Kamniški OBČAN
St. 5
Trnič na vsako mizo
Trniči, trdi sir značilne hruškaste oblike z Velike, Male in Gojške planine, veljajo za posebnost kulturne dediščine pastirstva in alpske kulture v slovenskem prostoru. V zadnjih stoletjih so jih poleti med pašo izdelovali pastirji iz skute, smetane in soli ter jih okrasili s posebnimi ornamenti, vtisnjenimi z reliefno izrezljanimi lesenimi paličicami, t. i. »pisavami«. Izdelovali so jih v parih, saj s svojo obliko ponazarjajo ženske prsi; izbrankam so v znak ljubezni in zvestobe podarili enega, drugega pa obdržali.
Tradicija izdelovanja trničev se je skoraj izgubila, le po zaslugi nekaterih pastirjev, med njimi 86-letne Rezke Mali (na fotografiji), ki z ljubeznijo in spoštovanjem ohranja tradicijo, se je trnič ohranil predvsem kot spominek. Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik pod vodstvom Urške Kolar pa si s sodelovanjem strokovnjakov in lokalnih gostincev s projektom Trnič na vsako mizo prizadevajo obuditi trnič kot kulinarično posebnost. Tako so siru z njegovo izjemno tradicijo, zgodbo in kulinarično vrednostjo v soboto, 29. marca, pripravili prvi Praznik trniča.
Več na 7. strani.	SAŠA MEJAČ
53. leto
Kamnik, 10. april 2014
j*
JS
Š a "S?
Velika planina je ponovno	v vijolični podobi
Tudi letos se planina prebuja v pomlad z neštetimi vijoličnimi	ma vse višje po Veliki planini. Takšno čudovito podobo lahko
cvetovi žafrana. Ker je že dovolj toplo, cvetovi pogledajo iz tal	doživimo vse tja do velikonočnih praznikov, kar je namig za lep
skoraj povsod, kjer je sonce stalilo sneg.	družinski izlet. Najprej v nižjih predelih - na Gojški, Mali planini in postopo- Iz uredništva želimo, da bodo prazniki za vse lepi in prijetni.
Kamnik praznuje
V počastitev praznika občine Kamnik, ki ga praznujemo 29. marca na dan rojstva velikega Kamničana, generala, borca za severno mejo in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova, so se tudi letos zvrstile številne kulturne prireditve, ki jih bo zaokrožil tradicionalni 9. Maistrov pohod to soboto, 12. aprila. Osrednje slovesnosti so potekale 28. marca, ko smo se častnemu občanu poklonili s tradicionalno podoknico Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost pred Maistrovo rojstno hišo na Šutni, proslavo pri spomeniku Rudolfa Maistra, ki jo je poleg Častne enote Slovenske vojske pospremil tudi promenadni nastop Mestne godbe Kamnik (na fotografiji) ter osrednjo slovesnostjo s podelitvijo priznanj Občine Kamnik v Domu kulture.
Več na straneh 3 in 4.
Premiera drame Zgubljeni koraki ob jubileju gledališke skupine GSŠRM Rudolfi
Prvih dvajset let Rudolfov ...
Rudolfi so igralci, glasbeniki, recitatorji, pevci, plesalci, pisci tekstov, lučkarji, vizažisti, kostumo-grafi ... In to že dvajset let! Pet generacij in več kot sto Rudolfov je ustvarilo dvajset gledaliških predstav, petnajst literarnih večerov in poneslo svoje ime v mnoge kraje .
»Rudolfi so najboljša šolska gledališka skupina«, je ob jubilejni dvajseti predstavi ob dvajsetletnici gledališke skupine GSŠRM Rudolfi s ponosom poudaril ravnatelj mag. Šemso Mujanovič. Mnogi se z njim strinjamo, saj so Rudolfi v zadnjih dvajsetih letih pomembno zaznamovali kamniški kulturni prostor, njihove uspešne uprizoritve pa so odmevale ne le v
Kamniku, pač pa tudi po Sloveniji, gostovali so v Cankarjevem domu in na Linhartovih srečanjih, v Domžalah, Celju in celo Celovcu. In kot so v jubilejni almanah, ki nas popelje skozi dvajset let snovanja, zapisali Rudolfi, jih že dvajset let povezuje veselje do umetniškega ustvarjanja, prijateljstvo, pripadnost skupini, uspehi, trema in izjemni občutki ob nastopih, mentorica Marja Kodra ... in 26. marca je skupaj z Rudolfi v prenapolnjeni dvorani Doma kulture Kamnik odlično pripravila premiero jubilejne dvajsete predstave Zgubljeni koraki avtorja C. Lombarda.
O predstavi in pogovor z Marjo Kodra, ki smo ga spletli po predstavi, na strani 5.
»Treba je vztrajati, čeprav je težko«
Ena dirka, sedem tekmovalnih dni, od teh trikrat isti zmagovalec. Luka Mezgec. Redkost, ki jo na največjih kolesarskih dirkah lahko preštejemo na prste. 25-letni Kamničan je tri zmage nanizal na dirki Po Kataloniji, dirki z 92-letno tradicijo in ugledom svetovne serije WorldToura. Potem, ko je lani svetovno elito opozoril nase s tremi četrtimi mesti na dirki Po Romandiji v aprilu, tremi tretjimi mesti na najbolj uglednem italijanskem Giru v maju in s prvo veliko zmago na dirki Po Pekingu sredi oktobra, ima po štirinajstih tekmovalnih dneh v letošnji sezoni že štiri zmage. Izjemna bera.
Zadnji teden v marcu je bil zagotovo eden najbolj udarnih kolesarjev na zvezdniški kolesarski sceni. Med pogovorom na kamniškem glavnem »placu« je umirjeno, trezno, skromno, tudi malce navihano v svojem slogu, razkril delček iz sveta najhitrejših kolesarskih obročnikov, preden je s kolegi naredil nedeljsko rundo.
Pogovor objavljamo na strani 11.
Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan izide 25. aprila.
Rok za oddajo člankov je petek, 18. aprila, za oglase in zahvale pa torek, 22. aprila, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
Brezje v znamenju velikonočnih butaric
Tudi na Brezjah nad Kamnikom se pripravljajo na bližajočo cvetno nedeljo. Že pred dnevi so se vaški možje zbrali in jo mahnili v gozd po bršljan, brinje, spomladansko reso in vejevje, narezali pa so tudi nekaj vejic domačega pušpanja in ciprese. V torek zvečer so se vsi, ki so zagnanega duha, zbrali pod Zvržinovim toplarjem, kjer so v nekaj urah naredili kopico čudovitih domačih butaric. Vaščani jih bodo v nedeljo lahko prav s ponosom odnesli v žegen. »Delavnica« je postala že kar tradicionalna in se je vsako leto udeleži več ustvarjalnih ljudi. Želimo si, da bi bilo tako tudi v bodoče, saj je pravo veselje opazovati, kako vaška povezanost v takih trenutkih še prav posebej vzplamti.
Bojana Lužar
V pričakovanju velikonočnih praznikov pa so potekale tudi delavnice, tradicionalni velikonočni sejem v Snoviku in praznik butaric v Budnarjevi hiši v Zg. Palovčah - na strani 8.
MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBAŽIVIL IN IZDELKOVZA GOSPODINJSTVO IN VAŠ DOM UGODNAVELIKONOČNA PONUDBA!
VRTNI CENTER ARBORETUM ODPRTO VSAK DAN
2 10. april 2014
PRIDOBITVE PO OBČINI
Kamniški OBČAN
Veselje, sodelovanje in prijateljstvo na Kettejevi ulici
Stanovalci Kettejeve ulice v KS Kamnik center so se v lanskem letu razveselili potrebnih pridobitev ulice - novega podpornega zidu in sanirane ceste z meteorno kanalizacijo, ograjo in lučjo javne razsvetljave. V sredo, 2. aprila, pa so se ob prerezu slavnostnega traku veselili skupaj z županom Marjanom Šarcem, predsednikom KS Kamnik center Emilom Grzinčičem in drugimi, zaslužnimi za pridobitev.
Sanacija podporne konstrukcije je klicala po nujni obnovi, saj se je nevarno nagibala in ogrožala občinsko cesto z vgrajeno komunalno infrastrukturo, ogroženi pa so bili tudi bližnji stanovanjski objekti. Tako je bil v sklopu investicije, ki je znašala dobrih 102 tisoč evrov, izveden nov težnostni podporni zid iz kamna v betonu dolžine 40 metrov, sanirana sta cesta in meteorna kanalizacija, nameščena je nova odbojna ograja in luč javne razsvetljave. Zaradi gradnje zidu je bila prestavljena obstoječa fekalna kanalizacija z izvedbo priključka na obstoječo kanalizacijo na Levstikovi ulici.
Ob odprtju je zbrane pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Kamnik center Emil Grzinčič in se vsem zahvalil za pomembno in prepotrebno pridobitev. Župan Marjan Šarec je potrdil pomembnost investicije, ki je rezultat dobrega sodelovanja vseh, za zagotovitev varnosti občank in občanov, kot tudi stanovanjskih objektov. K temu bo zagotovo pripomogel tudi blagoslov patra Lovrenca.
Da je bil dogodek še bolj slovesen in vesel so zaslužni mladi krajani. Špela Hribar je povezovala program, na citre je zaigral Blaž Kladnik, Matej Jeklar pa je veselo raztegnil meh svoje harmonike.
Prijetno srečanje krajanov z izvajalci in gosti je potekalo na dvorišču Peterli-novih, ki jim ta sanacija zaradi varnosti njihove hiše in okolice največ pomeni. 84-letna Peterlinova mama je za ta dogodek spekla slasten korenčkov kolač, ki ga je še z drugimi domačimi dobrotami gostoljubno postregla hčerka Olga Jeklar.
Na slovesnem dogodku smo se prepričali o dobrem medsosedskem sodelovanju in pravem prijateljstvu, ki je bilo prisotno ves čas poteka zahtevnih del obnove zidu in dela ceste, kot tudi ob slovesnem odprtju, kjer so se še posebej potrudile družine Peterlin, Jeklar, Kladnik, Skodlar in Grilj iz Kettejeve ulice. Hvaležni za pridobitev in uspešen zaključek del so veselo pripovedovali, da se večina z ulice vsako leto odpelje z avtobusom na enodnevni izlet po Sloveniji, Hrvaški, Avstriji. Mladi se v jutranjih urah radi srečujejo ob kavici.	VERA MEJAČ
DURS bo letos odmeril NUSZ in davek od premoženja
Zavezanci za davek od premoženja morajo do 30. aprila vložiti napoved
Z razveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine bo Davčna uprava RS za leto 2014 odmerila nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), davek od premoženja ter pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Odmera omenjenih davčnih obveznosti bo potekala kot v preteklih letih z razliko datumov odmere ter rokov plačila. DURS bo občine pozval, da do 30. 6. 2014 predložijo podatke za odmero NUSZ, na podlagi katerih bo v treh mesecih od prejema podatkov odmeril nadomestilo za leto 2014 v celoletni višini. V primeru, da izpolnjujete pogoje za petletno oprostitev plačila NUSZ, morate vlogo za oprostitev plačila vložiti na občino. DURS poziva vse zavezance, ki so v času od 1. 1. do 1. 4. postali lastniki stavb, k predložitvi »Napovedi za odmero davka od premoženja«. Odmero davka od premoženja bo DURS izvedel predvidoma do konec junija. Na podlagi podatkov zemljiškega katastra bo DURS v okviru obveznosti iz kmetijstva odmeril tudi pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.
NUSZ mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik poslovnega prostora), odmerjen pa je na podlagi podatkov občin. DURS bo občine zato pozval k posredovanju podatkov do 30. 6. 2014 ter s tem skušal zagotoviti enotno obravnavo vseh zavezancev. Odločbe bodo izdane v treh mesecih po prejemu podatkov. NUSZ se v primeru odmere do 200 EUR plača v dveh obrokih, v primeru odmere nad 200 EUR pa v štirih obrokih. Na zahtevo zavezanca (fizične osebe) je možno uveljavljati 6 letno oprostitev za stanovanje ali za hišo za zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Vlogo za oprostitev je potrebno vložiti na občini, v kateri imate prijavljeno prebivališče. Občina lahko predpiše oprostitev oziroma delno oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tudi za občane z nižjimi dohodki. V obeh primerih je treba na občino poslati dopis, ki ga zavezanec običajno sestavi sam. Določene občine pa imajo na svojih spletnih straneh za ta namen objavljene svoje obrazce.
Fizične osebe, ki imajo poleg nepremičnine, v kateri bivajo, v lasti še kakšno nepremičnino ali pa je nepremičnina, v kateri živijo, večja od 160 kvadratnih metrov, morajo plačati davek od premoženja. Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem. Obveznost plačevanja davka od premoženja za leto 2014 nastopi s 1. 4. 2014. Zato DURS poziva vse zavezance, ki so v času od 1. 1. do 1. 4. 2014 postali lastniki stavb, da vložijo napoved za odmero davka od premoženja do 30. 4. 2014. Napoved se vloži pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži. Zavezanci bodo odločbe prejeli z osebno vročitvijo predvidoma do konca meseca junija. Če odmerjeni davek presega 200 EUR se plača v štirih obrokih, če odmerjeni znesek ne presega 200 EUR pa v dveh obrokih. Začasno so lahko oproščeni plačila davka zavezanci, ki so prvi lastniki novih stavb. Oprostitev velja za dobo 10 let. Oprostitev se prizna za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše, stanovanja in garaže, če se njihova vrednost poveča za 50 %. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu do 30. 4. 2014.
Ob prazniku slovesno odprte pridobitve
Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine (Ur. list RS, št. 22/2009) objavlja
RAZPIS
za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v letu 2014
Razpisna dokumentacija, katere sestavni del sta Sklep o razpisu in obrazec vloge je objavljena na spletni strani Občine Kamnik www.kam-nik.si v rubriki »javna naročila in razpisi«, oziroma je dosegljiva v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik(sobašt. 1 v pritličju).
Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Oddelku za gospodarske javne službe Občine Kamnik (kontaktna oseba: MihelaVeternik, sobašt. 59, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si).
Rokza predložitevvlog je 2. oktober 2014.
MARJAN SAREC ŽUPAN
Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica SašaMejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 10.4. 2014.
Tudi ob letošnjem prazniku občine Kamnik so bile slovesno predane namenu pridobitve, pomembne za kvalitetnejše življenje občank in občanov ter razvoj krajev. Med prvimi je bilo slovesno odprtje ceste Volčji Potok-Cerar. Župan Marjan Šarec in predsednik Krajevne skupnosti Volčji Potok Franc Sršen sta 17. marca s slavnostnim prerezom traku tudi uradno odprla obnovljen in asfaltiran cestni odsek v dolžini tristo metrov.
Župan Marjan Šarec in predsednik Krajevne skupnosti Volčji Potok Franc Sršen sta 17. marca s slavnostnim prerezom traku tudi uradno odprla obnovljen in asfaltiran cestni odsek Volčji Potok-Cerar v dolžini tristo metrov.
V	cestno telo je bilo položenih 85 metrov kanalizacijskih cevi, trije jaški in 60 metrov vodovodnih cevi. Obnovljeni so bili tudi hišni priključki in nameščen hidrant. Vrednost investicije je znašala 60.300 evrov. Ob pridobitvi, ki so jo krajani in krajanke pozdravili s pravim praznikom, je župan Marjan Šarec izpostavil skrb občine za cestno-prometno varnost občank in občanov. Zbrane je z melodijami na harmoniki razveselila domačinka Janja Hribar.
V naselju Veliki Hrib je svetlo tudi ponoči
Teden dni pozneje, 24. marca, so se nove pridobitve veselili v naselju Veliki Hrib. Župan Marjan Šarec in predsednik Krajevne skupnosti Tuhinj Dejan Bajde sta
s slavnostnim prerezom traku odprla javno razsvetljavo Veliki Hrib.
Za vzpostavitev javne razsvetljave v naselju Veliki Hrib je bilo v letu 2013 v zaščitne cevi nameščenih 700 metrov kabla, postavljeni so bili trije novi drogovi, štiri svetilke, urejeno novo odjemno mesto za elektriko in prižigališče za javno razsvetljavo. Investicija v vrednosti 22.300 evrov je rezultat dobrega sodelovanja Krajevne skupnosti Tuhinj, krajank in krajanov Velikega Hriba ter Občine Kamnik.
Za pravi mali »praznik« so mladi pripravili prijeten program. Tadej Lipovšek je zaigral na harmoniko, Lavra in Tadej Lipovšek ter Blaž, Andraž in Tjaša Zalaznik pa so nas nasmejali s prisrčnimi recitacijami.
