Listek, Prihod Slovencev v sedanje dežele. (Javno predavanje, prirejeno po nZgodovinskem droštvu za Sloven. Štajer" v Narodnem domu mariborskem, dne 5. maja 1904.) (Dalje.) Naši ptadedje so torej b:li že blizu sedaBje siovenske zemlje; zato bo primerao, če si vsaj v Bsglici pogledaiao ta svet, kakoršea |e bil takrat. Zsmislimo se v predkristov čas. Naistarejše ljudstvu, o katerem se ve, da J6 bivalo na aasi zemlji, 80 Iiirci. D&aes, (z!a»ti cd preiskav Hahaovih — okoli 1. 1860) se ve gotovo, da je Š ifarik slutil pravo. Albanci tcrej s Slovani biho v sorodstvu, ali jezik kaže, da Bam stoje izraed arijskih aarodov poleg Letov najbližje. Bivali so po vsej daua&aji bloveaski zemlji, pleaieua so imela razaa imena: blizu Reke so se zvali Jspodi, po vzhodni I-tri Lburai, nadalje Istri, aadalje Veaeti (torej ae SlovaBi), od Trrta črez Gonško in Kraa^ko Karai, po Ogrskem do Doaave Panoni, in raenda so tudi Noričaai (po vzhodnib Alpah) bili Iiirci. Potemtakem se je aas Simon Jeako motil, tožeč v pesmi »Adrijansko morje«, da bi nekdaj bilo sicvaasko. Okoli 340 pr. Kr. pridero Kelti ia se Baselijo po alpski zemlji. Karne ia Noričane močao pokeltijo. Kje je bila meja rned tevernimi Kelti ia južaimi Hiri, to se daaes ae ve. V tej dobi so nastala mesta: TisL, Celje, Ptuj, Noreja (ali blizu Neumarkta aa Gorajem ŠLajtrsksm, ali pa isto, kar pod Rimljaai Viruaum, aa Gosposvetskem polju). Do 15 1. pr. Kr. je postala vsa sedaj sloveaska zemlja r i m « k a last. ZaAae ae aova dob.->. RimljaBi so aa aasi zemlji .rueli 4 pokrajiae: VeBecijo, Iatro, Norik ia Paaoaijo. V rimski dobi se je kultura povzdigBila Baglo. Mesta so rastla po Stevilu ia velikosti; imenujem le aekatere kraje. V V e b e c i j i: Aquileja, Forum Juliji (Gedad); v Istri: poleg Trsta Pulj; v Pab o B i j i: poleg Ptuja Ad vicesimum (blizu Radgoae), EmoBa, Nauportus (Vrhaika), Pratorium Latobicorum (TrebBjc*), NevioduBum (blizu KrSkega ali Čateža), Loagaticum (Logatec); v Noriku: Fiavium Solvease (3 km južbo od Lipaict), Pultcvia (Pulakava), Raguado (Ložaica pri Slovenski Bistric/), Celeja, Rimske toplice, Ad niedias (blizo Polzele), Upellae (VitaBje), Lotodos (blizo Stranic), Colatic (Slov. Gradec), Jueaaa (Pod Jua<), Virunum (na Gosposvetakem polju), Teurnija (Sv. Peter v Lesa na Karn- skem polju med Sacbsenburgom ifl Špitalom). Aguatum (Lieaz). Pod rimsko oblastjo je prebivalstvo bilo gosto. J e z i k se je govoril ilirski, keltaki in latinski, prva dva bolje na kmetih ia sploh v aižjih slojih, latiaski bolje po uiestib, pri gospodi, sploh v visjih slojih. Koga to ae spomiaia, da zavzema aaža materiaSčiaa poieg aemščiae sii&ao mesto, kakor iiirSčiaa ia keltš&aa puleg iatiasčiae! Razvea teh treh jezikov so se govorili Se mni gi tuji, ker so Rimijaui v naSib krajih aasta^iali azijske ia LfriSke vojake, in teh je bilo maogo. Verstvo. Žs v 1. stol. sta v Ogleju czaaajevala sv. vero sv. Mobor ia Fortanat, in vera se je 4e ted^j sirila po