Gospodarske stvari. Popis slabega hleva ali štale. Pogosto hvala in priporo6ba dobrega hleva menje zda, kakor pa graja in odsvetovanje slabega bleva za konje, krave, prešice itd. ! Vsak človek, ki inia količkaj pojma o pametni živinoreji, se bo prestrašil. Da pa na tak zgled slabega hlera naletimo, nam ni treba iti med kake hribovce, ne, tega ni potreba; najdeš ga celo lehko in pogosto tudi pri marsikaterih ,,štimanib" kmetih, ponosnih tržanih in mestjanib ali .purgarjih". Pred vsem ti je treba močne gorjače ali palice, zakaj ? No, zato, da se na njo opreš in gnojnico srečno preskočia. Sedaj amo pred dvertui hleva; dveri se nam odprejo, ali Bog pomagaj, vuukaj iz hleva nam v lice in nos pubne nestrpljivi dub aalmijaka, gnjilca, amonijaka tako, da je človek koj objokan v očesih. Ako sedaj namisliš črez prag stopiti, storiž najboljše, 6e 8i brž blače do kolena podvibaš, sicer si jih grdo oneanažiš. Prvi pogled na živino ti kaže, da je vsa črna. Hlapec ali dekla ti morebiti še razlaga ter pravi : ta krava je belka, ona tam v kotu sivka, ta pred nama stoječa je pšeni6ne baive itd., ali vere ti manjka, ti bi na bvojo dobro vest priaegel, da je vsa živina 6rna. Vsa je 6rno pobarvana od aarue nesnage, gnojnice, in živinskega blata. Oko se ozira po čedniku (štriglu), ali zastonj ga išea, ko bi si tudi o6ali ua nos nataknil. Kde pa je rnetla! Miši in podgane so jo že davno zasekale in si iz nje gnezda naredile. Kaj pa na stropu vidiš? Toliko pajčevine, da bi iekko colo tele obviselo, a ne samo pajek. Takošen je zgled slabega bleva. Clovek, kateri še kaj zdravib misli o živinoieji zmore, je prisiljen čudite ee, kako da živina y takih brlogih ne zgnjije, ne zboli in pogine? Čuditi se mora, kako si gospodar tukaj še kaj dobička od živinoreje obeta in kako to, da se nič Boga ne boji, ker z nedolžno živino grje in huje ravna, kakor pa berič v kajhah z največjimi hudodelniki, tolovaji in morivci. Živali, kojim je dopuš6eno, da v naravni proetosti živijo, so veejidel sploh vesele, zdrave in snažne. Le poglejmo ptička, fcako veselo po zraku leta ali iz vejice na vejico preskakljava in samega veselja glasno prepeva in žvrgoli, njegovo perje je večjidel in sploh svetlo in snažno; plahi zaj6ek, hitra sma, brzi jelen, nježne podlastke . . . vse te živali so vesele, zdrave in snažne, dokler v prostosti žive. Toda brž, ko jih človek vjame in zapre, «e to močno spremeni: postanejo žalostue in klaverne, perje ali dlaka je razkozmana in umazana, treba jib je krmiti in snažiti, ako bočemo da se sužnosti privadijo. Jednaka je pri našej domačej živini. Divji konj, bivol, divje koze, gosi itd. uživajo naravno prostost, serkajo svoboduo čisti zrak in pijejo snažno vodo, se sprebajajo prosto po svetu in zato so tudi te stvari ve6jidel sploh živahne, zdrave in snažne. Ali sedaj, ko je človek mnogo plemea izmed njib obrnil v svojo posebno korist, jim vzel naravno protost, jih ukrotil in udomačil, je tudi dolžan, da jim to stori in priskrbi, česar si same storiti in priskrbeti ne morejo; dolžan jim je, dati potrebno hrano, primerno stanovanje in — snago. Ako jim človek vse to daje, potem rade pozabijo in pogrešajo naravno svobodo, se močno plodijo, veselo rastejo iu gospodarju 6edalje