Obnovljen vodohran in napeljan del vodovoda v Županjih Njivah
V	Županjih Njivah je bil obnovljen vodohran in položenih 150 metrov vodovodnih cevi, ki so uporabnikom vode v srednjem delu Županjih Njiv zagotovile primeren pritisk v vodovodni instalaciji. Vgrajen je nov črpalni agregat s pripadajočo opremo, vzpostavljen nov telemetrijski sistem, izvedena hidroizolacija vodohrana, nove kovinske stopnice in podest ter vzpostavljeno novo odjemno mesto za elektriko. Ob slovesnem odprtju investicije, vredne 45 tisoč evrov, na zadnji marčevski dan je predsednica Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica Karla Urh čestitala krajankam in krajanom ter se zahvalila Občini Kamnik za sodelovanje in finančno podporo investicije.
»Sanacije infrastrukture krajevnih skupnosti naše občine se izvajajo v obsegu proračuna Občine Kamnik, kljub težki gospodarski in finančni krizi smo na tem področju naredili veliko. Vsekakor pa krajevne skupnosti obravnavamo enakovredno in delujemo z roko v roki tako s predsednicami in predsedniki krajevnih skupnosti, kot tudi s krajankami in krajani,« je poudaril župan Marjan Šarec.
Otroci iz Županjih Njiv so spletli prijeten glasbeni program - Anže Potočnik s harmoniko ter Mirta Brajer in Nuša Gradišek s kljunasto flavto.
Vodotok Oševek ne bo več poplavljal
V	naselju Oševek je zaradi premajhne pretočnosti vodotoka Oševek
pogosto prihajalo do poplavljanja dela stanovanjskih objektov, zato se je Občina Kamnik jeseni 2012 lotila sanacije vodotoka. V sklopu prve faze sanacije je bila porušena stara in zgrajena nova večja mostna konstrukcija, sanirana je bila struga Oševka gor vodno in dol vodno od novega mostu v dolžini 35 metrov. V sklopu druge faze sanacije, ki je bila izvedena lansko poletje in jesen, je bila sanirana struga hudournika v dolžini približno 60 metrov, levi breg urejen z izgradnjo zložbe iz lomljenca v suho, desni breg pa kot zid iz lomljenca v betonu. Z zamenjavo mostne konstrukcije in ureditvijo struge je na saniranem odseku zagotovljena bistveno višja pretočnost struge. Finančna sredstva za drugo fazo sanacije v vrednosti 53 tisoč evrov je zagotovila Občina Kamnik. Zid iz lomljenca v betonu so sofinancirali krajani Oševka, ki mejijo na strugo. Skupna vrednost celotne investicije prve in druge faze sanacije znaša dobrih 140 tisoč evrov.
Gonilna moč sanacije in pobudnik zbiranja soglasij Miro Mikuš je ob slovesnem zaključku sanacije v petek, 4. aprila, z zadovoljstvom izpostavil posluh in prizadevanja za ureditev struge, tako s strani Občine Kamnik kot krajanov.
Župan Marjan Šarec je ob novi pridobitvi dejal, da je bila tako prva kot druga faza sanacije več kot uspešno izvedena tudi s pomočjo in sodelovanjem krajank in krajanov Oševka. »Sanirana struga je le ena izmed mnogih zadev, ki so dolga leta čakale na realizacijo. Res je, da smo takoj pristopili k sanaciji, kajti vemo, kaj je voda. Sedaj nas gleda popolnoma krotko in varno, ko pa narava pokaže svojo moč, smo lahko priča katastrofi velikih razsežnosti, ki ji nismo kar tako zlahka kos. Glede na dejstvo, da je kraj, kjer stojimo danes, poplavno ogrožen, je to upravičena investicija, res pa je, da si želimo, da bi bilo takšnih investicij še več. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in tako smo dokazali, da s skupnimi močmi in voljo lahko naredimo marsikaj. Vse pohvale krajankam in krajanom, ki so tudi sofinancirali izvedeni projekt in tako z zaključeno drugo fazo sanacije vodotoka Oševek družno ter z optimizmom zremo novim izzivom naproti.«
VERA MEJAČ
Župan Marjan Šarec in gonilna sila sanacije ter zbiranja soglasij Miro Mikuš sta s slavnostnim prerezom traku ob pomoči ljubkih sestric 4-letne Rubi in 6-letne Lejle Osolnik (na fotografiji) odprla II. fazo sanacije vodotoka Oševek.
Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih naobmočju občine Kamnik(Ur. list RS, št. 68/2003, 34/2004 in 31/2008) objavlja
SKLEP O RAZPISU
za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2014
Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:
A)	vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanju,
B)	vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso,
C)	vgradnja toplotne izolacije fasade starejših eno ali dvostanovanjskih stavb.
Sklep o razpisu, pojasnila k razpisu in obrazci vlog so objavljeni na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi«, oziroma so dosegljivi v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu naObčini Kamnik (kontaktna oseba: MihelaVeternik, sobašt. 59, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si).
Rokza predložitev vlog je 24. september 2014.
Marjan Šarec ŽUPAN
Območno združenje Rdečega križa Kamnik RAZPISUJE
LETOVANJA 2014
ZA OTROKE (STARE OD 5 DO 19 LET) OBČINE KAMNIK IN KOMENDA
V letošnjem letu so pripravljeni naslednji OKVIRNI termini:
1.	izmena Debeli rtič	12. 7. do 22. 7. 2014 -	40 mest
2.	izmena Savudrija	15. 7. do 25. 7. 2014 -	40 mest
3.	izmena Savudrija	25. 7. do 4. 8. 2014 -	40 mest
Letovanja so namenjena vsem otrokom navedene starosti, ki so bili v lanskem letu več kot dvakrat pri zdravniku in so njihovi obiski evidentirani v medicinski dokumentaciji (zahteva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot glavnega sofinancerja zdravstvenih letovanj).
Glede na finančni položaj družine, kateri se določi na podlagi % povprečne plače na družinskega člana, razvidnega iz odločbe o otroških dodatkih CSD-ja, se otroke razvrsti v štiri različne plačilne razrede.
Zainteresirani starši oz. skrbniki lahko vloge za prijavo na letovanje dvignejo na Območnemu združenju Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik v ponedeljkih med 9. in 12. uro, v sredah med 10. in 12. ter 14. in 16. uro ter v petkih med 9. in 12. uro.
Izpolnjeno dokumentacijo morajo do 30. 5. 2014 vrniti osebno na OZ RK Kamnik, Ljubljanska 1.
Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki OZ RK Kamnik 8311-697 med zgoraj navedenimi uradnimi urami.
Kamniški OBČAN
KAMNIK PRAZNUJE
10. april 2014 3
V počastitev praznika občine Kamnik, ki ga praznujemo 29. marca na dan rojstva velikega Kamničana, generala, borca za severno mejo in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova, so se tudi letos zvrstile številne kulturne prireditve, ki jih bo zaokrožil tradicionalni 9. Maistrov pohod to soboto, 12. aprila. Osrednje slovesnosti so potekale 28. marca, ko smo se častnemu občanu poklonili s tradicionalno podoknico Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost pred Maistrovo rojstno hišo na Šutni, proslavo pri spomeniku Rudolfa Maistra ter osrednjo slovesnostjo s podelitvijo priznanj Občine Kamnik v Domu kulture.
Predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik, slavnostni govornik na slovesnosti pri spomeniku Rudolfa Maistra, je spomnil na pomembnost domoljubja. »Domovina daje vedno občutek pripadnosti, povezanosti, je nekakšen skupek vrednot. To niso zgolj griči in morje, lastno gospodarstvo in izvoljena oblast. To so hkrati človekove pravice in svoboščine, socialna enakost, varnost, skupna skrb do jezika in kulture, veselje do vsega, na kar smo lahko ponosni kot Slovenci.«
Tradicionalni promenadni nastop Mestne godbe Kamnik na Glavnem trgu je naznanil proslavo pri spomeniku Rudolfa Maistra, na kateri so poleg godbe sodelovali Častna enota Slovenske vojske, Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik in recitatorji dramske skupine GSŠRM Rudolfi. Zbrane je pozdravil župan Marjan Šarec. Slavnostni govornik, predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik, je orisal velik pomen dejanj generala Maistra in domoljubja. »V Sloveniji bi domoljubje moralo postati način življenja, od družine in šole do države in našega odnosa do tujine. Poti do tja so tlakovane z vzgojo mladih od rosnih let do zrelostnega izpita maturantov. V tem duhu je bila podana pobuda Koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik, da bi učenci kamniških šol likovno in literarno upodobili ljubezen in odgovornost do domovine. Veseli nas, da so se na tekmovanje s temo Kamnik - Maistrovo mesto prijavile vse kamniške osnovne šole in osnovna šola v Komendi. Lani jeseni se je na vseslovenskem kvizu o poznavanju življenja in dela Rudolfa Maistra v Mariboru najbolje odrezala ekipa dijakov Gimnazije in srednje šole iz Kamnika. Očitno je, da mladi preko zavzetega dela lažje razumejo Maistrovo poslanstvo, delo in domoljubje.«
Ob tem je Sekavčnik poudaril, da bi danes potrebovali voditelje, kakršen je bil Maister, in Maistrov duh, pogrešamo predvsem njegovo odločnost, občutek o usodnih trenutkih, ko mora govorjenje nadomestiti ukrepanje.
Zasajena nova lipa, simbol slovenstva
Drevo je simbol človeške povezanosti z naravo, v spomin na uničujočo ujmo z žledom sta župan Marjan Šarec in poveljnik Civilne zaščite Kamnik Matjaž Srša na travniku za Maistrovim spomenikom zasadila novo lipo - simbol slovenstva in novega življenja.
Prejemniki priznanj Občine Kamnik in mladi nagrajenci natečaja literarnih in likovnih del na temo Kamnik Maistrovo mesto z županom, podžupanjo ter predsedniki veteranskih in domoljubnih organizacij v občini Kamnik.
Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik s podelitvijo priznanj Občine Kamnik
Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Kamnik se je pričela s slovensko himno v izvedbi Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. Goste in druge zbrane v povsem polni dvorani Doma kulture Kamnik je nagovoril župan Marjan Šarec. Običajno je praznik občine priložnost za pogled v minulo leto, glede na to, da se mandat izteka, pa je županov pogled segel tudi v leto 2011, ko je prevzel vodenje občine. »V svojem prvem govoru ob občinskem prazniku leta 2011 sem dejal med drugim tudi naslednje: »Nič nam ne bo podarjeno, za vse se bo potrebno truditi, a s sodelovanjem, uspeh ne bo izostal. Strah nas je lahko samo samega sebe, ničesar drugega.« Ko se ozrem na skoraj štiriletno obdobje ugotavljam, da so bile te besede kar ustrezne času, ki je prihajal. Kjerkoli smo združili moči, smo bili uspešni, kljub mnogim, za moje pojmovanje, premnogim oviram. Največja ovira je bila vsesplošna kriza, ki ni bila naklonjena investicijam in vsaka stvar, ki bi se nekdaj zdela samoumevna, je bila v teh letih težje dosegljiva. To pa ne pomeni, da smo dvignili roke in pomahali z belo zastavo, temveč smo se s še večjo zagnanostjo lotili zlasti projektov, ki so čakali na realizacijo dolga leta. Takoj smo pristopili k delu na področju kohezije in k projektu mestnih šol, kjer stvari niso bile take, kot so izgledale na prvi pogled, začeli smo pospešeno obnavljati vrtce, podružnične šole in Dom kulture Kamnik, kjer se trenutno nahajamo. Lahko bi rekli, da je bil mandat posvečen predšolski vzgoji, šolstvu in kulturi, kamor sodi tudi Spominska soba Rudolfa Maistra v njegovi rojstni hiši. V želji po novih investicijah včasih pozabljamo, da je potrebno tudi prenavljati starejše objekte, sicer zob časa naredi svoje. Vse do sedaj našteto prav gotovo ne prinaša finančnega izplena oziroma dobička, je pa zelo pomembno za razvoj družbe. Brez kulture in izobraževanja narod nima prihodnosti, saj postaja orodje v rokah drugih, to nam priča tudi naša zgodovina, večkrat žalostna kot vesela. Naš rojak Rudolf Maister, ki mu posvečamo današnje praznovanje, preko njegovega imena pa tudi vse bolj poudarjamo identiteto občine, bi bil zagotovo podobnega mnenja.«
Kljub temu, da je bil ves mandat v senci gradnje osnovne šole Toma Brejca, je vidno delo tudi na drugih področjih, med njimi je zagotovo turizem. Župan je izpostavil uspešno promocijo Kamnika navzven s prepoznavno ponudbo, še posebej tipičnih jedi našega okolja s projektom Okusi Kamnika Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik s sodelovanjem kamniških gostincev.
Pozornost je usmeril tudi v kamniški šport. »Področje športa spremljajo veliki problemi, predvsem je bilo v preteklosti veliko zamujenega pri infrastrukturi in to se danes pozna. Odločili smo se, da bomo prenovili tekaško stezo na stadionu Prijateljstva v Mekinjah, saj je bil objavljen razpis na Fundaciji za šport. Bili smo uspešni in pridobili 98.500 evrov sredstev, kar predstavlja slabih 30 odstotkov investicije. Ko bo izbran izvajalec, bomo
Častna enota Slovenske vojske je pospremila proslavo pri spomeniku Rudolfa Maistra.
Praznik občine je običajno priložnost za pogled nazaj, na prehojeno pot. Pogled slavnostnega govornika, župana Marjana Šarca, je segel od leta 2011, ko je prevzel vodenje občine, do danes. »Lahko bi rekli, da je bil mandat posvečen predšolski vzgoji, šolstvu in kulturi, kamor sodi tudi Spominska soba Rudolfa Maistra v njegovi rojstni hiši.« Kot največji uspeh mandata je izpostavil izgradnjo osnovne šole Toma Brejca.
lahko začeli z delom. Steza bo iz umetne mase, namenjena bo športnikom, šolam in rekreativcem. To je eden tistih projektov, s katerim smo v zamudi vsaj deset let, če ne več. To ne pomeni, da smo opustili druge prioritete, a danes so taki časi, da je treba izkoristiti vsako možnost sofinanciranja. Čeprav so nekateri občinski svetniki izrazili pomisleke k tej investiciji in skoraj ne bi našla prostora v proračunu, je prevladal duh sodelovanja. Kljub napovedanemu rebalansu upam, da bo še vedno posluh za sodelovanje pri tej investiciji. To bo velika pridobitev za kamniški šport. Velik problem za klube predstavlja tudi najem dvoran, zato letošnji proračun vsebuje 50 odstotkov sofinanciranja najemnin. V prihodnje bo treba razmisliti tudi o športni dvorani, ki je zastarela, in pokritem bazenu, za katerega je bil letos ustanovljen sklad. Velik problem bazena je, da še vedno ni znana lokacija.«
Kot največji uspeh mandata je župan Marjan Šarec izpostavil izgradnjo osnovne šole Toma Brejca, ki jo je, kot je ob tem okrcal politiko, spremljala največja politizacija. »Verjamem, da bomo še deležni takšnih in drugačnih očitkov, a kakorkoli pogledamo, mi smo se šole lotili in jo tudi zgradili. Prešli smo od besed k dejanjem, tako kot pri Spominski sobi Rudolfa Maistra. Priložnost za zahvale bo na slovesni otvoritvi, ki bo predvidoma v mesecu maju, a kljub temu se moram na tem mestu zahvaliti izvajalcu, družbi Graditelj d.d.. Podjetje je dela izvedlo v rekordnem času, glede na težave, s katerimi so se soočali. Stanje je bilo namreč bistveno drugačno, kot je bilo pričakovano. Velika zahvala gre tudi ekipi na Občini Kamnik pod vodstvom direktorja občinske uprave mag. Ivana Kende. Na začetku mandata smo ekipo reorganizirali in pomladili, to pa se je izkazalo za ključni pogoj uspeha. Hvala oddelku za investicije. Zahvala gre tudi tistim svetnikom Občinskega sveta, ki konstruktivno delujete ves čas mandata in ste prispevali svoj glas k uspešno izvedenim projektom, ne meneč se za razne takšne in drugačne pritiske. Pri tem imam v mislih tudi del opozicije, kar je dokaz, da še živi zavest za skupno dobro. Po drugi strani pa žaljivost nekaterih na sejah pač presega meje dobrega okusa, a tudi to je demokracija.«
V zadnjih mesecih mandata so predvidene še investicije v izgradnjo nove Titanove brvi, ureditev tekaške steze, začetek gradnje novega uvoza v Snovik, za kar je bil dosežen splošen konsenz, urediti cesto skozi Šmartno v Tuhinju, kar je povezano tudi z ureditvijo daljinskega ogrevanja.
