tudi to, da tisti med nami, ki doslej nismo bili dobri katoličani, vsaj zdaj po-stanimo zares dobri! Prav nič ne dvomimo, da g. Kristan nima nobenega spoštovanja do ■slabih katoličanov, kot prav dobro vemo, da ga nima do slabih socialistov. Če je kdaj kdo zaslužil izrečno zahvalo za umestne besede od strani katoliške javnosti, jo je vsekako zaslužil g. Kristan. Zato si jemljem pravico, da jaz to naredim v imenu naše slovenske katoliške javnosti. Doslej smo bili vajeni od strani onih naših rojakov, ki niso z nami pri "eni čredi in enem Pastirju," da so nam vse kaj drugega naročali. Ne bom ponavljal na tem mestu, kaj so Da ne bom predolgo razlagal te reči, bom dejal takole: Kdor je dober katoličan in želi ostati tak, pa magari samo radi naročila g. Kristana, se bo ob vsaki taki priliki lahko znašel in odkril pravo pot. K lastnostim dobrega katoličana spada namreč tudi to, da v težkih vprašanjih išče dobrega sveta pri svojih škofih, ki so poklicani voditelji dobrih (in slabih) katoličanov. Kadar na primer dober katoličan ne ve, na kak način bi lahko najbolje pomagal siromakom, posebno tistim, ki so mu najbližji, lahko povpraša svoje škofe. Navadno je pa tako, da niti vprašati ni treba, zakaj škof je gledajo na to, da dobe dobri (in slabi) katoličani dobrih nasvetov celo brez poprejšnjega vprašanja. Tudi v zadevi Pomožne Akcije Slovenskih Župnij je stvar taka. Že davno preden se je osnovala naša Pomolžna Akcija Slovenskih Župnij, so škofje dali po vseh katoliških cerkvah v Ameriki vsaj po enkrat na leto zbrati posebno kolekto za takojšnjo pomoč ubogim lju- Med približno tri tisoč člani K. S. K. Jednote, ki se nahajajo v ameriški armadi, je tudi sin glavnega jednotinega tajnika Josip Zalarja in sicer Hubert John, ki je stopil v vojaško službo 3. julija lanskega leta in sicer k signalnemu oddelku ali koru. sužnost za delo v nemških in vladin ček. Lt. Hubert J. Zalar Letos dne 24. aprila je bil povišan za poročnika ali lajtnan-ta, kar je gotovo razveseljivo za njegovega očeta, ostale brate, sestre in njegove druge številne ožje sorodnike. Ker je Lt. Hubert J. Zalar še mlad, izšolan in jako podvzeten, bo gotovo dospel še do kakega višjega mesta v sedanji službi. Naše iskrene čestitke mlademu poročniku Zalar ju in mnogo uspeha ! Mr. Josip Zalar ima še enega sina-poročnika v rezervi in sicer Richarda W., ki pa študira medicino na univerzi v Chicagu, lil. -V- Pismo SANSa premierju Churchillu Ali bo šel Roosevelt v Moskvo? Stalin se umiče na celi črti! To se pravi, da se je popolnoma spremenil kar se tiče zadržanja napram zaveznikom. mi približno ve, kaj so nam naročali. Kako bi človek ne bil vesel in srečen, ko je mož na Dne 16. maja je predsednik SANSa, Etbin Kristan posla Winstonu Chirchillu, britske dem, ki trpe po širokem svetu I mu premierju .naslednje pis-radi vojne, in med te nesrečne mo: so všteli tudi naše brate in sestre Cenjeni g. Churchill v starem kraju, ki so znani pod Kot predsednik Slovenskega imenom—Slovenci Dober ka- ameriškega narodnega sveta toličan bo kaj hitro postal slab smatram za svojo dolžnost sto-katoličan, če bo začel trditi, da riti vse, kar se da, da pomagam katoliški škofje ne vedo, kaj doprinesti pravico narodu, ki delajo. Zakaj tu ne gre za ka- se nahaja na robu ugonobitve, ko politiko, tu gre za podpira- medtem, ko vodi skrajno obu-nje siromakov, ki je zaukazano Pen boj za svoj lasten obstoj in v mnogih izrekih Kristusovih, za demokracijo sveta ki je pač tolmačil samo voljo Slovenski ameriški narodni svojega Očeta, ki je v nebesih! svet, ki je bil pravilno izvoljen In ko so ameriški katoliški na Slovenskem narodnem kon-škofje sklenili vključiti tudi kresu v Clevelandu, Ohio, dne trpeče Slovence med tiste, ki P- 6. decembra 1942, je edini, naj bi prejemali 'po'dporo od ki more govoriti za Slovence, ki ameriških katoličanov, so zra- so ob padcu Jugoslavije postali ven izjavili, da se zelo strinja- žrtev nemškega nacizma in ita-jo z mislijo, da bi Slovenci tudi rijanskega fašizma. Preko tisami za svoje v starem kraju soč let so se borili proti isti ne-TAKOJ nekoliko poskrbeli, za- varnosti: nemški in italijanski to so sprejeli Pomožno Akcijo agresij i. Meje njihovih dežela Slovenskih Župnij pod svojo I so se krčile od stoletja do sto tako odgovornem mestu skušal I zaščito. Ta skcija torej ni sa- letja, njih število se je manj-z dvema, tremi besedami tako j mo in zgolj kak "Ambrožič," šalo, njihova enotnost se je odločno popraviti mnogo mno- j ampak je vse nekaj več, nepri-1 razbijala; postali so odrezani go tega, kar ni bilo prav v bližnji in dalj nji preteklosti? Na eno stvar bi pa rad na tem mestu posebej opozoril. Biti dober katoličan, kot nam naroča g. Kristan, pomeni tudi merno več. Kdor more, naj ra- Pd ostalih Jugoslovanov. Toda zume. In razumeti mora, kdor vzlic neprenehanemu pritisku želi biti po naročilu g. Krista- in "aPadu brezprimerne močna dober katoličan. Dober ka- nejših sil so vse preživeli, ohra-toličan ne more nasprotovati nili SV°J° narodnost, razvili cerkvenim ustanovam. Ker je priznanja vredno kulturo in Prej ni nikomur razodel svojih načrtov, nikogar ni pustil odi lo, da radi dajemo "vbogajme," I za Pomožno Akcijo Slovenskih nadaljevali svoj boj za