več dobicka donašajo. Kedar pa 61ovek tega neče storiti, ampak živino k jaslira priklenjeno pusti stradati, v smradu in blatu životariti, potem on ni samo grozoviten trinog iu živinsk tlačitelj in strabonja, ampak ae pravi bedak, ki sam sebi akodo dela. Kajti živina mu hira, medli in pogosto poginjavlje. Zraven neprimerne krme ali piče, je nezdravo stanovanje pri živalib najpogostiši uzrok razuim, zlusti kužnim boleznim, ki gospodarjem donašajo neizmerno veliko strabu, žalosti in skode. Dakle proč z slabimi hlevi! France Vob, živinozdravnik. JNajboIjši kolobar ali menjava setve za pridelovanje krme ali klaje. M. V krajih posebno med gorami, kjer je dobra zemlja in za deteljo sposobna in tam, kjer ae mleko lahko in po visoki ceni speča, 86 od mnogih strani sledeča rrstitev sejanja žita in krme nasvetuje, posebno 6e so krajevne in podnebne razmere za pridelovanje stročjih sadežev pripravne 1. Krminazmes. V pognojeni zemlji se pomešano seje 3/io giaba, 2/J0 graborice, Vio jecmena, Vio ovaa, s/l0 ajde. Na tem ogonu se more ae pustiti kos prostora za semensko ajdo. 2. Rž (žito). Tu ni treba gnojiti. Po koačani žetvi se more ta kos njive dobio pognojiti in z furo t. j. z ržjo ali turSičo ¦ au i>c s zmesjo iz graba, ajde, grabori. ;mans ! t z strneno setvijo pose- jati. 3 . avni a:i stročj i s adeži. Za prve se ^¦ povnlno.. za druge le na pol gnoji ali celo uic n-A osjpavne sadeže se jemljejo krompir, repa; za stro6je grab, graborica. 4. Jarina. Je6men, oves ali jara rž. Njiva za osipavni sadež gnojena se ne gnoji ve6. Po stročjem sadežu, 6e se pred njim ni gnojilo, se daje polna gnojitev, drugače le pol. V jarino se seje deteljna trava in deloma čisto slovenska ali štajcrska detelja. 5. Deteljna trava. Če je mogoče, se ji z gnojnico gnoji. 6. Deteljna trava. Ce dobro raste, se more še leto dalje pustiti in aeaterim prejšnjim še sedmo leto pridružiti. Ta kolobar ali setvina vrstitev je vrejena po načelu sadežne preminjave in je posebno sposobna za prestop iz triletnega obdelovanja polja v sadežno preminjavo. Pri njem se jemlje ozir na posebnosti posameznih rastlin, pridela se obiluo klaje ali krme in vprežno in ročno delo se lepo razdeli. Dober je ta kolobar tudi zato, ker se da tudi na razkosanih posestvih brez težave izvesti. Pomoček, po katerem bi kmet leži dače plačeval, podaje mu umno svinjerejstvo. Znani slovenski domoljub g. dr. Ipavec j>pri sv. Juriju na južni želoznici objavil je v tej reči jako zanimive re6i v nemškem nLandesbote" 7 Gradcu. Blagorodni gospod veli, da je svinjerejstvo in njegovo umno ¦zboljsevanje neizmerno važno, ker svinj ne redi samo premožuiši posestnik, ampak celo najrevniai kočljar si prizadeva, da ima v hlevu svojo ,,puco". Iz tega pa sledi velika važnost delovanja, po katercm se svinjska plemena zboljšujejo, zlasti z pomočjo angleških merjascev. G. dr. Ipavec poroča o lastni 61etni.skušnji ter pravi: 1) prasice rodivše se iz angleškega sufolškega merjasca in domače naše plemenjače so neznano rodovitne; prasice z domačim merjascem dajo redko kedaj 6—10 prasec, 6e pa dobijo angleškega sufolškega merjasca, pa dajo navadno po 8—14 prasec; to je velik napredek; 2) taki mešanci jako radi žrejo vsakojako svinjsko hrano ; domači