Veaeciji, Istri, Norika ia Paaoniji. Še Bagleje v 2. ia 3. stol., ko so se že aahajale nk fije: Oglej, Ptuj (sv. Viktoria f 303), Teurflija. L. 313. je rimska vlada izdala zakon, po katerem je krSčaastvo imelo iste pravioe m i«to svobodo, kakor rimska pagaaska vera. Odsihni&l se je krSčaastvo Sirilo ia utrjevalo silao naglo. Že v 4. stoletju se mu je pagaBstvo raoralo popolnoma umakaiti. Cerkev se je organizovala do cela. GtnotBa prosveta. Mesta so bila bogata ia lepa. Oglej je Stel pol miljoaa, Ptuj 50000 prebivalcev. Mesta so imela krasna poslopja, javfla in privatna, lepe cerkve, temple, gledaliSča, spomeflike, vodovode, kanale. Ptui je Ba primer takrat imel vodovod s Pchorja. Cvetli so razBi obrti, cehe, iadustrija, trgovipa. Med kraji so bile dobre ceste, večjidel zidane, ob njih ksmeni miljBiki (1 m = 1 */, km). Poljedelstvo in vinarstvo se je posebno povzdignilo ia raz§iri!o. Po kmetib je promet bil živaben, ob cestah so ntale gcstilae in poStae postajalBice s blevi, v kojih ja bila vedno pripravljena vprežna živina. Rudniki so bili polni delaveev. Trgovina je bila posebflo živahBa v Italijo in iz flje. Vsa moda je bila rimska: v nakrasBiBi, v obleki i. dr. Ostanki rimske pcleg starejde ilirske in tudi keltske kulture se nahajajo daadaaeš deloma pod zemljo, deloma na zernlji, deloma v muzejih. Naatopi pa čas vesoljaega preseljevauja narodov. Drvili so narodi od vzhoda proti zahodu do vhoda v Italijo, tukaj krenili na jug, kjer so upali najti zaželeao srečo. Hodili so torej ob Donavi, Savi ia Dravi in proti Padu, torej ravno po sedaBji naSi zemlji. Začetek temu nemirnemu časa so storili Huni 375. Rim, prhel ia od 1. 395, ker razdeljea, 8e slabsi, se divjim četam ni mogel ustavljati. L. 476. so Germani zapadai Rim popolnoma zatrli. Vseh narodov, ki so v tem preseljevanju stopili na na3s. tla, mi pač ni treba imenovati. Zadaji pred prihodom naSih pradedov pa so bili: med Dravo, Doaavo ia Ncrikom od leta 527 Longobardi, germaasko pleme; severozahodno od LoDgobardov od okoli 5501. Bavarci, meSaniea Geraiaaov in Keltov; vzhodao od Longobardov Gspidi, germansko pleme. Nekega dne se longobardski in gepidski kralj spreta in prvi pokliče na poracč Obre. Obri so bili ne ravno maogoatevilno, a grozao divje ljudstvo, podobao Hunom. Iz srede Azije priSedSi okoli 550, so se aastaaili za Aati, katere so nadlegovaii. Slovanov, do časa, ko smo prisli Slovenci gemkaj, v teh deželah ni bilo, izvzeti imaalo one, ki so jih Huni, ko so pridrli v Podonavje, s silo vlekli s seboj, da so jim pomagali v boja. Misli pa se, da ti niso kultarnih sledov zapustili. Slovenščici podobne besede so čisto lahko ilirske. Zemlja, ki so naS: ofietje prvi5 stopili naajo, ni bila raj. 2001etao divjanjs raznih narodov jo je opustoSilo grozno. Mesta so bila večjidel zažgana ali pcraSeaa. Naši očetje so prišli aa razvaUns. Djal sera proj, da so koacera 5. stoletja Slovčai bivali za Karpati in dol do Železaih vrat, pa tudi v Dobrudži. Od tod zdaj prodirajo v dve smeri: prof jugu in proti zahodu. Ze v 5. stoletju se \e po vzhodaem Rimu mirnim potom naselilo mnogo slovenskih rodbin; v Bizantu (Carigradu) so mnogi Slov&ni zavzemali viscke slazbe. Siloviti n a v a 1 i v Vzhodni Rim pa začno, kakor poroča zgodovina, 3e le 1. 