Pozornost je župan usmeril tudi v projekt kohezije, pri katerem sodelujejo občine Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Kamnik. Vključuje izgradnjo čistilne naprave Domžale-Kamnik, v naši občini pa izgradnjo sistema kanalizacije in vodooskrbe na območju Tunjic, Stranj in Tuhinjske doline. »Projekt se vleče že dolga leta, že od leta 2007. Žal je bila aktivnost sprva premajhna in na začetku mandata smo morali resno pristopiti k reševanju problema. Pridobili smo približno 800 služnosti
Nadaljevanje na 4. strani
Slovesnost ob dnevu uporaproti okupatorju
Občanke in občane vljudno vabimo na slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo v petek, 25. aprila 2014, ob 18. uri, v centru Kamnika-Park Evropapri Plečnikovi železniškipostaji.
Zbrane bo nagovoril župan Marjan Šarec, skupaj pa bomo prisluhnili besedam slavnostnega govornika, podpredsednika Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana Zvoneta Logarja.
V kulturnem programu bodo nastopili Ljudske pevke Predice, Mestna godba Kamnik in združeni kamniški recitatorji.
Veselimo se srečanja z vami!
Velikonočno voščilo župana Marjana Šarca
Spoštovane občanke, spoštovani občani
velika noč je praznik zmagoslavja in veselja, praznik srca in
duše. Simbolika velikonočnih dobrot opominja, daje največja
Cepota skrita v duši, ki se odpre iskrenosti in ljubezni ter
spregovori.
Želim Vam blagoslovljene velikonočne praznike ob zvonovih veselja in najmočnejšega upanja, kije lahko kos vsakipreizkušnji.
Vaš župan Marjan Šarec
4 10. april 2014
MED NAMI - KULTURA
Nadaljevanje s 3. strani
lastnikov zemljišč, preprojektirali nekatere trase, pridobili gradbena dovoljenja in na razpisih izbrali izvajalce za vsak sklop posebej. Vmes je tudi država spreminjala pogoje za pridobitev odločb, na začetku je bilo praktično dovolj, če si izrazil namero, sedaj je potrebno imeti gradbeno dovoljenje in izbranega izvajalca. Tisti v Sloveniji, ki so dobili odločbe po starem, ne morejo začeti z deli, ker teh pogojev nimajo izpolnjenih, denar pa so dobili in če do leta 2015 ne bodo končali z gradnjo, bodo morali sredstva vračati. Za 11 projektov, med katerimi je tudi naš, je denarja zmanjkalo, imamo pa vse pripravljeno za začetek del. Za črpanje evropskih sredstev je potrebno,
Ljubezen do domovine upodobljena v literarnih in likovnih delih
Da bi domoljubje postalo način življenja že od rosnih let, je Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik pripravil tekmovanje za izbor literarnih in likovnih del na temo Kamnik Maistrovo mesto. Učenci osnovnih šol so upodobili ljubezen do domovine v 19 literarnih in 37 likovnih delih. Posebna priznanja za najboljše literarno in najboljše likovno delo za vsako triletje so iz rok župana Občine Kamnik Marjana Šarca in predsednika Koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik Matevža Koširja prejeli: za delo na likovnem področju Ela Urankar iz 5. razreda OŠ Frana Albrehta pod mentorstvom Mateje Jamnik in Žan Planine iz 8. razreda OŠ Marije Vere pod mentorstvom Irene Zagožen ter za delo na literarnem področju Lara Vettoraz-zi iz 5. razreda OŠ Stranje pod mentorstvom Mire Papež in Ema Osolnik iz 9. razreda OŠ Stranje pod mentorstvom Mire Papež.
Ves svoj sem mehki optimizem zbral
Maistrov večer ob 140-letnici rojstva
Podeljena priznanja Občine Kamnik
Razmišljanje o drevesu kot simbolu novega življenja in lepše prihodnosti v recitalu Bora Plahutnika in Maje Nemec je ponazorila tudi plesalka kamniškega plesnega kluba Šinšin. Slovesnost je pospremil tudi Simfonični orkester Domžale-Kamnik.
da država založi denar, šele potem ga Bruselj izplača. In tega državnega dela zdaj ni, bati se je, da bo denar neporabljen obležal v Bruslju. Odločbo čakamo že od lanskega junija in vsak mesec je bilo rečeno, da nekaj bo, a očitno je upanje edino, kar nam ostane. Leto 2015 se nezadržno bliža in, če do takrat ne bomo zgradili predpisane infrastrukture, bomo plačevali kazni Evropi, česar pa si noben ne želi, še najmanj občine, ki že tako komaj živimo zaradi vseh obveznosti, ki so nam naložene.«
Kot je poudaril župan, pa so se v občinski upravi odločili ukrepati, preden bo prepozno. »Na državo ne bomo več čakali, temveč bomo sami začeli z gradnjo. V ta namen bomo predložili Občinskemu svetu predlog, da se obseg zadolževanja poveča za milijon evrov, da bomo lahko izpeljali gradnjo v obsegu, kije predviden in nujen. Upam, da bo Občinski svet naš predlog podprl, da bomo lahko začeli z deli, kajti izvajalcem bodo bančne garancije potekle in jih ne bodo mogli več podaljševati. Začetek izvedbe brez kohezijskih sredstev ne pomeni, da jih kasneje ne bo možno dobiti, a čas se izteka in če do junija ne bomo začeli z deli, projekt ne bo dokončan v predvidenih rokih. Boljše je odplačevati kredit in imeti nekaj dokončanega, kot pa plačevati kazni za ničesar narejenega. Tudi sosednje občine ravnajo enako, kljub temu, da imajo velike finančne probleme. Če država ne ukrepa, ukrepajmo mi!«
Ob pregledu mandata, ki ga je ocenil za uspešnega, se je župan dotaknil še nedokončane zgodbe rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici, ki stoji že nekaj let zaradi nerazumevanja, nesodelovanja posameznih lastnikov zemljišč, ter nekdaj znamenitega in priljubljenega Starega gradu. Trenutna situacija je nekoliko obetavnejša, saj je Občina Kamnik uspela s tožbo na Okrožnem sodišču za izselitev najemnika in čaka na potrditev Višjega sodišča.
Osrednji dogodek slavnostne seje je podelitev občinskih priznanj. Na odru Duma kulture Kamnik je župan Marjan Šarec podelil Bronasto priznanje Občine Kamnik Angeli Jagodic za zavzeto kulturno udejstvovanje in vodenje Ljudskih pevk Predic, ki skrbijo za dobro prepoznavnost občine Kamnik, Mihaelu Resniku za dolgoletno delo na področju turizma, obrti, športa in organizacije likovnih dogodkov v občini Kamnik ter Kulturnemu društvu Priden možic za vrhunske dosežke na kulturnem področju in prizadevanje pri razvoju ter ugledu občine Kamnik.
Srebrno priznanje Občine Kamnik so prejeli Društvo Sožitje Kamnik ob petnajstletnici delovanja, Lovska družina Kamnik za šestdesetletno aktivno delovanje na mnogih področjih družbenega življenja, še posebej na kulturnem, naravovarstvenem in športnem, kjer ponosno predstavlja in zastopa Kamnik ter mu daje prepoznavnost tako v Sloveniji kot tudi izven njenih meja ter Dušan Sterle za dolgoletno angažirano grafično, slikarsko ter organizacijsko udejstvovanje.
Zlato priznanje Občine Kamnik je za več kot štiridesetletni razvoj ter prispevek k prepoznavnosti narodno-zabavne glasbe in izročila podeželske ljudske kulture s širšega območja Tuhinjske doline in Kamniškega prejel Ansambel bratov Poljanšek.
Ob prazniku občine Kamnik je zaplapolal tudi nov prapor, boter Igor Štebe iz Žej pri Komendi ga je predal Marjanu Schnablu, predsedniku Območnega združenja slovenskih častnikov Kamnik-Komenda.
Slovesnost je pospremil lep kulturni program z vezno besedo Janeza Dolinarja, odličnim nastopom Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom Slave-na Kulenovica in citrarja Tomaža Plahutnika, recitali Maje Nemec in Bora Plahutnika ter plesno baletnim nastopom plesalke kamniške skupine Šinšin.
Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ
V rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku je 18. marca potekal že 3. Maistrov večer. Prirejajo jih enkrat mesečno, običajno ob sredah ob 18. uri. Z različnimi predavatelji in ustvarjalci: zgodovinarji, pisatelji, pesniki, likovniki, glasbeniki ... želijo pokazati na pravo podobo Maistra vojaka in poveljnika, pesnika in tenkočutnega ljubitelja umetnosti.
Večer so tokrat posvetili Maistrovemu bližajočemu se rojstnemu dnevu. 29. marca pred 140. leti je v hiši na Šutni prijokal na svet mož iz galerije slovenskih odličnikov, ki bi jih morali vsi poznati in spoštovati, če si nekoliko izposodimo dr. Bruna Hartmana, največjega raziskovalca in poznavalca Rudolfa Maistra. Prireditev z naslovom, verzom iz generalove pesmi V svet, Ves svoj sem mehki optimizem zbral... (Mladi in Maister) so pripravili v sodelovanju z Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik ter Glasbeno šolo Kamnik. Udeležili pa so se_ je župan Občine Kamnik Marjan Šarec, direktorica MMK (in avtorica stalne razstave v Maistrovi rojstni hiši) Zora Torkar, ravnateljica kamniške glasbene šole Darka Skalar, ravnatelj GSŠRM Kamnik Šemso Mujanovič ter Maistru in mladim ustvarjalcem naklonjena množica obiskovalcev.
Zgodbo o slavnem Slovencu, Kamničanu, domoljubu in svetovljanu so mladi pripovedovali z zapisi iz časopisov v Maistrovem času, recitacijami generalovih pesmi, zapetimi verzi in melodijami, zaigranimi na inštrumente. Razgiban in estetsko zasnovan recital so pod vodstvom svoje prof. slovenščine Kristine Jam-šek oblikovali dijaki kamniške gimnazije (Lara Trstenjak, Matic Osolnik, Klemen Žagar, Evelina Štefin). Dve Maistrovi, Pomlad, uglasbil jo je Simon Skalar, in Kazen, sta zapela Teja Poljanšek ob kitarski spremljavi prof. Matica Smolnikarja, ter a capela Leon Cimerman. Za inštrumentalni del tega večera je poskrbela kamniška glasbena šola s flavtistko Emo Potočnik, učenko prof. Svetlane Novakovič, ter citrarko Katjo Krašovec, učenko prof. Tomaža Plahutnika, tudi avtorja priredb zaigranih melodij.
Slovesnost so sklenili z ljudsko O moj preljubi dragi dom na flavti in citrah v priredbi prof. Tomaža Plahutnika. Seveda vsi v upanju, da se kmalu spet snidejo v generalovi rojstni hiši, ki v starem mestnem jedru privablja čedalje več obiskovalcev.	A. J.
Vttffi liUnimillUMl Wxt*n iMiiftuuiftiinrHf ifn ftHiniif ma iim che m m m m wi m mw nwva-ww-wwi-B&w m jm nn ¿a im muuil t ¿m iw ju * wm m ura h um
0*l|t£Ul__— «Bf ffl t * tt) »jHjtt uiLIMIHH! JBtt* 1
V KINU DniBJPRiLA
info
t. 722 50 50 www.kd-domzale.si
MestniKino Domžale
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si

Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1
1240	KAMNIK
POTOPISNA PREDAVANJA VSODELOVANJU S ŠTUDENTSKIM KLUBOM KAMNIK
Sreda. 16. 4. 2014 ob 19.00. v knjižnici Komenda (OŠ Komenda)
Mateja Drev: CAMINO FRANCE ali POT SV. JAKOBA POGOVORI O KNJIGAH
Torek. 15. 4. 2014. ob 19.00vdvorani Matične knjižnice Kamnik
Milena Miklavčič: OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE Z avtorico se bo pogovarjala Breda PodbrežnikVukmir.
Sreda. 23. 4. 2014. ob 19.00 v knjižnici Komenda (OŠ Komenda)
BojcaJanuš: PERMAKULTURNIVRT
Torek. 13. 5. 2014. ob 19.00vdvorani Matične knjižnice Kamnik
Grega Hočevar: USTVARJEN ZA GIBANJE Z avtorjem se bosta pogovarjala triatlonec Miro Kregar in urednik založbe Ciceron Andrej Poznič
¿A-
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK
Glavni trg 2
1241	KAMNIK
Sobota. 19.4.2014. Glavni trg Kamnik
Iskanje izgubljenih velikonočnih košaric, otroške delavnice
in zabavni program v TIC Kamnik
DOM KULTURE KAMNIK
Sobota. 12. aprila 2014. ob 20.00 Angleška gledališka skupina GSŠRM Kamnik NEUMRLJIVI / THE IMMORTALS
Premiera muzikala
Vstopnina: 10eur/8eurmladido26letin upokojenci
Torek. 15. aprila 2014. ob 20.00
Torki v Klubu Kino dom
KUOD BAYANI: VEČER INDIJSKEGA PLESA
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz preko: 041 360 399 ali info@domkulture.org
sreda. 16. aprila 2014. ob 16.00 Gledališka skupina GSŠRM Rudolfi ZGUBLJENI KORAKI
Drama
Za izven in za učence GSŠRM, vstop prost! sreda. 16. aprila 2014. ob 20.00 Foto klub Kamnik BLAŽ JANEŽIČ: VEČPLASTJE
Otvoritev avtorske fotografske razstave Vstop prost!
Četrtek. 17. aprila 2014. ob 19.30 Neža Š. Maurer MOJA NITJE RDEČA
Sodobna klovnada Maistrov abonma in za izven
Vstopnina: 15 eur / 12 eur - mladi do 26 let in upokojenci Petek. 18. aprila 2014. ob 17.00 dr. Iztok Ostan: ŽIVE VODE
Predavanje, vstopnina: 5 eur
Torek. 22. aprila 2014
Regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin Gorenjske FESTIVAL VIZIJE 2014
Organizator: JSKD Ol Kamnik Vstop prost!
Kamnil
Sreda, četrtek in petek. 23.. 24. in 25. aprila 2014 Območna predstavitev ljubiteljskih gledaliških skupin občine Kamnik IGROKAZ 2014
Organizator: JSKD Ol Kamnik
V sodelovanju s: KD Priden možic in Domom kulture Kamnik Vstop prost!
Več informacij na: www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in četrtek
od 9.00 do 17.00.
tel. številka: 041 360 399 ali 01 839 76 06
e-pošta: info@domkuiture.org
www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik ter prodajna mesta mojekarte.si
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
BUDNARJEVA DOMAČIJA
Zg. Palovče 5
Nedelja. 13. aprila. od14 ure dalie: Velika noč v Budnarjevi domačiji:
delavnica izdelovanja belokranjskih pisanic in degustacija velikonočnih dobrot.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
grad Zaprice, Muzejska pot 3, Kamnik Sreda. 16. 4. 2014. ob 19. uri
Predavanje dr. Petra Turka iz Narodnega muzeja Slovenije Bronastodobni in železnodobni zakladi Gorenjske. Začasna skrivališča ali prazgodovinska svetišča?
PIHALNI ORKESTER SOLIDARNOST
Petek. 25. aprila, ob 19.30 uri
Razstavišče Veronika Japljeva 2
SREČANJE SOLIDARCEV
Glasbena prireditev: nastop 3 pevskih zborov in pihalnega orkestra Solidarnost
Kamniški ObČAN NAŠ POGOVOR - REPORTAŽA
Premiera drame Zgubljeni koraki ob jubileju gledališke skupine GSŠRM Rudolfi
Prvih dvajset let Rudolfov ...
Rudolfi so igralci, glasbeniki, recitatorji, pevci, plesalci, pisci tekstov, lučkarji, vizažisti, kostumografi ... In to že dvajset let! Pet generacij in več kot sto Rudolfov je ustvarilo dvajset gledaliških predstav, petnajst literarnih večerov in poneslo svoje ime v mnoge kraje .
»Rudolfi so najboljša šolska gledališka skupina«, je ob jubilejni dvajseti predstavi ob dvajsetletnici gledališke skupine GSŠRM Rudolfi s ponosom poudaril ravnatelj mag. Šemso Mujanovič. Mnogi se z njim strinjamo, saj so Rudolfi v zadnjih dvajsetih letih pomembno zaznamovali kamniški kulturni prostor, njihove uspešne uprizoritve pa so odmevale ne le v Kamniku, pač pa tudi po Sloveniji, gostovali so v Cankarjevem domu in na Linhartovih srečanjih, v Domžalah, Celju in celo Celovcu. Uspeh odlične šolske gledališke skupine potrjujejo državna priznanja: Severjeva nagrada leta 1997 Tanji Potočnik kot najboljši neprofesionalni igralki leta, Srebrna plaketa ZB in Maistrovo priznanje, ki ga je lansko jesen za svoje delo z Rudolfi prejela mentorica in režiserka Marja Kodra.