prasci pa so radi zbirljivi; 3) tudi so mešanci menje občutljivi za vnanje in vremenske premembe in ne zbolijo tako hitro in lahko; 4) ovi mešanci rastejo čudno hitro in postanejo nenavadno težki. G. dr. Ipavec je imel 4 prešiče, koje je ob enem dal zvesto tehtati; 10mese6ni preaič domačega plemena je tehtal pri istej postrežbi 36—56 kilo, med tem ko je jednako starimešanec tebtal 90—120 kilo. Na dalje 22mese6ni preaič domačega plemena 80—120 kilo in jednako etari mešanec 220—320 kilo. Dva druga posestnika sta g. poročniku na znanje dala jednako pomisleka vredne reči. Prvi mu jc tožil, da je z domačim svinjskim plemenom jako nezadovoljen; kajti ujegov prašic, 22 mesecev star, tebtal je samo 180 funtov, med tem ko je njegov sosed zaklal jednako starega mešanca, ki je imel 211 funtov. . .¦ . 7ecu zahvalil, da mn je ta pousaga! dc angleškega S7injskega plemena. Eajti poprej je imol p<> 40 do 60 fl. tVibiefca od svjjojerejisiva, 8edaj pa l'>0 fi. ki 7se nJ3p.07e dače d^akrat pokrijejo. Skuaoie dr. Ipaveen. naj tedaj siužijo v opravičenje b«stavko7 o svinjeicjstvu, katere bo 8Slo.v. Goppodai" to leto svojiin bv.i-.o^"" ¦• •<'-<i:-i< 7 "•'-1 •><¦ ¦ ¦^<>i prihodujič. Dobrovoljen nasvet čebelarjem. Po zimi izdelujejo kmetje razno orodje za prihodnjo epomlad in si tako mnogo penez pribranijo. Tako pletejo ttidi čebelarji koše ali panje za s^oje čebele. Vendar tukaj bi 7eliko boljše storili, ko bi se naši čebelarji hotli popiijeti izdelo^auja prernaklji^ih koše7. Ako le ima jeden koš na izgled, lebko po njem 7se druge sam naredi. Vsak z^edenec je že skusil, kako težavno je dva kola združiti; to se najleži zgodi z premaklji^imi panji. Tudi eebelarst70 je pozoruosti vieden oddelek kmetijstva in donaša lepe dobodke brez 7elikega truda, da muogo 7eselja in dela kratek čas. Posnemajmo, Slo7enci, tukaj druge nai-ode! Prusi ua priuier nimajo resja, nc sejejo ajde, pa 7endar so jako izvrstni čebelarji. V Ljubljani izhaja list za čebelarje; zove se ,,Slo7enska Cebela" in priuaša razne skušnje in splob muogib za čebelarje potrebuih poročil. Druatvehiki tamošnjega cebelarskega društ^a dobi7ajo tudi razuo čebelarsko orodje po — pohmeui ceni. Bodi oooje 7senj prijateljem uježnih in mar1 jivili čebelic pi-iporočeno ! Franc Piaek, kuaet. Vinorejsko društvo 7 Mariboni je 16. dec. imelo za jedno z dmst^eniki štajer.ske kmetijske diužbe vzajemen shod in je pri tej priliki sprejelo za naše 7inorejst70 vele^ažen sklep, ki se od be sede do besede glasi: osuovali bodo se 7inski sejmo^i —¦ v Maiiboru d^a, prvi meseca uo^embra, drugi pred binkoštmi ali pred duhovim; 7sak traja le jodcn den, kolikor mogoče z malimi stroški in po blagu 7 atcklenicah za pokuaanje poslanem. Ta sklep je praktičeu in bode veliko koriatil, 6e se posrcei vse djauski dognati tako, kakor je bilo V seji društva lepo sklenjeno. Bog daj srečo! Licencije za spuščanje žrebcev se bodo kmetskiru in diugini posestuikoni po posebnej kouiisiji delivale v Maribora 15. jamiarja, v Celju 16., 7 Mozirju 17. iu v Cmureku 19. jauuarja 7selej ob 10. dopoldue! Sejinovi na Štajerskem. 8. januarja 7 Smarji; 11. jan. 7 Planini; 14. jau. pri sv. Filipu 7 Beračab. Sejmovi na Eoroškcin. 8. jan. 7 Straasburgn ; 13. jau. v Gmliud-u.