493. Odsibmal uderejo Slov6ai z mečem večkrat v Bizant; posebao pogosto od 1. 527. aaprej in sicer skoro vsako leto. Naglo preplavijo svet dol do Egejskega morja in južnega koaca balkaaskega polotoka, pa tudi tje do Jadraaskega morja. Cesar JuBtiaijaa je v veliki sili celo dal ob Donavi zidati trdnjave in poSiljal gor aajhrabrejSe čete in aajboljše vo^kovodje. Vkljub temu \e aa Balkanu bilo od dne do dae ve6 Slo\6nov. Kako grozai so morali biti ti boji, posnamemo iz Prokopijevega (bizantinskega zgodoviaopisca tisle dobe) poročila, ki pravi, da so Bizantiiici (prebivalci vzhodao - rimske države) vsled teh aapadov sarao med 527 ia 558, torej v 31 letih, izgubili 200000 ljudii- 550 so se Sloveai razSirili po Banatu, Sremu in južni Panoniji. 567 aastopijo Obri. Drli so od vzhoda sem ob Karpatih proti severu, si potoraa podvrgli slov&aske Duljebe, pridrli z njimi in mnogimi drugiaii usužnjenimi Sloveai skoz Dukljo črez Earpate, napadli z Langobardi vred Gepide, te-le uničili popolnoma in za to dobili njih zemljo. 568, 2. aprila, odidejo Langobardi v aeverBO Italijo in tudi ta, sedaj prazna dežela, pripade Obrom. Vendar ti vsega dirnega sveta ne morejo obljuditi. Zato so v podonavsko ravniao radi puSčali SlovSne, ki so bili dobri poljedelci ia obrtniki. Po I. 568 so ae Sloveai črez ograko ravr-ino Sirili vedao bolje. Po Erdeljskem so se aastanjali redkeje, ker jim gorati svet ni ugajal. Od 568 so Obri večkrat s pomočjo Slov6aov plenili po Balkanu. Razmerje med Sloveai in Obri ni bilo stalflo. Zdaj so Sloveai moagolakim divjakom morali sužajiti, in zdaj zopet so bili svobodni, ker se jim je po hudem boju bilo poarečilo, otresti jarem. Taka doba svobode je bila tudi doba Samova (623—658). 581 pridere 100.000 Slovenov na Balkan. Tudi 80 v tem času Slov&ni počaai prodirali ob Savi, Diavi in Muri navzgor, ker so se Obri po aužttjih vedno bolje maožili in na Slovčae pritiskali huje, Čim dalje je kdo bil od Obrov, tem bolje zaaj. Okoli 580 se Sloveni naselijo po GoriSkem, pa tudi stopajo v Furlanijo (pokrajiao longobardsko). Tukaj so z Langobardi imeli hude boje, ker jih je ravni in soločni svet zeic mikal. Med 592 in 594 pridero že do izvira Drave, v Ziljsko dolino, do izvira Mure, in celo do WiBdiach Matreya (sev. Tirolsko). Tudi tukaj so bili hudi boji in sicer z Bavaroi. 595 ae jim je bavaraki kralj Taailo na ToblaSkem polju (ob izvirju dravinem) z vojsko postavil v br&n, ker so mu silili črez mejo. Kmalu po I. 600 so obljudili večji del Iatre. Reči se sme, na je zdaj bojev za novo slovensko domovino iz večjega koaec; aledijo Se sieer navali, toda mei doslej priborjeae zemlje bistveno ne izpremene. (Eonec sledl.)