živije- zaveznikov na fronto, ker ni hotel, da bi tam kaj videli in da ne bi preveč spoznali ruskega orožja in ruskega načina bojevanja. Zdaj je to vse drugače in vsi znaki kažejo, da se zavezniki res bližajo drug drugemu in da si bodo drug drugemu tudi Zaupali. Mnogo je k temu pomagala razpustitev 3. in-ternacionale in še več osebna pisma med Rooseveltom in Stalinom. Churchill je nedavno rekel, da se bo kmalu vršil sestanek Roosevelta, Churchilla, Stalina in Kajšeka. Predno se kar je samo skrajšana beseda i Župnij tudi sam papež, (potom |n-je *n skupnost, za podpiranje siromakov v kr- j Bishops' Reliefa) se kar po SedaJ čaka Slovence najtem-ščanskem in katoliškem duhu. j vsej pravici sme imenovati cer-1 neJŠa ura v njihovi zgodovini. In še to je treba zraven vzeti, italijanskih tovarnah, rudnikih in na poljih. Na tisoče domoljubov je bilo ubitih, na stotine vasi razdejanih in nešteto žensk je postalo žrtev bele suž-nosti. Vemo pa tudi, da se kljub temu Slovenci še vedno borijo — skrivno in odprto — v svoji domovini in v vrstah Združenih narodov. Med njimi je na tisoče Slovencev iz tako zvane Julijske krajine, iz Primorja, ki je osnovno slovensko, toda je prišlo pod italijansko oblast po prvi svetovni vojni — cena, ki so jo zavezniki plačali Italiji, da se je podala v vojno proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Toda nobenega vzroka na svetu ni, zakaj bi tudi sedaj morali Slovenci biti žrtev. Združeni narodi, na strani katerih se Slovenci borijo, ne dolgujejo Italiji ničesar. Italijanska vlada ni čakala fašizma, da je pričela smernico opresije in ugonabljanja. S priklopitvijo slovenskih in hrvaških delov se je pričela prisilna italijanizaci-ja z zapiranjem šol, z uničevanjem kulturnih in družabnih ustanov, s kaznimi za rabo slovenske govorice, z zaplenitvijo kmečkega imetja, z deportacijo Slovencev in masnim naseljevanjem Italijanov. Vse, kar morejo Slovenci pričakovati, ako bi se italijanska oblast v Primorju nadaljevala, bi bilo le nadaljevanje te smernice, osoljeno z maščevanjem. Slovenci se smatrajo za enega najkulturnejših evropskih narodov. Nepismenost je med njimi skoraj nepoznana. Proporcionalno je bilo več knjig izdanih v Ljubljani kot v katerem drugem mestu na kontinentu. Tudi na znanstvenem polju so dosegli visoko stopnjo. Zakaj bi jim tedaj bila zanikana svobodo in zedinjenje Zedinjenja Slovenija kot del nove, demokratične, federalizi-rane Jugoslavije in Balkanske unije bi postala močna utrdba proti tradicionalnim nemškim in italijanskim agresivnim nagibom. ' Toda kljub vsem njhovim ogromnim žrtvam v tej vojni in v preteklosti Slovenci še niso dobili niti ene obljube ali bo-drilne besede od voditeljev Združenih narodov. In pričeli so se bati za svojo bodočnost. Njihovi upi padajo . . . Majhen narod so. Toda bilo bi usodno, ako bi kateri demokratičnih narodov izgubil vero v pravičnost. V tej temni uri torej apeliram na Vas, voditelja velikega naroda, ki slovi radi svoje ljubezni do svobode: zavoljo miru v bodočnosti povejte Slovencem, da se ne borijo zaman! Ako storite to, Vas ne bodo nagradili samo z globoko hvaležnostjo, temveč bodo tudi dodali moč oboroženi sili Združenih narodov na važnih vojnih poljanah. , Vam udani, za Slovenski ameriški narodni svet, Etbin Kristan, predsednik. 2) Vsaka poštne Si naj ima svoj ključ in i®e ,krifljic! IH» nika iste naj'bo razločno »J: sano na zunanji stranis)c Ce. vt^^m 3) Čeke vnovčite vsak na istem mestu, da se tako vetnost osebe lažje potrdi- 4) Indorsiranje čeka W izvrši vselej v navzočno^1 be, ki naj ček vnovič. ki i"" Osebam in podjetjem,-jo izplačevati vladine če svetuje tajna služba sle" 1). Zahtevajte, da osfj predloži vladin ček, na® ^ dokaže svojo istovetnost oni, ki ima pravico ček vll° . ' 2) Zahtevajte, da je vJaJst indorsiran v vaši navzoč 3) Zahtevajte, da vsi če» sij o začetne črke uradni m izplačajo denar ali ki lZP odobrijo. ~ Tisoče oseb dobiva vlf .,li| ke vsak mesec in jih tu J tU prejemati v redu. Vlad3 ( di, da jih izda pravočas»0' ^ enako odgovornost j1"^ ^ oni, ki ga ima prejeti, bi, da pride v prave roke' Tajna služba daje te ^ te v okvirju svoje sta nosti, da ščiti denarne ^ sti in druge vladine ob* — dolžnost, ki je te"! ^ času vojne, ko sovražni^ podminirati finančno P naše države. sof{ čo!te e0 Čil 0 ■Hej \Ši > fi; iti t Iideči križ sV£We kom vojakov — obve^ štne urade, ako sPre!"e naslov. ,Mnogo važnih sP°r° jjO* jakih, ki so bili ubiti ^ ali ki so bili pogreša"^ vojnem ujetništvu, veliko število ned° čekov, s katerimi se J^rf ljala plača, je bil° v ^ Washington v tekujjj mesecev z označbo Ijivo." Na zahtevo vojneg'1^ nariškega oddelka šk , ški Rdeči križ izsle ' Jil" kateri je bil ček ali p° slano. .j k'l'i' Med tem, ko je f stanu ugotoviti veci ^ vov, poteče navadno ^ cev predno se izS*eC,jie i" osebe, ki so se izse^vC sporočile naslova- v«1 tem večje, ker se z 0ti ljudi seli vedno boU trumu vojne indust11^,^ osebe le redkokdaj ^I«;,' mestnem ali telefon** ]e pff> mu, ker ostajajo tan '4 Hi -',10 ^OSh aisaio . in» L 0 Za varnost čekov hodno. Da bi se olajš- v . nje poročil o nesrec^.