In kot so v jubilejni almanah, ki nas popelje skozi dvajset let snovanja, zapisali Rudolfi, jih že dvajset let povezuje veselje do umetniškega ustvarjanja, prijateljstvo, pripadnost skupini, uspehi, trema in izjemni občutki ob nastopih, mentorica Marja Kodra ... in 26. marca je skupaj z Rudolfi v prenapolnjeni dvorani Doma kulture Kamnik odlično pripravila premiero jubilejne dvajsete predstave Zgubljeni koraki avtorja C. Lombarda.
V absurdni drami Zgubljeni koraki so mladi igralci z mentorico postavili v ospredje eksistencialno tematiko sodobnega človeka, ki si želi osmisliti življenje. Tainta in njegova žena, v vlogi katerih sta se odlično vživela Matic Osolnik in Mojca Podlesek, sta svojo pot začela z ljubeznijo, ki
pa jo je ubila rutina vsakdanjika. Odpotovala bosta, vseeno kam. Vendar zaman čakata na vlak, kot ga čakajo tudi drugi, ki so postali inventar železniške postaje. So lutke časa, marjetice, kot jih imenuje sprevodnik, kijih je treba odstranjevati, sicer bodo prerasle ves svet... Smisel življenja ni čakanje na dogodke, ampak doživljanje vsakega posameznega trenutka...
V tej absurdni drami je v ospredju eksistencialna tematika sodobnega človeka, ki si želi osmisliti življenje. Tainta in njegova žena sta svojo pot začela tako kot večina, z ljubeznijo, ki pa jo je ubila rutina vsakdanjika. Med njima ni več ognja, ostajajo samo še dolgočasni vsakdanji pogovori o življenju drugih. Odpotovala bosta, vseeno kam. Vendar zaman čakata na vlak, kot ga čakajo tudi drugi, ki so postali inventar železniške postaje. So lutke časa, marjetice, kot jih imenuje sprevodnik, ki jih je treba odstranjevati, sicer bodo prerasle ves svet. Edino Tainta se na koncu prerodi v Človeka, vsi drugi se izgubijo v povprečnosti. Smisel življe-
nja ni čakanje na dogodke, ampak je doživljanje vsakega posameznega trenutka. Tainta spozna, da tudi potovanje stran od vsakdana ne osmisli človeškega življenja, ampak je smiselna le pot vase.
Ker se Rudolfi nočejo izgubiti v povprečnosti vsakdana, ampak hočejo za seboj zapustiti sledi opaznih, vidnih korakov, ne zgubljenih korakov, so zadnjih šest mesecev pripravljali jubilejni almanah, ki nas popelje skozi dvajset let bogatega snovanja, in ga poimenovali Rudolfi - naših prvih 20 let...
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Ob okroglem jubileju so Rudolfi poleg mnogih čestitk prejeli tudi priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kamnik za dolgoletno uspešno gledališko delo, vzgojo in izobraževanje. Mladi igralci so se toplo in iskreno zahvalili svoji neutrudni in nadarjeni mentorici Marji Kodra, ki s svojo neizmerno energijo, znanjem in izkušnjami odkriva in razvija talente mladih in jim kaže pot iz povprečnosti vsakdana.
MARJA KODRA IN RUDOLFI Z NEPOVPRECNO OPAZNIMI KORAKI
Marj a Kodra j e ustanoviteljica in mentorica gledališke skupine Rudolfi na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra ter profesorica slovenskega jezika v pokoju, ki s pretanjenim posluhom za mlade že od prvih učiteljskih korakov vzpodbuja nadebudne kreativce in uživa v njihovem raziskovanju lastnega ustvarjalnega sveta. 26. marca je skupaj z Rudolfi kamniški publiki v pretesnem Domu kulture Kamnik predstavila jubilejno, že dvajseto predstavo Zgubljeni koraki avtorja C. Lombarda.
Rudolfi so v zadnjih dvajsetih letih pomembno zaznamovali kamniški kulturni prostor, njihove uspešne uprizoritve pa so odmevale tudi širše, med drugim so večkrat gostovali na Podobah trenutkov v Cankarjevem domu in na Linhartovih srečanjih, v Domžalah, Celju, Tanja Potočnik pa je za vlogo Jollyja Jokerja v Hiši kart leta 1997 prejela Severjevo nagrado za najboljšo neprofesionalno igralko leta. Lansko jesen je Marja Kodra prejela Maistrovo priznanje za delo z Rudolfi.
Marja Kodra priznava, da je dramska skupina Rudolfi v dveh desetletjih delovanja postala njen način življenja, poslanstvo, zaznamovala pa je tudi preko sto dijakov, ki so bili in so še vedno del Rudolfov. Rudolfi pojasnjujejo, da se z Marjo v svojem ustvarjanju učijo razmišljati brez omejitev in gledati na svet z več plati, česar jih šola ne nauči. Marja Kodra je izredno zanimiva oseba in sogovornica, zato smo jo povabili na pogovor za naš časopis ob častitljivem jubileju njene dramske skupine Rudolfi.
Pred dnevi ste obeležili dvajseto obletnico skupine Rudolfi.
Nikoli si nisem mislila, da bom delala z njimi dvajset let. Sprva sem si želela ustvarjati z Rudolfi pet let, potem deset, kasneje pa sploh nisem več razmišljala. Dijaki so bili vedno navdušeni, pripravljeni za delo, tudi med vikendi.
Ali je bilo vodenje Gledališke skupine Rudolfi vaša prva tovrstna izkušnja?
Ne, v kulturno dogajanje na šolah, kamor sem hodila in kjer sem poučevala, sem bila vedno zelo vpeta. Od vsega začetka. Začela sem s tradicionalnimi šolskimi proslavami s prof. Romšakovo, kjer smo se imeli zelo luštno. Na fakulteti smo večkrat letno prirejali literarne večere, povezane predvsem s poezijo. Tudi v prvi službi na strokovni šoli v Ljubljani sem takoj pričela z organizacijo literarnih prireditev. Seveda sem s svojim delom nadaljevala tudi po prihodu na kamniško šolo. Pravzaprav je bil kar moj pogoj na razgovoru, da imam svojo gledališko skupino. Tako smo začeli z Rudolfi. Že z drugo predstavo smo bili izbrani za Linhartovo srečanje, prestižni festival najboljših gledaliških skupin Slovenije, kmalu zatem je Tanja Potočnik dobila priznano Severjevo nagrado. Prva generacija mladih igralcev je bila izjemna. Priznam, da sem že vnaprej obupovala, kaj se bo zgodilo, ko bo ta generacija odšla. A nikoli nismo imeli težav. Vedno pridejo novi talenti. Prav neverjetno se mi zdi, kako se mlajši, lahko tudi malo slabši dijaki, izdelajo v treh ali štirih letih. V eni izmed generacij sem imela dijaka, ki je imel v prvi predstavi zelo
Rudolfi - gledališka skupina Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra je v marcu s predstavo Zgubljeni koraki obeležila jubilejnih dvajset let svojega delovanja. Marja Kodra, režiserka in mentorica dramske skupine, že dvajset let številne generacije dijakov uči, naj ne bodo marjetice in naj se ne izgubijo v povprečnosti. Rudolfe druži skupno prijateljstvo in ljubezen do lepote spoznavanja igranja in dobre literature, ki pušča sledi.
majhno vlogo. Sploh se ni znal gibati po odru, njegova interpretacija teksta pa je bila za silo. V četrtem letniku je dobil glavno vlogo in jo odigral kot profesionalec. To so zame neznanke, ki me razveselijo, spodbujajo in so mi v navdih.
Kje se vam porajajo ideje, katera gledališka igra je primerna tako za skupino kot občinstvo?
Iskanje primernega teksta je zame najtežje. Nočna mora. Običajno sem že med počitnicami brala, brala, brala. Tekstov ni veliko na voljo in vsa neprofesionalna gledališča imajo s tem težave. Vedno rada izberem nepoznan tekst, to je moj izziv, saj lahko le tako igro naredimo čisto po svoje. Zelo zanimiva je prigoda z Borisom A. Novakom. Njegovo igro Hiša iz kart, za katero je Tanja Potočnik dobila Severjevo priznanje, smo odigrali pol leta pred celjskim gledališčem. Bil je edini avtor, ki je bil zelo skeptičen, kako bo njegovo igro na oder postavila srednješolska skupina, bil pa je tudi edini avtor, ki nam je zaračunal, da smo njegovo delo lahko predstavili publiki. Tega ne bom nikoli pozabila. Boris A. Novak nam je rekel: »Veste kaj, kultura je draga, otroci rastejo in jeseni potrebujejo novo obutev.« Ravno pred kratkim sem našla njegovo pismo in sem se temu prav nasmejala. Drugi avtorji so bili navdušeni, so prišli na predstavo, denimo Matjaž Zupančič je prišel na vsako premiero njegovih treh iger in na naše predstave v Cankarjev dom.
»Kaj pa je normalno?!« so lahko dijaki večkrat slišali v razredu. Marja Kodra skuša mladim razložiti, da ni dobro biti marjetica, česar po njenem mnenju šolski sistem ne počne. »Preveč je vse predvidljivo, premalo spontano. Uspeti je treba tukaj in tam, človeške note pa manjka. To se trudim učiti dijake, tudi v razredu sem se trudila,« pravi Marja Kodra. Bori seproti izrazu normalnosti, ne obsoja, ampak sprejema. Ne prizna omejitev. Toje vidno tudi v uprizorjenih delih, ki sojih na oderpostavili Rudolfi.
Vedno ste izbrali zahteven tekst za uprizoritev. Kako se s takšnimi teksti soočajo najstniki, ki so še v procesu odraščanja in izoblikovanja svoje osebnosti?
Lani smo igrali Noro nore norce. To absurdno komedijo so dijaki res delali z neverjetnim navdušenjem. Vedno predlagam ožji izbor, pet do deset tekstov, ki jih pregledamo, se o njih pogovorimo in se tudi skupaj odločimo. Včasih se pojavi težava tam, kjerjo najmanj pričakuješ. V naši skupini je določeno število ljudi. Kako vse zaposliti, saj nimajo vsi teksti enako število enako pomembnih vlog? Ogromno se pogovarjamo o izbranem tekstu, kako ga razumemo. Opažam, kako se jim tekst skozi pogovore približa, denimo, kaj pomeni, da nismo marjetice. Najbolj idealno je, če že pri samem prebiranju začutim, za koga je določena vloga najbolj primerna. Priznam, da je delo, ki smo ga na oder postavili letos, meni osebno najbližje. Vedno imam rada predstave, ki so »na meji«, v katerih so predstavljeni posebneži in nevsakdanje situacije, ki presegajo naše okvirje in po nečem izstopajo v nam poznani družbi.
Kako pa reagirajo dijaki na vaš izbor iger za naslednjo uprizoritev?
Naši dijaki so že navajeni mojih izborov in pričakujejo, da ima vsaka igra dobro sporočilno vrednost. Imamo že kar podoben pogled kaj želimo delati na odru. Morda sem jih okužila s svojim mnenjem, saj vedno rečem, ker smo gimnazija, potrebujemo imeti nek nivo. Ne vem, kako bi bili zadovoljni s preprosto veseloigro, čeprav morda ne bi bilo slabo, saj ljudje v teh časih potrebujejo zabavo, sprostitev. Meni se nikoli ni zdelo smiselno, da greš v gledališče ali kino, prideš s predstave in vse takoj pozabiš. Pomembno se mi zdi, da o vsaki predstavi tudi razmišljaš.
Prvi literarni večer Rudolfov leta 1994je bil namenjen poeziji Ivana Minattija. Marja Kodra in Ivan Minatti sta bila dolgoletna prijatelja, njegova poezija pa je močno prevzela tudi dijake. Leta 2000je Marja želela izdati pesniško zbirko, Minatti jo je spodbujal k temu, na koncu pa seje odločila, da bodo njenepesmi brali le najbližji.
Ste imeli kdaj priložnost sodelovati tudi s starejšimi igralci?
Nekateri dijaki so ostali v naši skupini tudi sedem, osem let. Z odraslimi do sedaj še nisem delala. Ne morem reči, da je opazna razlika. Res je, da imajo starejši dijaki več izkušenj, a vsebine naših iger še vedno posegajo v tematiko, ki je lahko blizu najstnikom. Ne igramo denimo zakoncev ali babic in dedkov, saj takih izkušenj nimajo. Na tem področju smo res malo omejeni.
Kakšni so odzivi domačega občinstva, učiteljev, staršev, dijakov na vaše predstave?
Občinstvo je presenečeno. Tudi avtorji, ki jih povabimo na uprizoritve, so presenečeni. Ko si je Matjaž Zupančič ogledal prvo njegovo uprizorjeno igro Slastni mrlič, ni mogel verjeti, da to igrajo srednješolci, in rekel, da smo izjemni. Kasneje smo uprizorili še dve njegovi igri in vedno nas pride z veseljem gledat. Malo imamo tudi sreče tako pri izbiri tekstov kot dijakov. Rudolfi smo zelo zanimiva skupina. Smo zelo povezani, druži nas zavest: »Mi smo Rudolfi.« Pogosto mi bivši dijaki rečejo, da je bilo naše druženje najlepši del srednješolskih dni.
Kako poteka delo Rudolfov med šolskim letom?
Ponavadi imamo na začetku šolskega leta neke vrste selekcijo, avdicijo, na kateri dijaki nekaj zaigrajo, zapojejo ali zrecitirajo. Pogosto te nastope spremlja grozna trema, saj jih gledajo starejši dijaki. V skupini skušamo zaposliti čim več ljudi. Trenutno našo skupino sestavlja dvanajst dijakov, bilo pa jih je tudi že dvajset. Ko se zbere skupina, se odločimo za tekst, o katerem se pogovarjamo. Potem začnemo z vajami na šoli, enkrat, dvakrat tedensko zvečer, kjer imamo sprva bralne vaje, razporeditev vlog, učenje na pamet in igranje. Dva meseca pred premiero začnemo zares z delom na odru v Domu kulture Kamnik, kjer potekajo vaje tri do štirikrat tedensko, tudi med vikendi. Vsi so do konca »zagrebeni«, saj želijo biti na predstavi več kot odlični. Njihovo navdušenje za igranje se prenaša iz generacije v generacijo. Po premieri imamo še nekaj predstav, letos upamo, da bomo igrali tudi na Kamfestu.
V dvajsetih letih seje v vrstah Rudolfov kalilo veliko odličnih igralcev, lahko koga izpostavite?
Tanja Potočnik, ki je pred kratkim imela svojo predstavo v kamniškem Domu kulture, je zaposlena v SLG Celje. Precej bivših Rudolfov se ukvarja s kulturo. Med bolj vidnimi je Gregor Kosec, ki dela v Kamniku, s svojim izjemnim glasom je obogatil tudi Radio Študent, Mojca Trobevšek dela na televiziji; Tanja Kropivšek, zdaj Žavbi, Jan Žavbi.
Naslov almanaha, ki ste ga izdali ob jubileju, nosi naslov Rudolfi, naših prvih 20 let... Katera igra, vloga vam še posebej ostaja v spominu?
Imamo luštkano anekdoto, ki smo se ji tudi na srečanju do solz nasmejali. Ko smo igrali predstavo Lepotica in zver, se je Sinan spomnil, da bi poleg velikih plakatov obesili po šoli še veliko manjših z originalno vsebino Zver išče lepotico. Pozno zvečer, po vajah, smo obesili kakih petnajst malih plakatov, naslednje jutro pa je pred šolskimi vrati stal hišnik in me vprašal, ali smo videli koga, ki se je zvečer izživljal na šoli z neprimernimi plakati.
Hkrati se je pohvalil, da je že vse odstranil. Pred vsako predstavo imamo svoj ritual, da se za srečo navidezno popljuvamo, sama pa jih poskušam z močnimi besedami vzpodbuditi. Nekoč sem jim rekla: »Slabši, kot ste bili na premieri, ne morete biti.« S temi besedami sem jim želela reči, da mora biti tudi ta predstava tako dobra, kot je bila premiera, oni pa so razumeli drugače. Še danes te besede povzročajo salve smeha. Zgodbic je res veliko in vsaka igra ostaja zapisana v spominu.