^ gih važnih vesti so10 . v5e jakov, Rdeči križ P1. ot "bi1 be, ki so označene * sorodniki," da vse^'. ^ preselijo, sporoče s slov poštnemu urad »a: P ob V fej 01 ..»a i S "ice S [ti d: Ne s H bj "Zakaj pa ne da katoliška zavest od nas za- kvena ustanova. In tu bi lahko Znano Vam je, s kako krutost-spet posegel v sveto pismo in J° postopajo zlobne sile—ne hteva, da v prvi vrsti podpira- spomnil na besede: "Kdor Cer- manj italijanske kot nemške— mo tiste, ki so nam najbližji. V 'kve ne posluša ..." | da iztrebijo ta mali narod s po- vršja. Premoženje celih pokra sestanek zastopnikov vseh štirih velesil. In ker je znano,- j in je bilo zaplenjeno, prebi-da Stalin noče iz Moskve, je prav možno, da bo šel tje Roose- valstvo šiloma deportirano, ot- pa more ta sestanek vršiti, mislijo nekateri, da se bosta mo-; velt, kar bi od našega predsednika ne bilo nič čudnega. Ne- roci vzeti proč od lastnih star-rala sestati Roosevelt in Stalin, da ugladita vse potrebno za kega dne se bo vsedel na avijon in hajd v Moskvo. |geVf delavci in kmetje poslani v Office of War Information Washington, D. C. V zadnjem času se poroča, da so bili razni čeki, ki jih vlada pošilja svojim uslužbencem, ukradeni iz hodnikov ali uho-dov, poštnih skrinjic ali iz drugih mest in potem falzificirani. To je napotilo tajno službo (Secret Service) Zed. držav,,da pospeši širom države vzgojni program z namenom, da ščiti interese uslužbencev in drugih, ki redno prejemajo vladne čeke. Tajna služba priporoča previdnost na sledeči način, da bi se prišlo v okom tatovom in fal-zifikator jem: 1) Naj bo vedno en član družine doma, kadar se pričakuje de jk1" t "Z bossom sva ^eS^' pa neče vzeti svoJe zaj." .ai" "Kajtije-pareke^v- "Rekel je: m»rS * • Ž0 nta "Nobena srar vek dela." ,{trl tud' , "Vidiš, isto trdi^ svoji ženi, pa rni 11 "Kaj je največ svetu?" ,» "Kali) bom "Ako kdo drž; P 3 P" i ■ -n ra^ t " gareto v roki m ^ pel-da mu bo otresel V * de'9 i '»Of iti Hej h Sfi] ošteJeKj fleSe Stavbenik "Vidiš, Jima P deski hkrati, ti P3 dve, "Seveda, Jim yii P° prelen, da bi «ap krat." e*' ceSl glavna mesta. V $ fe namreč niso jia) kakor v drugih ve-P°di>tih. Turek najraje jk. Sv°J i hiši. Razen tega ftfl C mnogo Prostora po-s01 j, ' ki so kar sredi me- 2e imenovanih večjih #sfa> namreč Pere> Ga" čil«' j ^mbula, vid mo proti "lik"* Stambula grško i s" W -.......-..... . al'L, t; hJe Fener ter dalje žil k°r. „ y3lat in turški Eljub »»»t na evropski strani J1 e za Galato: Tofane ..l!lli topovi in krogija-11 d i k 1 i, Dolmabagče i/ ti •oči10 ji "i •i ve' ec ✓ , i" 'p* La , ,fol >in j t/ * J j-,, in v katerem bivalni kristijani. Tu so , d2nih evropejskih kon-P°slancev. Tudi so tu „J»i A ifl 1 <4 i/ Ciraganseraj. Rjj ^ Ullilgauociaj. L/0sP°ra pa se kopiči-fa.0{ju hrioa "hiše Skuta-krasen in raznovrsten irskega stolpa se pogost v Pero, t. j. v Turke. Vsa njihova zabava je večinoma kadenje, zakaj na kak ogovor ti največkrat odgovori le "bil nem" (ne vem). Ako greš v sobo, dobiš tudi tu le molčeče Turke. Tudi ni v turških kavarnah časopisov, kakor v naših. Kdor jih hoče tu citati, mora si jih kupiti sam. Turška ura (Turki uravnavajo svoje ure po solnčnem zahodu) je kazala ravno 12 in solnce je zahajalo, ko pridem zopet do galatskega mostu. Od tu je bil na Skutari prekrasen pogled. Solnčni žarki so se namreč odsijali v tisočih in tisočih šipah hiš Skutari j a, čigar hiše se kopičijo druga vrh druge od morja .navzgor ob pobočju hriba. Videlo se je kakor bi bil ves Skutari čarobno razsvetljen. Nisem se ločil od tu, dokler ni solnce popolnoma zašjo in noben večer, dokler sem bil v Carigradu, nisem zamudil tega prizora, ako sem le utegnil. Zelo utrujen sem se vračal v svojo gostilno. Ob obrežju je bilo sedaj še živahneje ko po dnevu. V kavarnah in drugih zabaviščih je bilo polno ljudij. Ker sem bil zelo žejen, odpočijem se v neki pivarni, in sicer se vsedem k mizi kar ob ulici. V Carigradu je pivo že zelo razširjeno, ker imajo že večjo pivarno. Pi'vo se pije največ iz malih kozarcev. Običajno pa je tu, da se k vsakemu kozarcu prinese mal prigrizek, na pr. malo sira itd. Ko sem tako sedel ob cesti, stala je okrog mene množica psov. Pač so jih podili natakarji, toda to ni mnogo pomagalo. Nisem se pa dolgo mudil, tu ampak se podal v svoje stanovališče. Po večerji se vsedem nekoliko časa z drugimi na ulico, kar je tu običajno, a pouličnega smradu nisem mogel prenašati, zato se podam rano v svojo sobo, katera je imela samo jedno okno — brez šip. Pač pa se je okno zaprlo z 1943 JUNIJ 1943 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNIJ 13.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ priredi piknik v domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 27. — Slovenski demokratski klub v Euclidu priredi piknik na 239. St. in Babbitt Rd. JULIJ 25.—Društvo Velebit št. 544 SNPJ ima piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6800 Denison Ave. SEPTEMBER 11.—Društtvo Comrades, št. 566 SNPJ. Plesna prireditev v SND. 18.—Društva Spartans, št. 585 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Carniola Hive, 493 The Maccabees. Plesna veselica v avditoriju SND. 26.—Zajednički dan HBZ. Prireditev v avditoriju SND. OKTOBER 2.—St. Clair Grove, št. 98 V/C. Plesna veselica v Avditoriju SND. 3.—Glasbena matica, opera in ples v avditoriju SND. 9.—Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 10.—Circle No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avditoriju SND. 16.—23rd Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND. 17.—Jugoslovanski pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND. 23.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica V SND. 24.—Dramski zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND. . 24.—JPO/SS št. 35 v Collin-vvoodu priredi velik program v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh popoldne. 30.—Carniola Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND. 31.—Comrades, št. 566 SNPJ. Ples v avditoriju SND. NOVEMBER 6— Lodge Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND. 7.—Glasbena matica. Opera in ples v avditoriju SND. 11.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND. 14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples. 14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND. 21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 28.—Blaue Donau koncert v SND. IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 West 2Gth Street, Chicago, Illinois S v :<>b ij.,^glavni cesti najlepše rlce in menjalnice. Za-'J ubci vedno dosti lju- Sr, >1 ' ^e'Vv JeJ0 razne Je e" 6 Poulično življenje. po tem strašnem s ni nič kaj prijetno. v6^ se radi tega odpo-te^ 3 turški kavarni, ka-C%o. Vsedel sem se IN i tu^ t)** iC- d«' 1 - . ----' ■»■ LJe- ki leži 100 metrov ( močno oknico iz železne pločevine. Priporočali so mi, da moram radi varnosti oknico dobro zapreti, kar baš ni prijetno v toplini 32 stop. R. Vgasnem torej luč ter se vležem malo na posteljo pri odprtem oknu, da bi svojo sobo malo shladil. Ker sem bil pa zelo utrujen, kmalu zaspim. Prebudil sem se večkrat ker se je slišalo iz ulice pozno v noč vpitje, vmes pa so strašno cvilili ali lajali psi. Še le proti polunoči utihne ulica, a kmalu potem me zbudi nek ropot blizu okna. Vstanem ter zaprem oknico. ,* Drugo jutro se podam že zgodaj v mesto. Namenil sem si ogledati ta dan znamenitosti v Stambulu kamor prideš iz Ga-late čez novi ali Galatski, 450 m dolgi most, čez Zlati rog. Na mostu ni bilo toliko ljudij kakor pozneje po dngvu in zvečer, ker tudi tu kakor sploh v velikih mestih, ne vstajajo zgodaj. Dalje prihodnjič e Vse evropske jezi-Sj]tj'J ^eč novogrški ter Hjv'^°čiln se sliši v Ga-novogrški ter laški it)/1 dalje gremo, tem l^lopja, in ako gremo Via kilometrov iz mesta, 0 sedanje sultanove e" do Ildisk-kioska, t. eSa kioska. I 1 s° me večkrat nagoni) Romani (tolmači, raznih jezikih. Ker ^jjj (?ra8'i. nisem jih ho '"jtJlFwi. 'ftti. tom,7nS cam Vintp temveč sem hotel fth>jo srečo brez vod-se navadno čita, Jeu prve dni težko jk°fez vodnika. Parkrat 'd^Šel, a večinoma mi '' r°- Hodil sem večino-se pri tem ložje in zname- iti na nizek iz slame Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 8 sob, vse ^ek brez naslanjala ugodnosti in potrebščine. Zra- \asico črne turške (go-t{t' (Turki skuhajo samo }) s g°šče ne odlivajo.) \ ^ Vsedeš, že ti prinese .1 \n° kavo. ugaja turška t)t' ki je sicer zelo mo-dobra, lahko dobi °nade is kislo vodo ali °do. Miz večinoma ni ''j , • '»^niveč samo nizki ko if> snsfidfen stol , Ke p l^u. Je soseden stol lot l!| %, ° Postaviš skledico J° držiš kar v ' Qj), tem ko piješ kavo, ažUjea okoli, sedeče ven pokrit fundament z vsemi potrebščinami za drugo hišo. Cena je $5,800. Za naslov izveste v uradu tega lista. (May 26, 28,31.) BB 100% WITH YOUR Agitacija je potrebna Živahno in neumorno širjenje kake misli ali ideje med ljudmi se imenuje agitacija. Ta si prizadeva predočiti svoj predmet tako, da ga lahko pojmuje vsakdo, ki se zanima zanj. Le dobra in intenzivna agitacija pripravi ljudi k temu, da se zavzamejo za njeno stvar in se je oklenejo. Agitacija za naše gibanje ni posebno težavno delo, če ve tisti, ki agitira 'za našo organizacijo, za čim stremi naše prizadevanje. Slovenski ameriški narodni svet se trudi za dosego tistih ciljev, ki mu jih je določil Slovenski narodni kongres lani v Clevelandu. Ta je tej organizaciji naročil, naj deluje po vseh svojih močeh v prvi vrsti za rešitev slovenskega naroda, potem za njegovo osvobojenje izpod krutega jarma laških fašistov, nemških nacijev pa madžarskih nasilnikov in končno za združitev vsega slovenskega ozemlja v demokratično in avtonomno Slovenijo, ki naj postane del preurejene, prenovljene, federativne in demokratične Jugoslavije. To je glavni namen tega gibanja, ki bo prenehalo, čim se bodo mogli Slovenci v starem kraju sami potegniti za svoje pravice. Cilji Sansovega delovanja so izključno političnega značaja in tvorijo najpoglavitnejši pogoj za narodni obstanek in lepšo bodočnost slovenskega naroda v stari domovini. Ce predoči naša agitacija samo to jasno in razločno našim ljudem, pa bodo ti na mah videli razliko med Sansovim gibanjem in delovanjem slovenskega pomožnega odbora ter kmalu spoznali, da sta to dve različni organizaciji, ki imata vsaka svoj namen pred očmi. Naša organizacija gre za tem, da bi pomagala bratom in se- stram v stari domovini politično — da jih reši narodnega pogina, jim pomaga dobiti svobodo in združiti ves slovenski svet v politično enoto — združeno Slovenijo. Naš pomožni odbor si prizadeva nabrati kar največ denarja, da priskoči okrad-rlemu in oropanemu ljudstvu z gmotnimi sredstvi na pomoč, bržko bodo to dopuščale razmere. Ce primerjamo cilje obeh organizacij, vidimo, da obstaja velika razlika med njima. Zato je želeti, da je delo naše organizacije ločeno od pomožnega. To željo je podčrtal in poudaril tudi naš pomožni odbor, ki je nekaj časa vodil tudi politično gibanje, s tem, da je lani sklical Slovenski narodni kongres v Cleveland. Seveda sta obe organizaciji potrebni in koristni. Zato tudi druga druge ne izpodbija. Saj vidimo, da je dobršno število članov našega pomožnega odbora tudi v izvrševalnem odboru Slovenskega ameriškega narodnega sveta. In tako so lahko uradniki krajevnih pomožnih odborov obenem tudi odborniki naših podružnic. Za našo"agitacij o je zlasti to dobro vedeti in vsi naši ljudje si bodo kmalu na jasnem tudi v tem ozriu. Naše delovanje je politično, a prizadevanje našega pomož nega odbora pa podporno. Mi pobiramo prispevke, da more mo z njimi kriti stroške, ki jih napravljajo naša prizadevanja. Pomožni odbor nabira denar, da ga za sedaj, ko se ne more poslati v staro domovino, spravlja na kup večinoma v ob liki ameriških vojnih obveznic ter tako pomaga tudi naši novi domovini v njenih vojnih napo rih. Agitacija se lahko vrši na razne načine: na sejah, shodih, sestankih in prireditvah. Ko greste po hišah pobirat prostovoljne prispevke, se vam nudi lepa prilika za pridobivanje podružničnih članov in članic in za ustanavljanje novih po družnic, ki bi jih ta organizacija rada še letos štela najmanj pet sto. Še daleč smo od tega cilja. Ali z dobro voljo se da doseči tudi to. Rojaki in rojakinje, agitacija za našo stvar je potrebna. Ne ogibajte se je! Za boljše poslovanje Clan našega osrednjega odbora Frank Alesh iz Chicaga nam piše tele vrstice: "Ker želim, da bi bila organizacija Slovenskega ameriškega narodnega sveta uspešna, Vam priporočam v namen boljšega poslovanja sledeče: Pri pridobivanju članov sem opazil ne-dostatke, ki se dajo odpraviti z majhnimi stroški in bi bilo to organizaciji v korist. Priporočam, naj si organizacija preskrbi nekake priglaševalne pole; na njih naj bi bila natisnjena izjava in pomen te organizacije, potem rubrika, v kateri naj priglašenec ali priglašenka pove, koliko misli prispevati za organizacijo mesečno ali letno; zatem naj bi bil prostor za pri-glašenčev podpis in naslov. Te izpolnjene priglasnice ali prijave naj bi podružnični tajniki pošiljali v Vaš urad. Tako bi imeli pred sabo natančen pregled obljubljenih dohodkov in bi laže usmerjali agitacijo. Vrh tega bi tudi imeli boljšo kontrolo nad podružničnimi tajniki in člani bi se čutili bolj ob-viezane za izpolnjevanje dane obljube. Kakor si jaz zamišljam te prijave ali priglasnice, naj bi bile to tiskovine v velikosti 3 x 5 iz boljšega pa močnejšega papirja, ker bi bile tako trpežne j še za Vaš arhiv." Shodi, seje, sestanki in prireditve Naša podružnica, ki se je, kakor povzamemo iz listov, ustanovila dne 28. marca v Straba-nu, Pa., iz vseh tamošnjih društev in klubov, a se nam doslej še ni prijavila, bo imela dne 4. julija piknik v Drenikovem parku. Čisti dobiček te prireditve je namenjen Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu v podporo. Seje te še neprijavljene podružnice se vršijo vsako četrto nedeljo ob dveh popoldne, in sicer izmenoma — enkrat v dvorani dr. štev. 138 SNPJ, enkrat pa v oni dr. štev. 153 KSKJ. V Slovenskem domu na Holmes Ave. v Clevelandu se bo, kakor naznanja podružnica štev. 32 SANS, v kratkem vršila ustanovna seja naše podružnice za tisti okoliš. Naše gibanje V dobi od 19. do 26. maja so se nam prijavile štiri nove podružnice, in sicer štev. 50 SANS, Denver, Colo., nastala iz tamošnjih slovenskih društev, potem štev. 51 .SANS, Bar-berton, O., nastala iz dr. štev. 110, 111, in 243 KSKJ, podr. štev. 6 SŽZ, dr. štev. 44 ABZ, dr. štev. 48 SNPJ, dr. štev. 28 SDZ in slov. sam. dr. "Domovina," nadalje štev. 52 SANS, Chicago, 111., nastala iz dr. štev. 100 SNPJ, in pa štev. 53 SANS, Johnstown, Pa., nastala iz sed mih tamošnjih društev. Slovenski ameriški narodni svet je dne 26. maja štel 52 podružnic. Podružnica s številko 48 se do 26. maja še ni ustanovila. V istem razdobju so nam poslale prispevke sledeče podružnice: Štev. 12 SANS, W. Ali-quippa, Pa., $10.00; štev. 28 SANS, Conemaugh, Pa., $327.15; štev. 33 SANS, Bridgeport, O., $17.50 (darovali so: Federacija SNPJ za vtzhodni Ohio $10.00, dr. štev. 536 SNPJ $5.00 in Louis Pavlinič $2.50; štev. 53 SANS, Johnstown, Pa., $143.02. V smislu sklepa, ki ga je sprejel na svoji zadnji seji gl. odbor Slovenske narodne .podporne jednote, je ta naša podporna organizacija darovala $1,000.00 kot prvi del dovolje- peljal nas je tje v naše sloven- nih $5,000.00 našemu narodnemu svetu v podporo. Resolucije Podr. štev. 12 SANS, W. Ali-quippa, Pa., je sprejela ob priliki obhajanja SLOVENSKEGA DNEVA resoluciji, ki ju je naša organizacija priporočila v sprejetje. Takisto je storila podružnica stev. 50 SANS, Denver, Colo., na svojem ustanovnem shodu, ki se je vršil dne 18. aprila tamkaj. Dr. štev. 205 SNPJ, New Du-luth, Minn., se je tudi dne 18. aprila spomnilo svojih bratov in sester v stari domovini ter !ske