Zadnji dve leti Marja Kodra z delavnicami sodeluje z zapornicami na Igu, v prihodnje pa z njimi načrtuje tudi izvedbo literarnih večerov in pogovorov. »Z veseljem sprejmejo vsakogar, ki prihaja od zunaj in jih jemlje kot sebi enake. To zelo cenijo. So zaznamovane. Ko pridejo ven, ne dobijo službe, ne dobijo ničesar. Ce se nekdo pokori za to, karje naredil, bi moral imeti enake možnosti kot vsak drug. Ampak jih nima. Daleč od tega. Tuje mi je obsojanje. No, zločin seveda obsojam. Ce se da razumeti, zakaj je do zločina prišlo, pa tega ne morem obsojati«.
Jeseni ste bili tudi dobitnica Maistrovega priznanja, kaj vam pomeni?
Zagotovo neko potrditev, da je naše delo dobro in smiselno. Kljub priznanju delamo tako, kot smo včasih. Prvih deset let smo bili bolj malo opaženi, pa smo delali ravno tako kot danes, pa še nekaj izvrstnih dosežkov smo dosegli, poleg gledališke predstave pa smo organizirali tudi literarne večere. Ne vem, ali je vedno tako, da mora miniti veliko časa, da skupnost opazi posameznika in vrednoti njegovo delo.
Ste profesorica slovenskega jezika, gonilna sila skupine Rudolfi, kulturna ustvarjalka. Kako gledate na kulturno dogajanje v naši občini?
Odkar je obnovljen Dom kulture Kamnik, se mi zdi kultura v našem prostoru popolnoma nekaj drugega. Sedaj imamo na voljo veliko več kulturnega dogajanja kot pred petnajstimi leti in več. Zagotovo ima velike zasluge tudi ekipa v kamniškem kulturnem hramu, ki je pripravljena narediti marsikaj. Z njimi smo zelo zadovoljni. So odprti za raznorazne projekte, prisluhnejo našim potrebam, nam pomagajo. Imajo ideje in so pripravljeni delati. Tudi Rudolfi zadnjih deset let nastopamo na odru DKK-ja, kar daje popolnoma drugačen občutek predstavi kot prej v avli srednje šole.
V predgovoru v almanahu ob dvajsetletnici ste na koncu napisali: »Rudolfi, začenja se naših drugih dvajset let!« Vaša vizija in želje za Rudolfe v prihodnje?
Ne vem še. Sama sem načrtovala, da bo letošnja dvajsetletnica pika na i Rudolfov in njihov zaključek. A vse kaže, da še nismo rekli vsega. Zdajšnji Rudolfi, četrto-šolci, še ne želijo nehati, zato bomo skupaj ustvarili še kaj.
pogovarjala se je BOJANA KLEMENC
6 10. april 2014
POGLEDI
If poslanskih klopi
Rešitev za evropska sredstva
BO DDV POTOPIL VLADO?
Ustavno sodišče je razsodilo, da je zakon o davku na nepremičnine neustaven. Nepremičninski davek je padel. Številni z visokimi informativni izračuni so si oddahnili. V proračunu je zazijala dvesto milijonska luknja. Predsednica vlade je napovedala, da bo vlada napolnila proračun z dvigom DDV. Lahka, vendar zelo nevarna odločitev. Dvigu DDV bi sledila rast cen. Potrošnja bi upadla. Gospodarska aktivnost bi se upočasnila. Dvig DDV bi uničil še nekaj delovnih mest. Podjetniki in obrtniki, ki bi uspeli preživeti, bi vam še večkrat zastavili vprašanje: »z računom ali brez?«. V proračun bi se nateklo še manj denarja. Bili bi v še večjih težavah. Višjemu dDv se je uprla celotna opozicija, obrtna in gospodarska zbornica ter del vladne koalicije. Če k vsemu temu dodate še interpelacijo zoper Viranta in razpadanje Pozitivne Slovenije na dva dela, potem veste, da se nam obeta kaos.
DDV - davek na dodano vrednost je potrošniški davek, zato prizadene vse. Najbolj tiste, ki se že danes komaj prebijajo iz meseca v mesec. Je sicer najhitrejša in za izvedbo najenostavnejša rešitev, vendar uničuje potrošnjo in s tem delovna mesta. Z vsakim izgubljenim delovnim mestom pa država izgublja dvakratno. Najprej izgubi plačnika prispevkov v državne blagajne, nato pa preko različnih socialnih pomoči izgublja še proračunska sredstva. V Novi Sloveniji nismo zgolj proti dvigu DDV, ampak smo vladi tudi predlagali rešitve. Namesto dviga DDV predlagamo racionalizacijo javne uprave, spremembo sistema javnega naročanja in boljše upravljanje državnega premoženja. Višanje davkov namreč vodi v negativno spiralo, ki poslabšuje gospodarsko okolje, odganja tuje investitorje in še bolj duši domača podjetja. Vladi zmanjkuje manevrskega prostora, da bi z višanjem davkov ohranjala status quo. Potrebno se bo lotiti tudi neprijetnih ukrepv. Še posebej, če bo vlada želela doseči cilj 850.000 delovno aktivnih ljudi, kar je v svojem programu obljubila Evropski komisiji. Seveda pa za neprijetne ukrepe potrebuješ trdno koalicijo, ki jo Alenka Bratušek nima. Težave ima že v svoji stranki, saj se vsak dan najde poslanec, ki prestopi na stran Zorana Jankoviča. Če bo na napovedanem kongresu predsednik stranke ponovno postal Zoran Jankovič, potem vladne koalicije ni več. Četudi se Bratuškova obdrži na čelu stranke, ima v vladni koaliciji še vedno DeSUS, ki nasprotuje vsakršnim resnim reformam in tako dolgoročno najbolj škodi prav upokojencem. Brez resnih reform bo realna vrednost pokojnin še naprej padala. A težav v vladni koaliciji še ni videti konca. Če na hitro preletite ministrsko ekipo, ugotovite, da se velik del ministrske ekipe ukvarja z branjenjem samega sebe namesto s pripravami nujnih reform. Ministra Viranta je ob zadnji interpelaciji podprlo samo 23 poslancev, 39 nas je bilo proti. Minister Omerzel bi še vedno sklepal posle z državo, če ga ne bi ustavili mediji. Minister Pikalo ima težave zaradi nedovoljene porabe evropskih sredstev, minister Jakič ima nad seboj Stožice, ministrica Trop Skaza pa je že odšla. Skratka nezavidljiva situacija in to v času, ko bi potrebovali trdno ekipo z jasno vizijo.
Za satirike in standup komike so danes zlati časi, saj vlada Alenke Bratušek dnevno ustvarja enormne količine materiala, ki ga lahko uporabijo. Meni že dolgo ni do smeha. Z vsakim dnem, ko se vlada ukvarja sama s seboj, ne pa z reformami, je izgubljen dan. Z vsakim izgubljenim dnevom nas čakajo ostrejši in še bolj neprijetni ukrepi. Sedanja politika najemanja dolga namesto izvajanja strukturnih reform nas vodi v dolgoročno revščino, zato iz dneva v dan postajajo predčasne volitve edina rešitev. »Lahko vam obljubim le kri, trdo delo, znoj in solze,« je Winston Churchill dejal poslancem ob nastopu premierskega mandata leta 1940. Žal je to edino, kar vam danes lahko obljubi kredibilen in resnicoljuben politik.
MATEJ TONIN, poslanec
N Si
NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI
VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
CI «Sfc CA <1*0*0*, Kamnik
TEHNIČNI p H K « L F. i> I
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV
mi >u ij.iMiliL irjknrjn hh iMM'-rhkih |inkbpnhkiih, sli	iu>Ii h Ii<—mji >h lun
iii ^ji¡hinli 1l hmídf pl i i_lidi tm uhrirhjEfcfl >■ 'Wilt m [é ||>| m dlipctn ri j|pi I i l-ii
TOREK 22, april 2014
TOREK
22.	a prti 2014
SREDA
23.	april 2014
ČETRTEK
24.	a pni 2014
SOBOTA 26. april 2014
SOBOTA 26. april 2014
OSOUJE prJ Smučišču
«I S.Ofl do 11,05
STRAN JE.GODIČ	ud 11.30 dn 14,W
pri Slid ngi MDiNiK - ISKRA
KOMENDA
pri g^HIriam domu
od 08.00 do 12. G O
SREDNJA VAS	¿541 10.00 da 16.00
pri KuPEumufln domu ■ z n trgovino T J S
MOTNIH
pri pasllnem domu
SMARThlQ
MitJ^n b«
Od B.no do 13.00

/j ZAMUDNIKE ft W.I.-1I Iipr.-, Ji rrfcnini prr^lcd mLliirJi mili mL Jm ml" ~J Ja
lU.lffl in'	im| T.IHI i ha IJ.«hari m r*hnld-iirm Lfnlnj t I J. i l UJk*JiHmA. *
I'nlprju, ]N| K UIMk. I tsrKLKIKM! NJSklll 1 h.ikl"Kll.t PHimil.lt .' '■ ■ '.I r: - ■ II ki <.<>1H\( JJI HI IHHUL JFJtP ITIJAVM1 % [»V^KO ÍHHOlJISlt lil KJITOHOHI K1ZIL.
VHHftlM TTILMCMJI «MIH L.i-itm .......
< I- M t K V ŠMIDU FWKOnm\MH VOH L
Qtríglau
KER JE BREZHIBNO VOZILO VARNO VOZILO, VAS PRIČAKUJEMO!
TEHNIČNI PREGLEDI CI&CAd.o.o. Kamnik, Podgorje 83a, tel.: 01 83 12 479
V teh tednih, ko se bile medijske kamere usmerjene v padli nepremičninski davek, interpelacije in izredne seje, smo se nekateri poslanci, tako iz opozicije kot koalicije, ukvarjali tudi z iskanjem optimalnih rešitev za uspešno črpanje evropskih sredstev iz okoljske kohezije za obdobje 2007-2013.
Značilnost Slovenije pri črpanju evropskih sredstev je ta, da namesto, da bi zaključevali še zadnje okoljske projekte in izkoristili celotno kvoto evropskih sredstev, se je šele v lanskem letu začelo sistematično delati na projektih.
Glavna ugotovitev j e bila, da kljub temu, da se je že od leta 2007 izdajalo odločbe občinam o sofinanciranju okoljskih projektov z nepovratnimi evropskimi sredstvi, je velik del teh okoljskih projektov prepočasi napredoval. Torej na papirju je bilo razdeljenih 545 milijonov evrov iz okolj-ske kohezije, v praksi pa porabljena
manj kot polovica. Neodgovorno s strani občin, da v vseh teh letih niso pripravile in izpeljale projektov, ter države, da ni spremljala projektov! Da je zmeda še večja, so bile odločbe in pogodbe spisane tako, da četudi občine ne bodo izvedle projektov do konca leta 2015, se jim sredstev pravno ne more vzeti, razen, če se jim same odpovedo. Župani pa tik pred lokalnimi volitvam ne želijo vrniti odločb in s tem priznati, da niso uspeli pravočasno pripraviti okoljskega projekta.
Torej, velik del sredstev še vedno čaka v EU blagajni. Res je, da se je v zadnjem letu povečalo število okolj-skih projektov, ki bodo izvedeni, predvsem zaradi različnih ukrepov Vlade, med katerim je tudi zagotovitev dodatnih pravic porabe v višini 167 milijonov evrov, ki jih koristijo občine, ki so imele pripravljene vse za pričetek investicije in so projekte prijavile do junijskega roka.
Na žalost 11 velikih projektov, ki so bili pripravljeni za pričetek del po juniju 2013, ni med dobitniki teh sredstev. Med temi projekti sta tudi dva v katera je vključena občina Kamnik. Gre za projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode ter projekt vodooskrbe. Tako na žalost kamniške investicije na področju kanalizacije in vodooskrbe čakajo, da izpade kakšen že odobren projekt in se sprostijo evropska sredstva.
Ker pa se konec leta 2015 nezadržno bliža in je 11 projektov v skupni vrednosti 230 milijonov evrov pripravljenih za pričetek, smo pristojnim predlagali rešitev, ki je kljub pomanjkanju časa in sredstev izvedljiva ob upoštevanju, da se sredstva črpajo tako iz stare kot tudi iz nove, prihajajoče okoljske kohezije.
Predlagano je, da država za teh 11 čakajočih in pripravljenih projektov prižge zeleno luč za začetek investicij še v tem letu ter jim zagotovi
nepovratna evropska sredstva tako iz stare kot tudi nove okoljske ko-hezije, ki bo aktualna v obdobju po letu 2015.
Zakaj je to možno? Kamniške investicije, tako kot večina drugih, se lahko izvajajo po fazah (Tuhinjska dolina, Tunjice, Stranje, južni del občine). To pomeni, da lahko država čaka do konca leta 2014, ko se bo že nedvoumno vedelo, kateri odobreni projekti ne bodo izkoristili sredstev ter se sredstva namenijo posamezni zaključeni fazi investicije. Preostale faze pa pridobijo nepovratna sredstva iz nove okoljske kohezije 2014-2020. Seveda pa za to potrebuje soglasje Evropske komisije.
S tema predlogoma bi lahko nadaljevali v zadnjem letu uspešno črpanje evropskih sredstev, kar dokazujejo tudi podatki. Slovenija je januarja zabeležila najvišjo rast obsega gradbenih del v območju evra, kar je tudi posledica investicij, financiranih iz evropskih sredstev.
BRANE GOLUBOVIČ, poslanec
Velika planina: tisoč in ena vizija
O Veliki planini vedno govorimo v presežnikih, ko jo predstavljamo svojim znancem, ki prihajajo iz drugih koncev Slovenije in tujine. Njihovo navdušenje, ko jo obiščejo, upraviči naš ponos. Toda vse to zbledi takoj, ko se vsaj malo poglobimo v razvoj in upravljanje Velike planine, ki sta naloga družbe Velika planina, katere solastnica je tudi Občina Kamnik.
Ob mojem prihodu v Občinski svet konec leta 2010 je bilo podjetje globoko v rdečih številkah, direktorsko mesto pa je zasedal g. Dušan Bom-bač, ki je že leta 2007 odkupil gostišče Zeleni rob, to je nekoč že bilo v lasti Velike planine. Lani je podjetje prevzelo gostinsko ponudbo tudi na spodnji postaji nihalke, še prej pa gostinski obrat Skodla na zgornji postaji. Te dobre poteze so razkrile, da se je v preteklosti poslovalo neracionalno in da so bile sklenjene številne škodljive pogodbe, ki so podjetje potisnile še globlje v brezno dolgov.
Letna poročila, ki jih je direktor zadnja leta predstavljal Občinskemu svetu, so bila precej obetavna, saj naj podjetje predvsem zaradi primarne gostinske ponudbe ne bi več poslovalo z izgubo. Tekoče poslovanje je torej obetalo pozitivno ničlo, a nastopila je potreba po menjavi strojnice na ni-
halki. Konec leta 2011 so jo zamenjali in občina, ki je vsa leta kot solastnik morala podjetje dokapitalizirati, je iz proračuna prispevala še milijon evrov. Ob odprtju nove strojnice je g. Bom-bač že napovedal, da bodo v bližnji prihodnosti potrebne nove investicije: »V prihodnjih letih nas čaka zamenjava obeh kabin in obnova obeh postaj, za kar ocenjujemo, da bo potrebno zagotoviti še dva milijona evrov, potem pa bo velikoplaninska nihalka povsem primerljiva z novo, sodobnejšo in varnejšo napravo.« Toda že takrat smo vedeli, da to ne bo mogoče, saj mora občina izpeljati še veliko drugih pomembnih projektov, v proračunu pa žal ni dovolj denarja za vse želje.