vasi, kjer je bilo na tej gori Kalvariji že toliko slovenskih žrtev. Globoko je posegel gospod govornik v naša srca, ko nas je opominjal, naj ne pozabimo svojih dragih, ker smrt ne loči vezi med tem in onim svetom, ampak smo in ostanemo tudi z ranjcimi še vedno kot ena družina, najsi vsak v svojem svetu. * * * Tako je slovenski Cleveland zaključil nedeljo in Spominski dan, ne v veseljačenju, ampak v duhu sedanjih kritičnih časov, ko nam gre za biti in ne biti, ko planiti ves svet v uniču- sprejelo temu primerno reso-j jočem ognju, ki grozi pokonča- 1 učijo. Tri pomembne slavnosti (Nadaljevanje s X strani) men takih in enakih prireditev, ki so značilne za naš slovenski narod. Kot glavni govornik pa je bil ravnatelj in državni poslanec g. Franc Gabrovšek, ki je v iskrenih besedah prikazal vse trpljenje slovenskega naroda v stari domovini. Kot je sam rekel, ni nič nadcenjeval, nič podcenjeval, nič lepšal, pa nič grdil. Pokazal je razmere v stari domovini, kot jih vidi on sam po poročilih, ki so mu dana na razpolago iz raznih zanesljivih virov. Govornik je poudarjal, da ve, da smo dobri in lojalni Amerikanci, pa nam ne bo nihče štel v zlo, če smo obenem tudi iskreni Slovenci, ki se zavedamo svojega pokoljenja in slavne zgodovine naših pracle-dov, ki so 1,400 let tako junaško branili slovensko zemljo, pa da jo bodo znali braniti tudi zdaj in jo zopet osvoboditi tujega, začasnega robstva. Govornik je bil deležen tople aklamacije od občinstva. Za pevski del programa je pa poskrbel g. Ivan Zorman, ki je spremljal na klavir: Marion in Margaret Mauer, ki sta nastopili v duetu, basista Frank Snyder j a, ki je veličastno odpel Mornarja, Mrs. Agnes Žagar, ki je tako lepo zapela Popotnika ter potem v duetu z Mrs. Mary Mauer, ki sta zapeli našo večnolepo Srcu. * * * Spominski dan pri sv. Vidu Včeraj ob desetih se je zbral slc^enski narod v lepi sveto-vidski cerkvi, da počasti spomin padlih slovenskih žrtev, v ameriški armadi in tam daleč na slovenski zemlji. Prostorna farna cerkev sv. Vida je bila natlačeno polna naših ljudi. Nekaj zavednih Slovenk iz Newburgha in St. »C lair j a je prišlo v narodnih nošah, kar je dalo tej priliki če posebno izrazito slovensko lice. Vsa čast tem zavednim Slovenkam. Kljub izredno veliki zaposlenosti j_e prihitel na to spominsko slavnost tudi naš župan, g. Frank J. Lausche, prihitel je iz svoje pristave v Mentorju, O., tudi konzul dr. Mally. Devet slovenskih gg. duhovnikov je bilo navzočih in sicer Msgr. Vitus Hribar, msgr. B. J. Ponikvar, kanonik J. J. Oman, Re)v. Julij Slapšak, Rev. Joseph Celesnik, Rev. Louis Baz-nik, Rev. Francis Baraga, Rev. Maks Sod j a in Rev. Andrew Andrey. Mašo je daroval msgr. Ponikvar, dijakon je bil Rev. Slapšak, subdijakona Rr. Baraga in Rev. Sodja; ceremonijar je bil Rev. Baznik. Pridigo je imel pa g. Franc Gabrovšek, ki je ob tej priliki pokazal vso svojo sijajno govorniško zmožnost. Predmet govora si je bil izbral: enakost v grobu v pravcu: "Smrt pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan . . ." Ponesel nas je na grobove naših slovenskih vojakov, ki so ti ta lepi svet. Naši Slovenci se resnosti položaja globoko zavedajo. DELO DOBIJO MOŠKI 38 do 60 let stari ŽENSKE 18 do 50 leta Predznanje ni potrebno Se jih potrebuje v 100% vojnem delu. 55 ur dela na teden Plača od ure in overtime Prinesite potrdilo, da lahko premenite delo, če £te bili zaposleni pri vojnem delu ter dokaz o državljanstvu. THE LOCKE MACHINE CO. 971 E. 63. St. (129) MALI 0GLASS Zahvala želetovim Za naklonjenost, ki nam je izkazala firma Jos. Žele in Sinovi za časa, ko smo v njih kapeli imeli v oskrbi truplo rajnega Jakob Fortuna in so nam bili tako vsestransko naklonjeni s postrežbo tudi za časa pogreba, izrekamo za to iskreno zahvalo. Njihovi prostori in postrežba je oboje prvega reda. Hvala za vse. Anton Grdina in Sinovi. Stanovanjem v najem V najem se odda 4 sobe, zgo-rej. Odda se mirnim odraslim ljudem brez otrok. Kopalnica. Vprašajte po štirih popoldne na 1193 E. 61. St. (129) Novica o dohodninskem davku Drugo odplačilo na vaš dohodninski davek je 15. junija. Da se izognete čakanju v dolgi vrsti in za vašo lastno udobnost, bomo imeli naš urad odprt vsak večer do sedmih in sicer do 15. junija. V našem uradu lahko dobite uradni Money Order od $1 do $1,000, ne da bi čakali. Mi bomo opravili za -vas vse, kar tiče dohodninskega davka ,ne da bi vi za to zamudili ene minute časa. Za dobro in zanesljivo postrežbo, se zglasite pri Mr. Marian Mihaljevichu, 6424 St. Clair Ave. (June 1, 3, 10) Hiše naprodaj Za 2 družini, 9 sob, 5 spodaj, 4 zgorej, garaža za 3 avte, na Trafalger Ave. Cena $6,300. Za 1 družino, 6 sob, 1 garaža, na Damon Ave. blizu Euclid Beach, cena $4,000. Za 1. družino, 6 sob, 1 gara-| ža, na Parkgrove Ave., blizu 156. ceste, cena $5,900. Za 4 družine, 13 sob, na E. 172. St. blizu St. Clair Ave., in blizu Graphite Bronze. Dohodki povprečno $90 na mesec, cena $8,50'0. Ta posestva imajo ceno za naglo prodajo. Daniel Stakich 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934. (May 28, 29, June 1, 3.) padli na raznih bojiščih pod j Kupujmo obrambne obveznic;« zastavo Zedinjenih držav. Po- in znamke! "Nič ne rečem," je krepko nadaljevala, od razburjenosti