Vse dobre obete pa je izničila dotrajanost dvosedežnice Šimnovec, ki naj bi jo po predlogu g. Bombača in občinske uprave zamenjali le z osem let mlajšo, rabljeno štirisedežnico, za katero bi odšteli slab milijon evrov, pri čemer pa bi bila nova-stara sedež-nica krajša, saj bi peljala le do sedanje vmesne postaje blizu Zelenega roba. Svetniki Nove Slovenije takšne nove sedežnice nismo podprli, saj je bil predlog pripravljen zelo površno, pomanjkljivo, brez konkretnega finančnega okvira, rentabilnosti in pri-
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
KAMNIK, Cankarjeva 11
KAM N I K
Cankarjeva 1 1
Vsem želimo lepe velikonočne praznike!
merjave med dvo- in štirisedežnico. Na letošnji februarski seji, ko smo odločali o novi štirisedežnici, je tako v razpravi prišlo na dan več idej, kako bi lahko prevoz s sedežnico nadomestili z ugodnejšimi prevoznimi sredstvi, ki bi ljudi prepeljala od zgornje postaje nihalke na planino. Tudi sama zagovarjam ugodno začasno rešitev, dokler odgovorni jasno ne povedo, kakšno vizijo Velike planine imajo. Na Veliki planini zimski turizem v sedanji obliki ni rentabilen, saj so zime mile, umetnega zasneževanja ni, pa tudi smučarji se veliko raje odpravijo na bližnji Krvavec, kjer je ponudba bogatejša. Kljub temu je predlog sklepa o novi sedežnici na februarski seji manjšina podprla, a že na letošnji marčevski seji smo bili seznanjeni, da žled, ki je prizadel večji del Slovenije, tudi Veliki planini ni prizanesel, zaradi česar je ostala odrezana od tekočega obratovanja. Marca smo torej obravnavali novo izgubo podjetja, ki
naj bi jo krili iz že namenjenih sredstev za sedežnico in ne z rebalansom proračuna. Tako je projekt sedežnice propadel in pokopal upe o uspehu na Veliki planini.
Na planino vodi tudi cesta, a tudi tukaj ni skupnega jezika, da bi jo uredili in pobirali cestnino, to pa vlagali v sklad, iz katerega bi financirali prihodnje projekte na planini.
Na Občinskem svetu vsakokratno obravnavo problematike Velike planine spremljajo pretežno brezplodne dolgotrajne razprave. O njej odgovorni že vsa leta, žal, nimajo jasne strategije ter vizije, tako da zagovarjajo vsak svoje mnenje in rešitve, za katere mislijo, da so prave. A dokler se vodstvo podjetja Velika planina, njegovi ožji sodelavci, lastniki zemljišč na planini in planšarji ne bodo dogovorili o prihodnosti našega glavnega bisera turistične ponudbe, bo pač toliko želja in vizij, kolikor je ljudi, uspeh pa bo nedosegljiv.
NINA MAVRIN, občinska svetnica NSi Kamnik
Občni zbor SLS Kamnik
V	četrtek, 20. marca, je v gostilni pri Čibru v Tuhinjski dolini potekal redni letni občni zbor SLS Kamnik.
Zbralo se je okoli 30 članov, ki so brez pripomb sprejeli poročila predsednika Bogdana Pogačarja, blagajnika Stanka Cerarja, predstavnika nadzornega sveta Petra Berleca in predstavnika SLS v Občinskem svetu Jožeta Korošca.
Svetnik Jože Korošec je predstavil svoje delovanje v občinskem svetu, v komisiji za volitve, imenovanje in administrativne zadeve ter v odboru za kmetijstvo. V letu 2013 se je udeležil vseh sej. Kot edini svetnik ima obilico dela, saj mora sam pokrivati vsa področja. Zavzema se za boljši razvoj podeželja. Pred občinskimi sejami se sestane izvršni odbor in pomaga Jožetu oblikovati mnenje, ki ga poda na sejah.
SLS Kamnik po razpadu koalicije deluje samostojno in glasuje po lastni presoji. Odprta je za sodelovanje s katerokoli stranko ali skupino v občinskem svetu pri posameznem projektu. Ker koalicija več ne obstaja, je zato težje priti do dogovorov. V SLS smo mnenja, da mora župan, katerikoli že je, imeti trdno koalicijo, sicer je delo neproduktivno.
Bliža se čas volilne kampanje, zato se bodo v medijih pojavljala razna prepričevanja in volilne obljube, ki pa so običajno težko uresničljive. SLS ostaja na trdnih tleh in tako bomo nadaljevali tudi v prihodnje, za dobro Kamnika in podeželja.
Občnega zbora se je udeležil tudi poslanec SLS Jakob Presečnik. Po uvodnem pozdravu je nadaljeval o evropskih volitvah in davku na nepremičnine, ki so glavna tema zadnjih mesecev. Stranka SLS gre na letošnje volitve skupaj z NSi, sporazum je že pripravljen.
V	planu dela za leto 2014 je predsednik Pogačar povedal, da si bodo prizadevali, da dobijo na svojo stran mlade člane in bodo bolj aktivni na področju
promocije stranke.	MAJA KOROŠEC
Zveza društev upokojencev Slovenije in stranka DeSUS skupaj na volitve
Člani DeSUS smo veseli dobrega sodelovanja z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Morda je razlog za vse boljše sodelovanje tudi v tem, da je DeSUS v vladah pogosto edini pravi zagovornik socialne države in s tem tudi interesov upokojenih. Največje žrtve gospodarske in socialne krize so poleg mladih in nezaposlenih tudi upokojenci.
Gospodarske elite koristijo vpliv in politične zveze za ustvarjanje sistemske korupcije, s pomočjo katere se z javnimi sredstvi na račun vse revnejše socialne države okoriščajo premožni. Bremena krize pa nosijo srednji sloj in revni.
V revščino in socialno izključenost so vlade potisnile že skoraj pol milijona državljanov Slovenije. Kljub katastrofalnemu krčenju socialne države tudi sedanji finančni minister vztraja s predlogi, po katerih bi še dodatno zarezal v že tako prenizke pokojnine in v socialne transfere družin in posameznikov, ki kljub varstvenim, otroškim in drugim prejemkom komaj preživijo. Trpljenje ljudi, ki so se znašli na robu preživetja, večinoma ne gane tistih, ki bi morali delati v korist ljudstva. Predsednik stranke Karel Erjavec tovrstne apetite vladnih strank vztrajno zavrača. Zato je razumljivo, da se vse bolj širi sodelovanje DeSUSa in ZDUS s socialnih projektov tudi na skupne politične projekte.
mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, podžupanja in predsednica DeSUS OO Kamnik
Kamniški občan in volitve
Predsednik republike Borut Pahor je za nedeljo, 25. maja, razpisal volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament.
Časopis Kamniški občan bo tudi letošnje volitve in priprave nanje spremljal v skladu z zakonom o volilni kampanji, zakonom o medijih, kodeksom novinarske etike in v skladu s programsko zasnovo, ki opredeljuje Kamniški občan kot neodvisen in politično nevtralen časopis.
Do zaključka volitev v časopisu Kamniški občan ne bomo objavljali nena-ročenih člankov, zapisov, pisem bralcev, mnenj, pogledov, stališč, ki bi, po presoji uredništva, izražala naklonjenost do kandidata ali stranke, ali bi lahko škodovala kateremu od kandidatov ali strank. Prav tako ne bomo objavljali sporočil za javnost in člankov propagandnega značaja, ki bodo vsebovali informacije o kandidatih, volilnem programu, dejavnostih in pogledih kandidatov in političnih strank, predvolilnih aktivnostih ali kako drugače izražali podporo kandidatom, političnim strankam (civilnopravnim organizacijam), saj jih zakon opredeljuje kot volilno propagando, za katero zagotavljamo oglasni prostor.
Vsem kandidatom, političnim strankam, drugim predlagateljem kandidatov in drugim naročnikom oglasnih volilnih sporočil bomo zagotovili enake pogoje za objavo. Propagandna sporočila, predstavitveni članki in pogovori bodo označeni in razpoznavni kot propagandno volilno sporočilo. Objavljena bodo na notranjih straneh časopisa v poljubnem obsegu, na naslovnici pa največ v velikosti osmine strani, spoštovali bomo vrstni red naročil.
Pritožbe na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati, njihovi zakoniti zastopniki in organizatorji volilne kampanje urednici v pisni obliki, odgovor bo posredovan v petih dneh.
V času do volitev v Evropski parlament izide časopis Kamniški občan še 20. aprila, 9. maja in 23. maja.
Bližajo pa se tudi lokalne volitve, ko bomo jeseni volili župana ali županjo, člane in članice občinskega sveta in predstavnike krajevnih skupnosti. Priprave na lokalne volitve so se že začele, prav tako tudi pritiski in zapisi, ki promovirajo posamezne stranke, kandidate in programe. Tudi za te zapise in vsebine veljajo zgoraj zapisana pravila in v skladu z njimi jih bomo objavili kot oglasna sporočila.
Vse podrobnejše informacije v zvezi z volitvami dobite osebno v našem uredništvu na Glavnem trgu 25 v Kamniku ali na el. naslovu: sasa.mejac@ siol.net
SAŠA MEJAČ, odgovorna urednica
Kamniški OBČAN
NAŠA DEDIŠČINA
10. april 2014 7
rri «v	1	•
Trnic na vsako mizo ^B
Trniči, trdi sir značilne hruškaste oblike z Velike, Male in Gojške planine, veljajo za posebnost kulturne dediščine pastirstva in alpske kulture v slovenskem prostoru. V zadnjih stoletjih so jih poleti med pašo izdelovali pastirji iz skute, smetane in soli ter jih okrasili s posebnimi ornamen-ti, vtisnjenimi z reliefno izrezljanimi lesenimi paličicami, t. i. »pisavami«. Izdelovali so jih v parih, saj s svojo obliko ponazarjajo ženske prsi; izbrankam so v znak ljubezni in zvestobe podarili enega, drugega pa obdržali.
Tradicija izdelovanja trničev se je skoraj izgubila, le po zaslugi nekaj posameznikov se je trnič ohranil predvsem kot spominek. Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik pod vodstvom Urške Kolar pa si s projektom Trnič na vsako mizo s podporo strokovnjakov in lokalnih gostincev prizadevajo obuditi trnič kot kulinarično posebnost. Tako so siru z njegovo izjemno tradicijo, zgodbo in kulinarično vrednostjo, pripravili prvi Praznik trniča. V soboto, 29. marca, so ga na kamniškem Glavnem trgu na tržnici Okusi Kamnika - Podeželje predstavili kot pomemben del projekta Okusi Kamnika, ki izpostavlja za kamniško okolje značilne jedi.
Praznik trniča so s pozdravi in nagovori naznanili direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar, župan Marjan Šarec in etnolog dr. Janez Bogataj. Seveda praznik trniča ne bi bil pravi praznik brez pastirjev
z Velike planine, ki ohranjajo izročilo in tradicijo izdelave trni-čev in rezljanja pisav za trniče. Še posebej veseli so bili podelitve priznanja Rezki Mali, ki pri 86. letih še vedno s spoštovanjem in ljubeznijo ohranja tradicijo izdelave trničev ter jo prenaša na mlajše, med njimi tudi na Heleno Kropivšek s kmetije Pr'Gabršk v Tuhinjski dolini, ki se je pogumno vključila v prizadevanja, da je trnič ponovno »oživel«.
Poleg široke tržnične ponudbe domačih pridlekov in izdelkov, med katerimi smo prvič lahko kupili tudi trnič v lični, prepoznavni embalaži, so priznani kamniški chefi pripravljali jedi s trničem. Janez Bra-tovž (JB restavracija) je pripravil špinačne žličnike s trničem, Janez Uršič (Gostilna pri planinskem orlu) stiskače s prekajeno kuhano domačo šunko z maslom in trničem, Pri-
Sveži in starejši trniči: Iz mase za trniče se oblikujejo kepe, katere delno osušimo, jih oblikujemo in vanje vtisnemo »pisave«. Sušimo jih dva do tri tedne nad odprtim ognjiščem.
mož Repnik (Gostilna in penzion Repnik) pa ješprenovo rižoto s trni-čem. Obiskovalci so z zanimanjem okušali jedi in si bili enotni, da je trnič okusen in aromatičen dodatek jedem. Trnič so v svoje kuharske mojstrovine vključili tudi učenci osnovne šole Toma Brejca.
Trnič je narejen iz približno dveh litrov mleka. Pastirji so jih izdelovali iz skute iz ogretega kislega mleka, ki so mu dodali smetano. Najprej so oblikovali kepe in jih delno osušili ter vanje odtisnili svoje pisave, nato pa so jih prekadili nad odprtim ognjiščem. Postopek priprave mase za njegovo izdelavo traja od 4 do 5 dni, sušenje pa od dveh do treh tednov.
Pisave so 20 cm dolge in do 2,5 cm široke deščice iz lipovega, ja-vorovega, bukovega, macesnovega ali leskovega lesa, ki imajo vrezane različne ornamente. Pisave so v preteklosti rezljali pastirji med pašo in vsak je imel svoj prepoznavni vzorec - pisavo, s katerim je okrasil svoja trniča.
Trniči so v preteklosti veljali kot simbolj ljubezni, Po izročilu so pastirji trniče jeseni, ob koncu paše, kot dokaz ljubezni in zvestobe, lahko tudi obljube zakona, podarjali svojim izbrankam, ženam in dekletom. Število trničev je bilo vedno parno - po dve kepi sta bili okrašeni z enakimi ornamenti. Pastirji so en trnič obdržali, drugega pa podarili izvoljenkam, ki so sirčke hranile tudi več let. Če je obdarovanka sir sprejela, je s tem pristala na pastir-jevo dvorjenje.
Praznik trniča se nadaljuje do vključno 13. aprila, ko lahko jedi s trničem okušamo pri izbranih kamniških gostincih, trnič pa kot kulinarično posebnost kupimo v izbranih restavracijah, trgovinah in TIC Kamnik.
Kot zagotavljajo na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, si bodo prizadevali predstavljati tr-nič na različnih dogodkih po Sloveniji in priložnostih, da bi uresničili poslanstvo projekta Trnič na vsako mizo.
SAŠA MEJAČ
Obiskovalci tržnice Okusi Kamnika - Podeželje so z zanimanjem okušali jedi s trničem, ki so jih pripravljali priznani kamniški chefi: Janez Uršič (Gostilna pri planinskem orlu) stiskače s prekajeno kuhano domačo šunko z maslom in trničem, Primož Repnik (Gostilna in penzion Repnik) ješprenovo rižoto s trničem in Janez Bratovž (JB restavracija) je pripravil špinačne žličnike s trničem
Ob prvem prazniku trniča, ki v okviru projekta Trnič na vsako mizo obuja ta znameniti sir z Velike planine kot kulinarično posebnost, so prizadevanja združili na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, strokovnjaki in lokalni gostinci. Ob predstavitvi so bili upravičeno zadovoljni (z leve) Janez Bratovž, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar, Janez Uršič in Primož Repnik.
DRUŽINSKO KMETOVANJE NI LE POKLIC, TEMVEČ NAČIN ŽIVLJENJA
Hrana postaja čedalje pomembnejša strateška dobrina, saj zajema tako varovanje zdravja ljudi, kot tudi varovanje okolja, zato ji je vsako leto posvečen poseben dan - 16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. Da bi države članice spodbudili k bolj intenzivnim aktivnostim v okviru njihovih nacionalnih razvojnih programov v kmetijstvu, so v Organizaciji združenih narodov leto 2014 določili za mednarodno leto družinskih kmetij. Cilj poudarjanja pomena kmetijstva in pridelave zdrave hrane je večja prepoznavnost
Helena Kropivšek se je pred šestimi leti usmerila v sirarsko dejavnost in njeni mlečni izdelki so v širši okolici že precej poznani. Čeprav se je Heleni pridelava sira sprva zdelo težavno opravilo, jo delo v domači sirarnici iz dneva v dan bolj veseli. Lotila se je tudi izdelave trničev.
družinskih kmetij z ozaveščanjem o njihovi vlogi pri odpravljanju lakote in revščine, zagotavljanju prehranske varnosti ter izboljšanju življenjskega standarda ob hkratnem varovanju okolja in biotske raznovrstnosti.
Tako kot družina predstavlja temeljno celico družbe, predstavlja družinska kmetija temeljno celico kmetijstva v Sloveniji in tudi širše v Evropi. Družinska kmetija je kmetija v lasti družine, na kateri družina tudi kmetuje. Na družinskih kmetijah običajno živi in dela več generacij hkrati, ki si med seboj pomagajo. Družinske kmetije ohranjajo poseljenost podeželja, kulturno posebnost posameznih podeželskih območij, njihov razvoj in kmetovanje. Največji problem v našem okolju je visoka povprečna starost lastnikov kmetij, saj se mladi zaradi slabe perspektive ne odločajo več toliko za kmetovanje.
»Na družinski kmetiji vsak opravlja svoje delo, med seboj pa si seveda tudi pomagamo. Ko so v hiši tri generacije, je izredno pomembno, da smo drug do drugega potrpežljivi. Tako tašča kot otroci nama vedno ob vseh odločitvah stojijo ob strani in naju vzpodbujajo, kar nama veliko pomeni«, pravi Helena Kropivšek.