ji je močno tolklo srce pod jopičem, "toda nikoli več ne pustim, da mi spravi moje dete na sramotni oder, gospod Albert bi bil takrat že lahko opustil ono nesrečno božjo pot v Veng, o j koliko sem jaz ubožica takrat morala prestati." "Mamica, dva vrčka piva, en kruh in sir; to znese?" je vprašala Luc. Ko je računala in štela, se je večkrat obrnila proti oknu: po cesti je prihajalo drdanje voza; prisluškovala je, naposled je nejevoljno zamajala z glavo, bil je kmetski voz. Večkrat že je zadnje dni prisluškovala od ranega jutra do poznega večera, kdaj bo na cesti zapel boben ali zapela trobenta, kdaj bo pri jahal ponosni jezdec, ki bo stopil čez njen prag in zasnubil njeno hčerko. "Se-li nič ne ve," je začela in je vprašaje pogledala sedaj enega, sedaj drugega moža, "kdaj se vrnejo gospodje z Dunaja —?" "Sodnik? Tega nihče ne ve," je odvrnil Luc . . . "Mislim pa, da ne bo dolgo, pa bo zopet v Štajru." "Vam je li dolgčas po sodniku?" je precej zbadljivo vprašal Lindner. "Kaj še?" ga je žena rezko zavrnila. "Toda stotnik, ta naj bi se vrnil; če pride sovražnik, kaj bomo počeli, če ne bomo imeli stotnika." "Kakšen sovražnik?" se je začudil Švedkorar. "No, Turek," je nekoliko v zadregi rekla Švertnerica. Švedkorar jo pouči, da so ravnokar Turki na Dunaju s cesarjem mir sklenili. Tako stoji v časopisu. Prinesel ji ga bo. Ni treba. Že verjame. Zopet prihaja ropot s ceste. S težkimi koraki je odhitela iz sobe, možje so jo videli za trenutek stati pred hišo. Zastonj je tekla ven. Samo voz na lojtre je. "Kaj neki ima ta ženska?" je nejevoljno mrmral Lindner. "Samo stotnik in zopet stotnik. . . . Kaj jo briga luteranski pob _?» Luc je rekel: "Sedaj je pa zadnji čas, da gremo. Sicer bo pater že pri oltarju. — Mati Švertnerica," se je obrnil na pragu, "lepo pozdravimo Šte-fano. Danes je kar nič ni videti." Luc je oženjen in ne gleda po drugih, toda Štefano spoštuje kakor svetnico, odkar je svaku, ko je umiral na vislicah molila molitvice za umirajoče. "Ima polne roke dela v kuhinji," je rekla Švertnerica, "in zelo je trudna, zadnje noči ni nič spala, ker jih je prečula pri bolnem otroku." Luc pravi: "Mamica, če ima Štefka ali kdo drug pri vas opravka v Lincu, se lahko pelje gori, ker bo danes moj voz peljal gori na prodaj nože mojega rajnega svaka. Tudi je danes gori pri ka-pucinih popbln odpustek." "Ne, ne," je odklanjala go-stilničarka; "v Lincu, kjer je Albert, no, hvala lepa." Prestrašeno zre proti kuhinjskim vratom, da za božjo voljo Štefka ničesar ne sliši. "Saj smo tako dobili na praznik Žalostne Matere božje popoln odpustek v Garstenu. Z Bogom, gospod." "Z Bogom, mamica. Torej Štefko še enkrat lepo pozdravim. Naj moli zame in za mojo ubogo sestro. Švertnerica pravi: "Ah, go- je Luc. "Je že prav, da moli," je odvrnila. "Toda, kar je preveč, je preveč." Luc je odšel, mati Švertnerica pa je šla proti kuhinji in se ozrla noter. Štefana je sedela na nizkem stoličku poleg ognjišča, kjer je prasketal mal ogenj, na kolenih je držala skledo ter izbirala lečo. "Kje so pa otroci? So li še v cerkvi ali kje? je vprašala mati. Štefana je dvignila oči. Pod njenimi velikimi, resnimi očmi je bila lahna rdečica, mogoče, da so bile to solze, ali pa je bil odsev ognja? "So bili že z menoj pri sveti maši," je odvrnila Štefana. "Sedaj so šli na pokopališče, da vidijo jamico, ki je izkopana za Lukca." ti Štefka, veš, kaj so rekli gospodje?" "Kaj neki?" je odvrnila Štefana. "... Da se bosta kmalu vrnila sodnik in — njegov sin." "Že mogoče," je mirnodušno rekla Štefana. "Še nobeno leto ni bilo tako nesrečno kakor letošnje," je nam vzeli hišico v Admontu. Nato smo prišli semkaj, kjer še nismo imeli nobene dobre ure. Nič gostov, in marsikdaj nam trda prede za vsakdanji kruh. moje ljubo dete, kdo je ga kriv, dobro vem" "Jaz tudi," je n»rn0 Štefana. O, kako zna * kati človeka, čeprav je Potem so tirali pred sodišče i bra spod Luc, saj tako preveč mo- j mahoma rekla mati. "Nocoj poli." i noči sem premišljevala: Najpr-"Vam li to ni všeč?" vprašu-' vo so vam umrli oče. Potem so V bombniku nad Pacifikom. — Slika nam predstavlja skupino ameriških letalcev, ki ljub nevarnosti, v kateri se nahajajo nad sovražnim morjem, pa brezskrbno karta j o ncoziraje se na to, da jih vsak hip lahko obsujejo sovražne krogle. [OOOE Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Tehnični narednik Anthony Newsom iz Wick't(l ^ JoVt)| Texas, čisti 50 kalibersko strojnico na letalu. SUiM posneta na Amchitka otoku. Slika nam predstavlja naše fante-vojake }Kt tem. obrežju Russel otočja, katerega so zasedlo & $ čete kot strategično točko na Pacifiku. Fantje, ^ ^ mo na sliki so na oddihu. POZOR, LASTNIKI HIŠ! if ie e ■ Ali ste že kdaj poskusili barvati z LUXFLAT barvo? s boljših barv danes na trgu. Pokrije z enim barvanjem = omet, opeko ali karkoli. V tej okolici se dobi samo pri nas-Pri nas dobite tudi White Lead in 100% čisto laneno OIJ JIM SEPIC HARDWARE | 16009 Waterloo Rd. ** f VEČJA NAROČILA PRIPELJEMO NA DO»t Tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitmiiiiiniiiiniinji ■ * i' V I 9 8 Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini caoi a locaoi aosaoi ŽENINI IN NEVESTE' Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina ^ 6117 St Clair Ave. HEnd«" AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 1, 1943 Prvikrat je zapel petelin, komaj se je jelo svetlikati, je bil jezdec že na nogah. Ljubezen je bila njegova jutranja ura. Kmet je vstal ob štirih in je stopil v sobo, ki je bila že prazna. Ni sledu po meču, po klobuku in možu. Toda na mizi, kjer je sinoči zavžil ubornoj jed, je ležalo šest čudovito le-! pih goldinarjev. Jezdec pa je že dalje jahal v j sanjajoče jutro proti vzhajajo-' čemu solncu, ki je trosilo prve krvave rože na dalj nje gore. V istem času je bil na potu tudi drug jezdec, za miljo proč od Strengberga. Le jahaj, jezdec, morilni sel, le jahaj, stotnika boš našel šele v Štajru. Cim bolj se je Henrik bližal Štajru, tem bolj so se mu širile prsi, ki jih je utesnjeval panter. Štefanin petelin na njegovem srcu pa je tolikokrat za-plahutal s peroti, kolikorkrat je Henriku udarilo srce. Kaj mu je cesar, kaj cesarica, kaj revščina in bogastvo, kaj mu je ves svet, in naj bi bil iz zlata, nasproti najljubeznivejši Štefani, nasproti njenim sladkim ustnam, nasproti sladkosti, da bo vsa večnost njegova. Zopet so med zelenemi jel-kinimi vejami kipeli v zrak stolpi in zidovi. Strengberg. Še dve uri in pol ježe in potem sem pri tebi. Henrik je jezdil okoli mesta, ki je bilo še vse mirno in tiho. Ura je štiri. In glej, nad gorami gori rdeče in vedno bolj rdeče, kakor škrlat, kakor ogenj, kakor ljubezen v božjem srcu. Henrik je za trenutek ustavil konja in je opazoval, kako se je iznad gora dvigalo velikansko'solnce, ki je po vsem nebu sipalo plamenene snope. Henrik pomisli: Ne bo vzšlo drugič pa bo Štefana že moja. S krepko, veselo roko je potegnil za uzdo ter je med petjem jutranjih krilatcv vedno hitreje in hitreje dirjal proti.Aniži. Voda šumi, o Aniža, Aniža, ti prihajaš iz Štajra, kjer prebiva njegova izvoljenka. V diru je od Aniže jahal na višino, ki je bila vsa posejana belimi šmarnicami, ki so divj kakor trava rasti e naokoli. Na vrhu začuje iz modre daljave nedeljsko jutranje zvonjenj štajerskih zvonov, kakor bi ve- V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA. SINA IN BRATA Louis Strnad ki ga je Bosr tako nepričakovano poklical k sebi dne 1. junija. 1939. Žalujoči ostali: AMELIA STRNAD, soproga. LOUIS in ANTHONY, sinova. MATI, BRATJE, SESTRE in drugi SORODNIKI. Cleveland, O., X. junija, 1943. ljalo njemu v pozdrav. O, Štajer, Štajer, nekdaj moje rojstno mesto, moja očetnja-va, sedaj ne več, ker nimam več očeta, ne doma ... pa vendar si, o Štajer, mesto moje ljube-zeni, kako bi te ne ljubil. Bodi mi tisočkrat pozdravljen! Oči se mu porose, in sklenil je roke, ko žrebec za trenutek obstoji in prisluškujoč dviga glavo v sinji jutranji zrak. ,Zvonovi v daljavi so utihnili. Henrik nalahko izpodbode konja, ki je zadirjal navzdol. Še eno uro, še eno uro, zadnjo uro. In potem, Štefana, potem boš moja. IX Tisti čas je v Švertneričini gostilni sedelo nekaj mož, ki so prišli na jutranji požirek. Šli bodo k deseti maši v Garsten. Bila je namreč nedelja, četrta po Veliki noči. Možje so bili katoličani: Luč, Švedkorar in učitelj Lindner. Govorili so o sodniku Hendelnu in njegovem sinu Henriku, ki se še nista vrnila z Dunaja; o Albertu, ki je bil v Pasavi oproščen in je sedaj v Lincu, in o Štefaninem malem bratcu Lukcu, ki je prejšnji dan umrl in sedaj leži zgoraj na mrtvaškem odru. Naposled pravi Švedkorar: "Cae je, da gremo! Plačati!" Takoj je stopila gostil ničar-ka, mati Švertnerica. v sobo. Bila je slabe volje, samo troje ljudi! ... Pa nedelja je. Toda, kaj se hoče, če ima pa človek vedno smolo. Iz žepa je potegnila košček krede in je na mizi s kredo delala račun. "Mati," vprašuje Lindner, "je-li Štefana še v cerkvi?" Nejevoljno mu je odvrnila: "Ne, se je že vrnila od jutranje maše." Lindner vprašuje nadalje: "Kje pa je?" Mladi učitelj jo še vedno nosi v srcu, četudi gre po Štajru govorica, da je nek drug vanjo zaljubljen . . . nek imeniten gospod. "V kuhinji je," je žena namr-šila obrvi. "Kdaj boste pokopali dete?" "Dnes popoldne," je na kratko odgovorila. "Je-li Štefani zelo hudo?" pa hoče?" je globcrko žena. "Saj je bilo ta-e. Kaj bi počel na svetu tak revček." "Mati Švertnerica, še eno me-" je rekel Luc, ki je vstal od mize. "Kaj pa pravi Štefana k temu, da je gospod Albert zopet v Lincu? Gotovo je tega vesela?" Na Švertneičin obaz je legel mrak: "Kaj naj rečem? — No, saj u privoščim, da se je vrnil prost od tam, toda nikoli nisem posebno marala zanj, moja Štefka ga je veliko preveč poslušala. Gotovo .ie bil zelo svet mož, nič ne rečem, toda pater Ertelij je rekel, da svetnike moramo občudovati, da jih pa ne moremo posnemati." "Gospod Ertelij je tudi hitro ufrirl," je pripomnil Lindner. "Kdo bi si bil mislil. Predzadnjo nedeljo je še imel deseto sveto mašo." "Škoda za gospoda!" je s poudarkom rekla gostilničarka. "Res dober je bil gospod, tako rad bi jej bil pomagal in pregnal Štefani muhe, ki jih je imela glede možitve; pa je bilo vse zastonj .. . sedaj pa že tudi počiva v zemlji, dobri gospod, gospod Albert pa, ki je povzročil toliko hudega, da je zopet v Lincu — in Bog ve — navsezadnje pa se še povrne v Štajar. O samo tega nas obvaruj Bog." 4853482323485353235353532348238953489148485323