Kmetija Pr' Gabršk - družinska zgodba iz Češnjic v Tuhinjski dolini
Kmetija Pr' Gabršk je družinska kmetija, na kateri se s kmetovanjem ukvarjajo že več generacij. Med Kamničani je že kar dobro poznana, saj vedno več občanov pri Heleni na kamniški tržnici kupuje njihove mlečne izdelke. Kmetija je namreč usmerjena v pridelavo in predelavo mleka. Prodajajo mleko in izdelujejo različne mlečne izdelke - jogurt, skuto, sirotko in sir. Kmetijo Pr' Gabršk v Češnjicah v Tuhinjski dolini vodita Helena in Jože Kropivšek, pomagajo jima Jožetova mama Frančiška ter ta mlajša dva, Sonja in Kristjan. Starejši hčeri Andreja in Klara sta se po študiju odselili, ena v Ljubljano, druga na podiplomski študij v Švico. Jože si je že od malega želel ostati na domači kmetiji, tudi Helena je odraščala na družinski kmetiji. Oba se strinjata, da ne želita vsiljevati otrokom misli o nasledstvu kmetije, saj je pomembno, da počnejo v življenju tisto, kar jih veseli. Naj čas prinese svoje, pravita. A Jože doda, da si največ naredil, če si vzgojil svojega naslednika. Najmlajši Kristjan se je samoiniciativno odločil za nadaljevanje šolanja v Biotehničnem centru Naklo, čeprav oče Jože v smehu pove, da je bil sam pri njegovih letih že bolj zavzet za domačo kmetijo in ni toliko razmišljal o nogometu kot petnajstletni Kristjan, Sonja pa že pomaga mami pri izdelavi trničev.
Kmetija Pr' Gabršk je velika 48 hektarjev, od tega je pretežni del gozda, ostalo pa je travnato področje, ki jim daje košenino. Trenutno imajo v hlevu
Nadaljevanje na 10. strani
TRNIČI PO ZASLUGI REZKE MALI NE BODO ŠLI V POZABO
Trniči so tradicionalna kulinarična dediščina Velike planine, ki je v zadnjih dneh ponovno bolj stopila v ospredje. Trnič, posušen slani sir, je bil kot posebnost Velike planine od nekdaj namenjen predvsem darovanju in še danes predstavlja enega bolj prepoznavnih spominkov z območja Velike, Male in Gojške planine, kjer so ga izdelovali. Znanje izdelave se je skozi leta izgubljalo, a da se je ohranilo ima zasluge Rezka Mali. Najprej je bil trnič živilo z močno hranilno vrednostjo, nato simbol ljubezni, na katerega so dekleta čakala skoraj tako, kot danes čakajo na prstan, pozneje je postal spomin na planino. Danes se trnič zopet vrača na naše mize. Tja, kamor spada.
Na planini se čas ustavi
Rezki Mali iz Godiča ne bi nikoli prisodili skorajda 86 let. Še vedno je zelo mladostna, zgovorna in pri močeh. Vse življenje je živela zdravo, kako tudi ne, saj je bila več kot 35 let pastirica na Gojški planini. Na njenem domu sem jo obiskala na lepo sončno nedeljo, dan po podelitvi častnega priznanja za ohranjanje tradicije izdelave trničev na prazniku trniča. Na terasi s pogledom proti stranjski cerkvi mi je povedala, da je včasih kar vesela, da iz hiše ne vidi naravnost proti Veliki planini, saj jo že zelo srbijo pete in komaj čaka, da gre spet »gor«. S planino se je spoprijateljila že kot otrok, na planini je bila srečna, tam je vedno našla svoje najljubše pribežališče. »Petintrideset let sem bila na Gojški planini pastirica. Uživala sem v tem delu, odkar sem v 'pastirskem pokoju' pa tudi uživam. Ko sem se upokojila po možu, sem začela pasti. Dvema kmetoma sem pasla, dvanajst glav živine sem imela na skrbi. Kmetje so mi dali za hrano, vsak teden so mi jo pripeljali. Pa kakšne pridelke so mi dali, krompir in kruh. Na planini sem bila od pozne pomladi do jeseni, dobre tri mesece. Zadnjih pet let pa sem na planini v naši koči. Sem mislila, da bo šlo brez nje, pa ne gre. Ko pride tisti čas, me vleče gor.«
Za Rezko je planina najlepša v času, ko so na njej pastirji in živina. Zadnjih nekaj let pripravlja tudi delavnice o trniču, ne le v Preskarjevi bajti na Veliki planini, temveč povsod, kamor jo povabijo. Najraje gre v šolo ali vrtec, kjer pokaže umetnost izdelave trničev najmlajšim, saj jih, po izkušnjah sodeč, to zanima bolj kot starejše.
Dolga leta edina izdelovalka trničev
Trniče je začela izdelovati po naključju leta 1974. Ves teden je na planini deževalo, naokrog ni bilo ne turistov, ne kmeta, skuta je ostala. Prosila je Humarjevo Zefko iz Vodic, če ji pokaže, kako se dela trnič. »Prav rada, da ne bi šlo to v pozabo,« se je strinjala Debevčeva Zefka. Pokazala ji je dva trniča, potem pa rekla: »Zdej se pa sama znajd naprej«. Rezkine roke so hitro postale spretne in lahkotne. »Delati jih moraš mehko,« razlaga, po toliko letih pa za izdelavo trniča ne porabi več kot nekaj minut. Koliko trničev je šlo v zadnjih štiridesetih letih skozi Rezkine roke, še sama ne ve povedati. Zagotovo zelo veliko, saj jih je samo lani naredila več kot tristo, v enem dnevu na planini tudi štirideset. Vesela in ponosna je, da so šli njeni trniči po vsem svetu, tja do daljne Avstralije in Amerike.
v	iv«	«	"v	v	■
Trnič je trnič - posušen sir
Rezka pripoveduje, da se je Debevčeva Zefka sama spomnila delati trniče in pisave zanje, sledili so ji drugi na vseh treh planinah. Pastirji so trniče, tako pravi izročilo, vedno oblikovali po dva enaka, ker so dejali, da ima tudi ženska prsi »u par«, torej naj bi upodabljali ženske prsi. Fantje so jih darovali dekletom v spomin in v dokaz ljubezni, plodnosti in zvestobe. Pastirji so od nekdaj en trnič obdržali zase, drugega, ki je bil okrašen z enako pisavo, pa so podarili svoji izvoljenki. Na planini so jih izdelovali poleti, dekleta pa so jih v dokaz ljubezni in zvestobe prejela, ko so se po treh mesecih poletne paše jeseni vrnili v dolino. Rezka Mali se s to razlago trniča ne strinja. Spominja se, kako je enkrat Turkova Kati rekla Debevčevi Zefki, da ima trnič obliko ženskih prsi, pa ji je Zefka odvrnila: »Tega pa že ne boš govorila. Trnič je trnič in bo ostal trnič.«
Rezka je prepričana, da ima trnič popolnoma praktično vlogo. Je enostavno posušen sir, kakor so jih delali že desetletja, ko še ni bilo zamrzovalnih skrinj. Debevčeva Zefka je bila znana po ljubezni do rezbarstva in izdelavi pisav, zato je na oblikovano kepico skute odtisnila še pisavo. Nekateri vidijo trnič kot edinstveno etnološko dediščino v obliki ljubezenskega darila, Rezki pa je veliko ljubši trnič kot samostojno živilo in dodatek k jedi, kot ga lahko okušamo danes v kamniških gostilnah v okviru projekta Okusi Kamnika. »Ko sem bila majhna, smo jih otroci z velikim veseljem jedli, trnič se zlepa ne pokvari. V starih časih so jih ljudje jemali s seboj na božjo pot«.
Rezka se spominja, kako so kot otroci težko čakali, da so še pred koncem paše s planine prinesli trniče in so jih potem strgali z zobmi. Če so se sušili nad ognjiščem, da so bili prekajeni, se več let se niso pokvarili. Zdaj, ko se sušijo nad štedilnikom, pa zdržijo nekaj mesecev. Rezka se še spominja večje skupine turistov iz Luč, ki je že leto dni prej sporočila, kdaj bodo prišli na Gojško planino. Takrat jim je trdi sir naribala in ga postregla ob črnem vinu. Za marsikoga je bila to na planini najboljša poslastica.
V enem trniču sta dva litra mleka
Izdelava trniča zahteva zelo veliko znanja, izkušenj in potrpljenja. Da se sir ne lepi na roke ali ne drobi, je treba natančno vedeti, kdaj in pri kakšni temperaturi mleko posneti in kdaj ter koliko sir osoliti. »Mleko so pastirji skisali, pobrali smetano in ga do točno določene temperature segreli, da so dobili iz njega skuto. To so nato precedili, da je odtekla sirotka. Če je na obisk na planino prišla pastirjeva družina, so s seboj odnesli takšno skuto, sicer je moral pastir vse skupaj nekako konzervirati. Za trnič je potrebno mleko bolj segreti kot za skuto, da postane trničeva skuta bolj pusta. Dodal je sol in smetano, če je bila masa presuha, in iz te zmesi naredil kepe. Sčasoma jih je oblikoval v majhne hruškaste hlebčke in jih lepo okrasil z lastnimi pisavami ter nato dva tedna sušil nad dimom iz bukovih drv. Trniče še danes delamo na isti način. Za en sirček sta potrebna približno dva litra mleka, niso pa dovolj le spretni prsti - najpomembnejši je občutek, do kakšne temperature mleko segreti, da zmes ne bo preredka ali pretrda. Po štirinajstih dneh postanejo pol manjši in trdi. Veliko ljudi poskuša narediti trniče, a jim ne uspe. Vse je odvisno od kakovosti mleka. Mleko s planine je popolnoma drugačno od mleka v dolini, če se krave krmi s silažo. Trnič ni težko narediti, a pri tem delu moraš biti vztrajen in poiskati svoj recept. Trniči med sušenjem ne smejo razpokati, vzorec pisave pa mora biti lepo viden,« razlaga Rezka. Trnič se okrasi s pisavo. Na posamezen trnič gre le en vzorec. Rezka ima veliko pisav, precej ji jih je naredil njen sin, ena izmed najljubših Rezkinih pisav pa je pisava, katero ji je podarila Debevčeva Zefka. Rezka je naučila izdelovati trniče tudi svojo vnukinjo, ki pa zaradi družine še nima časa, da bi nasledila delo svoje babice.
»Planina se je, odkar hodim gor, precej spremenila. Ljudje veliko bolj pazijo na čistočo kot nekdaj, tudi cenijo jo veliko bolj. Veliko več ljudi opaža, da je planina zares lepa. Ob izdelavi prvega trniča pred štiridesetimi leti si nikoli nisem mislila, da jih bom toliko naredila. A sem danes vesela, da sem se tega lotila, saj mi je zelo obogatilo življenje,« je najin pogovor zaključila Rezka Mali.
BOJANA KLEMENC
8 10. april 2014
ZANIMIVOSTI
Cvetnonedeljske butarice za praznik
Cvetnonedeljska butara je največkrat iz določenih vrst in določenega števila šibja oziroma rastlinja povezan šop, ki je lahko okrašen s pecivom, jabolki, pomarančami, trakovi ipd. V preteklosti
so ljudje v cerkvi blagoslovljenim cvetnonedeljskim butaram pripisovali posebno moč. Veljale so za zaščitnice doma pred točo, strelo, požarom, nesrečo, boleznimi, tatovi, uroki ...
Velikonočni sejem v Snoviku naznanil praznike
Etnološka sekcija Turističnega društva Tuhinjska dolina, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine z organizacijo etnoloških prireditev, je tudi letos v predvelikonočnem času na ploščadi pred termami Snovik pripravila velikonočni sejem. Že deveti sejem po vrsti je minulo nedeljo, 6. aprila, ob prijetnem pomladnem vremenu pritegnil veliko zanimanja, tako obiskovalcev, kot tudi razstavljavcev in izdelovalcev, ki so prikazovali izdelovanje in že skoraj pozabljena domača opravila. Obiskovalci so jih z zanimanjem opazovali, še posebej Rajka in Manjo Žebaljec (na fotografiji spodaj), ki sta iz različnega zelenja, resja in drugega cvetja spretno spletala čudovite butarice. Za prihajajoče praznike smo lahko kupili tudi domače pecivo, kruh, potice, suho sadje, med in seveda mesnine, prav tako pa so šli v prodajo različni spominki, uporabni izdelki za dom in gospodinjstvo. _
Učenci osnovne šole Šmartno so v ustvarjalnih delavnicah na izvirne načine poslikovali pirhe. Da je bilo popoldne še bolj zanimivo in družabno, so poskrbeli dramska skupina Društva upokojencev Komenda, harmonikarji Glasbene šole Kamnik, ljudske pevke Predice in Marinka iz Sožitja na klaviaturah. Kot je ob zaključku velikonočnega sejma v zeleni snoviški dolini z zadovoljstvom povedal Ivan Hribar, predsednik TD Tuhinjska dolina, je sejem odlično uspel tako vsebinsko kot glede udeležbe, kar so potrdile tudi številne pohvale obiskovalcev in sodelujočih, ki so že potrdili svojo udeležbo prihodnjo pomlad.
SAŠA MEJAČ
Turistično društvo Kamnk je minulo nedeljo, 6. aprila, pripravilo 2. festival cvetnonedeljskih buta-ric. V osrednjem prostoru, »hiši«, so si obiskovalci lahko ogledali izdelovanje butaric domačinov - Palovčanov in izdelovalk iz So-dražice iz sekcije Šedražank. »Za piko na i« pa nam je letos Franc Grom prikazal izdelovanje znamenitega »vrhniškega pirha«, poznanega po svojevrstnem umetelnem okraševanju. Nenavadna lepota njegovih jajčnih umetnij nastaja s filigranskim prebadanjem jajčne lupine. Mojster Grom, ki pri svojem delu uporablja posebne vrtalnike z
V spodnjem prostoru Budnar-jeve hiše so do konca aprila na ogled butarice iz različnih krajev Slovenije in sicer iz Ljubne-ga ob Savinji (ljubenskepotice), Sodražice, Rateč pri Planici (prajtlc), Ljubljane, Šmarce pri Kamniku ter Spodnjih in Zgornjih Palovč.
diamantnimi konicami, ki nehote spominjajo na zobozdravstvene mučilne naprave, umetniške podobe ustvarja na kokošjih, gosjih in nojevih jajcih, pa tudi jajcih avstralskega emuja.
ALENKA HRIBAR
Znameniti» vrhniškipirh« je prav umetelno okrašen s filigranskim prebadanjem jajčne lupine. Mojster Franc Grom potrebuje za eno »prebodoslikavo«, pri kateri napravi od 700pa celo do 24.000 luknjic, od enega do treh tednov.
Poslikava »pirhov«
Pod vodstvom Slavice Cvetek, ene zadnjih slikark kamniške majolke, smo se na sončno soboto konec mar-
ca zbrale na poslikavi pirhov v ILA ustvarjalnici na Zgornjem Perovem. Na rjave glinaste osnove v obliki pir-hov smo slikale z belo, na bele osnove pa z modro, rdečo. Motivi so bili različni: cvetlični, geometrijski, po predlogah, kot je pri nas v navadi. Začeli so nastajati tudi novi ornamen-ti. Seveda smo najprej s svinčnikom rahlo narisale motiv in šele nato nanašale barvo. Tako pobarvani izdelki so šli še enkrat v peč, v žganje, kot rečemo keramiki. Svinčnik pri tej visoki temperaturi zgori in ostane le barvast motiv.
TATJANA HLAČER
Ste nez
zdostopomdo I fiksnega interneta?
Si.mobilov mobilni internet s kar 45 GB prenosa podatkov in naprava za WiFipovezavo do konca leta ceneje!

Na voljo 3-dnevni brezplačni preizkus.
Naprava za WiFi povezavo + Mobilni internet 45GIGA
19,99 €
na mesec do konca 2014
/
Znižana cena mesečne naročnine velja do 31.12. 2014 ob sklenitvi paketa Mobilni internet 45GIGA do 31. 5.2014. Ponudba vključuje napravo zaWiFi povezavo Huawei E8259 Webcube. Ponudba je na voljo novim in po pogojih Predčasnega nakupa naprave tudi obstoječim naročnikom, ki se vežejo za obdobje 24 mesecev. Priključnina za paket Mobilni internet 45GIGA je 12,20 € in se zaračuna v enkratnem znesku. Po dosegu vključene količine prenosa podatkov znotraj obračunskega obdobja se hitrost prenosa praviloma zniža na največ 64 kbit/s. Vse cene vključujejo DDV. Več informacij dobite naSi.mobilovih prodajnih mestih, na www.simobil.si ali telefonski številki040404040. Si.mobil, d. d., Šmartinska c. 134b, Si-1000 Ljubljana.
simobil.si
ZANIMIVOSTI
10. april 2014 9
Arboretum z dinozavri pričakuje največje spomladansko cvetenje
Arboretum Volčji Potok, ki mu je februarski žled povzročil največjo naravno katastrofo v zgodovini in za preko šesto tisoč evrov škode, varen in lepo urejen pričakuje obiskovalce in tradicionalno spomladansko razstavo.
Kot je povedal direktor Aleš Ocepek na novinarski konferenci sredi marca, ko je predstavil posledice žledu, sanacijo, načrtovane prostorske rešitve ter prihajajoče razstave in dogodke, ki jih bodo kljub sanaciji izpeljali v celoti, bodo posledice februarskega žle-doloma odstranjevali še vse leto. »Parkovni del je očiščen, urejen in varen za obiskovalce, pripravljen na cvetenje in prireditve, ki jih bomo
izpeljali in s tem dokazali, da je Arboretum Volčji Potok kljub škodi še vedno zanimiv in lep«.
V kolektivu arboretuma so se ob pomoči gozdarjev, delavcev preko javnih del in prostovoljcev takoj, ko se je žled stalil, lotili sanacijskih del v parku in gozdu. V mesecu in pol so naredili že veliko, a jih čaka še mnogo dela. V marcu so uspeli sanirati okoli tristo dreves, kar je komaj četrtina poškodovanih. Gozd v arboretumu ni gospodarski, pač pa parkovni gozd in med poškodovanimi so tudi velika mar-kantna drevesa, najstarejše drevo v parku, znamenita Souvanova lipa in javor, ki je pogosto upodobljen na prospektih parka. Uredili so že spre-
hajalno pot okoli hriba. Do sredine marca so pospravili 1500 kubičnih metrov lesa in 200 kubičnih metrov debelejšega vejevja, primernega za drva. Krošnje dreves so uporabili in del kompostirali, iz drugega dela pa delajo sekance, nekaj so ga zmleli in vrnili v gozd.
Kot je izpostavil direktor Oce-pek, je Arboretum Volčji Potok javni zavod, za katerega si že vrsto let prizadevajo za ustreznejšo gospodarsko organiziranost znotraj ministrstva za kulturo, pod okrilje katerega sodi. Velik del stroškov poslovanja namreč pokrivajo sami z lastnimi dejavnostmi. »Brez dogodkov in razstav arboretum ne bi preživel«, poudarja Ocepek. Tudi
Pomlad nam postreže z obilico cvetja. Med sprehodom po Arboretumu nam pogledi zastanejo ob čudovitih barvah mnogih cvetlic, med katerimi so najbolj znameniti tulipani.
Pred štirimi leti so v Arboretum prvič pripeljali dinozavre. Odziv obiskovalcev je bil fantastičen, zato so se dinozavri letos vrnili. Gre za največjo razstavo dinozavrov v Sloveniji, saj je v parku postavljenih kar 65 dinozavrov, nekateri med njimi celo premikajo glavo in rep, dihajo, obračajo oči in spuščajo zvoke. Največja med njimi sta s 25 metri Brahiozaver - »Rokatec« in Mamenhiozaver - »Mamenški kuščar«.
večino stroškov letošnje sanacije bodo skušali pokriti z razstavami in dogodki, pri tem naj bi jim pomagala zanimiva razstava dinozavrov, ki so jih v park postavili že konec marca. Vse do 10. junija bo obiskovalce, še posebej pa mlade družine, privabljalo 65 dinozavrov, med njimi je osem premikajočih, največji med njimi pa meri 25 metrov.
Ob vseh prizadevanjih za dobro poslovanje, so v Arboretumu Volčji Potok veseli podpore zavarovalnice Adriatic Slovenica, tudi z akcijo Prijatelji in podporniki Arboretuma Volčji Potok, v okviru katere so pripravili nagradno igro, članom AS kluba pa omogočili dvajset odsotni popust pri nakupu vstopnic. Poleg ugodnih cen letnih vstopnic po 25 evrov za odrasle in 14 evrov za otroke, ki jih sofinancirajo občine Kamnik, Komenda, Domžale in
Živahen sejemski konec tedna v Komendi
Kmetijski sejem v Komendi je od skromnih začetkov, ko se je pred devetnajstimi leti predstavilo pet razstavljavcev kmetijske mehanizacije na pobudo predsednika KK Komenda Lojzeta Laha, idejnega očeta sejma in dolgoletnega vodje organizacijskega odbora, prerasel v eno največjih sejemskih prireditev pri nas. »Takrat seveda nismo razmišljali, niti slutili, da bo Komenda dobila sejem tolikšnih razsežnosti, še manj, da bo nadaljevala tradicijo sejmarstva na Gorenjskem«, je povedal Alojz Lah še pred zadnjimi organizacijskimi pripravami sejma, ki se po vsebini in razsežnosti ter odličnim obiskom preko 70.000 obiskovalcev v treh dneh danes postavlja ob bok radgonskemu.
Na letošnjem spomladanskem sejmu kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije ter vrtnarske in ogrevalne opreme bo sodelovalo 460 razstavljavcev, ki se bodo s pestro ponudbo in programi predstavljali na 32.000 kvadratnih metrih. Z razliko od predhodnih bo letošnji spomladanski sejem trajal kar štiri dni, od četrtka, 10. aprila, do nedelje, 13. aprila, medtem ko bo jesenski sejem še naprej vabil obiskovalce na tridnevno sejemsko dogajanje v Komendi.
Kot je povedal Stane Štebe, predsednik odbora za sejem, je letošnji sejem največji doslej, pripravili so še 800 kvadratnih metrov in vse površine so zasedene. Tudi tokrat bodo na sejmu sodelovali in razstavljali gostje iz Sremske Mitrovice in Rume.
Poleg številnih razstavljavcev kmetijske mehanizacije, opreme, orodij ter izdelkov in opreme široke potrošnje za vrtičkarstvo, gradbeništvo, komunal-no-inštalacijske dejavnosti, obrtništvo itd. bo štiri dni na sejmu tudi bogat izobraževalni in predstavitveni program. V petek bo predavanje o Razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter predavanje o spremljanju zdravstvenega stanja krav z novimi tehnološkimi pristopi. Od petka do nedelje bo vsak dan ob 11. uri razstava in predstavitev govedi v organizaciji Govedorejskega poslovnega združenja iz Domžal. Vsak dan ob 13. uri bo predstavitev varnega dela z motorno žago v izrednih razmerah v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije ter skozi ves dan predstavitev varnega dela z gozdarskimi prikolicami in različnimi cepilniki.
KONJENIŠKI KLUB KOMENDA VAS VABI NA SPOMLADANSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, KOMUNALNE IN GRADBENE MEHANIZACIJE od 10. do 13. aprila 2014
Na sejmu se bodo predstavili tudi ponudniki sistemov za ogrevanje na biomaso in pridobivanje energije na naraven način, vrtnarjenje za široko potrošnji. Razstava govedi. Vstopnine ni.
V petek zvečer bo skupaj s priznanimi ansambli nastopil ansambel GADI, v soboto pa prav tako z znanimi ansambli MODRIJANI.
Mengeš, so obiskovalci dobro sprejeli karte za dvakratni obisk parka, saj je ta lep v vseh mesecih v letu.
V polnem teku so priprave za tradicionalno spomladansko razstavo tulipanov z razstavo cvetja, vrtnarstva, vrtne opreme in vrtnarskim sejmom, ki je vsako leto vrhunec dogodkov v Arboretumu. Letos bo obiskovalce privabljala med 26. aprilom in 4. majem. Dvesto različnih sort tulipanov je posajenih v strnjenih gredah na Graščinskem spodnjem polju in v senčnih zasaditvah v Hujski loki.
Poleg tulipanov so na novo zasadili 150.000 narcis, osnovali nove grede z 80.000 dvoletnicami, 3.000 cesarskimi tulipani, 14.000 hijacin-tami, 30.000 hrušicami ... obnovili so rastlinjaka za kaktuse in orhideje in tako dobili več prostora za rastline in obiskovalce, tudi invalide. Med prostorskimi ureditvami pa že načrtujejo ureditev novega, reprezentativnega in sodobnega vstopnega objekta v park in prenovo stare pristave.
Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ

Brezplačni preventivni pregledi zot
Naročila: 040 453 581
}
(S)
DOl dO
Dendo d. o. o. Stobovska 11a 1230 Domžale
_, Tel: +386 1 724 3 117
e-pošta: info@dendo.si
R
Z organizacijo in vztrajnostjo Konjeniški klub Komenda, ki bo prihodnje leto obeležil 60-letnico delovanja in je danes drugi najuspešnejši klub v slovenskem kasaštvu, dokazuje, da svoje poslanstvo uspešno povezuje s sejemsko organizacijsko dejavnostjo. »Prav ta uspešna organizacijska povezanost, ki se danes potrjuje v Konjeniškem klubu Komenda s sejmom, je tudi dokaz, da sta s pravo usmeritvijo in vodenjem lahko uspešni obe področji,« potrdi Alojz Lah.
Organizatorji so tudi tokrat dobro poskrbeli za urejeno parkiranje, brezplačen avtobusni prevoz iz poslovne cone, za pestro gostinsko ponudbo in zabavni program, ki bo obiskovalce privabil in zadržal v Komendi do poznih večernih ur. Sejem v Komendi je dogodek, ki se ga pač ne sme zamuditi.
VERA MEJAČ
Gašperlin
vrtni center
\\
Do 15. aprila za balkonsko cvetje 10% popusta.
-	sadne sadike: jablane, hruške, kivi,y kaki, asimina...
-	zelenjavne sadike, semena, substrati...
cvetličarna
HiŠa t ep i k rož
Dilevtl (as: ■ sobota SiO'-17:»
Vrtni center Gašperlin Moste pri Komendi T: 01 834 35 87	www.vrtnicenter.si
10 10. april 2014
MED NAMI - MED GENERACIJAMI

V pričakovanju Nesmrtnih
Brezje zopet zasijale v soju odrskih luči
Marec je bil na GSŠRM v prvi polovici bolj nemško obarvan, saj je 35 dijakov opravljalo t.i. EPI Lesepreis, bralno značko iz nemščine. Zavzetim mentoricam, skrbnima knjižničarkama in pridnim bralcem gre zahvala, da jih je kar 26 doseglo srebrno ali zlato priznanje. V tem mesecu je skoraj za cel razred dijakov opravljalo tudi pisni del izpita za nemško jezikovno diplomo (DSD), ustni del jih čaka aprila. Držimo pesti, da bodo šprehali, kot se za GSŠRM-jevce šika!
Svoje znanje so naši dijaki več kot uspešno dokazovali tudi na 13. državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev. Tema letošnjega tekmovanja, ki je potekalo v Slovenski Bistrici, je bila Propad vzhodnega bloka. Tekmovali smo z gimnazijsko ekipo in ekipo srednje strokovne šole. Gimnazijska je pod mentorstvom prof. Marjete Kralj prejela tri srebrna priznanja (Liza Uršič, Saša Skok in Miha Plahutnik) ter štiri bronasta (Martin Jereb, Aljoša Zorman, Danijel Erdani in Lina Valentinčič), v kategoriji srednjih strokovnih šol pa se lahko pohvalimo z enim srebrnim (Anja Pirc) in dvema bronastima priznanjema (Ana Štrajhar in Janja Šlebir).
Mentorica Alenka Hladnik je naše dijake pripravljala in vodila na Gimnazijo Vič, kjer je potekalo 10. državno prvenstvo v pisanju filozofskega eseja. Odrezali so se več kot odlično in zasedli eno prvo (Larisa Vrtačnik) ter dve drugi mesti (Sanja Podržaj, Leo Kranjc).
Konec marca je zaznamoval občinski praznik, dijaki GSŠRM so ga z mentorico Marjo Kodra počastili z jubilejno, 20. predstavo Gledališke skupine GSŠRM Rudolfi - Zgubljeni koraki. Pod vodstvom prof. Kristine Jamšek pa so v sodelovanju z Glasbeno šolo Kamnik pripravili kultur-
ni večer v spomin na 140-letnico rojstva velikega Slovenca in kamniškega rojaka, generala Rudolfa Maistra z naslovom »Ves svoj sem mehki optimizem zbral ... Mladi in Maister«.
Aprila ne začenjamo z dežjem, pač pa kar z nevihto dogodkov. K nam prihajajo na izmenjavo znova dijaki iz partnerske gimnazije mesta Neustadt an der WeinstraBe v Nemčiji. Učili se bodo slovenščino, si ogledali Kamnik, Ljubljano in Primorsko ter sodelovali na delavnicah Mladinskega centra Kotlovnica. Petek, 4. aprila, je pri nas EKO DAN,
ko dijake z različnimi akcijami spodbujamo h kritičnemu razmišljanju do našega načina življenja in njegovega vpliva na okolje in družbo. Osrednje teme in akcije tega dne so pomen pitne vode, resnica o antibiotikih, čiščenje okolice, eko vrtiček, skupaj z nemško veleposlanico in predstavnikom zavarovalnice sadimo jablano, za dobrodelne namene pečemo domače palačinke, predelujemo odslužene tekstilne izdelke v igračke, zbiramo odpadni papir in elektronsko opremo.
Veliki dogodek, ki ga vsi nestrpno pričakujemo, je premiera novega
V soboto, 29. marca, so na Prele-snikovi domačiji na Brezjah premierno uprizorili igro Antona Tomaža Linharta Županova Micka. Brezjanski gle-dališčniki, ki nastopajo pod imenom Gledališče z razgledom, so se pod odrskimi žarometi izvrstno odrezali in s prepričljivo igro navdušili zbrano občinstvo. Z doživeto interpretacijo so presegli pričakovanja navzočih in dokazali, da se da z obilico dobre volje prestavljati meje nemogočega. Z odlično umeščeno sceno, ki jo je naslikal Franci Oražem, številnimi predmeti preprostega kmečkega človeka in kostumografijo iz obdobja Linhartovega življenja so skušali ohraniti pristnost takratnega življenja. Komedija v dveh dejanjih, ki slika boj med naduto, vzvišeno in brezsrčno gospodo ter preprostim, skromnim, naivnim in dobrohotnim kmetom, je bila sicer že neštetokrat uprizorjena, a s svojo brezčasnostjo vedno znova očara in nas ne pušča ravnodušnih.
Tega so se dobro zavedali Mihela Gabrovec v vlogi Micke, Miša Arko v zahtevni vlogi župana, Teo Lužar kot
Anže, Anka Starova-snik v vlogi bogate vdove Šternfeldov-ke, Petra Gabrovec kot Monkof, Simon Jezeršek kot nadut, vzvišen, predrzen in goljufivi baron Tulpenheim ter Aleš Bojc v vlogi zapitega pisarja Glažka. Mesto šepetalke je tokrat prevzela Sanja Kukovič, pod scenarij pa se je podpisala Bojana Lužar. Miha Staro-vasnik in Bojan Zvr-žina sta v zavetju domačije postavila oder ter poskrbela, da je bil dogodek tehnično brezhiben.
Nastopajoči so na koncu predstave zaplesali in se gledalcem poklonili ob zvokih harmonike, ki jo je raztezal vaški veseljak Marjan Rak.
Poudariti je treba, da je delo, ki je ga je bilo potrebno vložiti za uprizoritev dogodka, v celoti prostovoljne
narave. Predvsem igralci so v zadnjih dveh mesecih trdo delali in opravili tudi po tri celovečerne vaje tedensko.
Njihov trud je bil bogato poplačan. Obiskovalci so z nastopajočimi delili vtise, o igri se je ob kuhanem vinu in dobrotah, ki so jih napekle vaške gospodinje, govorilo še dolgo v noč.
BOJANA LUŽAR
KUOD Bayani praznuje 10. rojstni dan
muzikala Immortals - Nesmrtni. Ekipa skoraj 50 nastopajočih z mentorico Katjo Balantič, avtorjem besedila Milanom Man-deljcem in glasbenikom Maticem Smolnikarjem, ki je prispeval tudi nekaj avtorske glasbe, pripravljajo pravi glasbeni spektakel v angleškem jeziku, poln pravljičnih bitij, čarovnic in večnega boja med dobrim in zlim. Premiera muzikala bo 12. aprila ob 20. uri v Domu kulture Kamnik.
Nadaljevanje s 7. strani
12 krav s telički, ki se pasejo na okoliških travnikih, nekatere poleti na Menini planini. Paša živine v poletnem času in popolnoma naravna krma zagotavljata visoko kvaliteto izdelkov. Včasih so redili tudi prašiče, a danes imajo poleg krav le še 50 kokoši. Sprva so mleko oddajali v mlekarno, pred šestimi leti pa sta se zakonca Kropivšek odločila za usmeritev v sirarsko dejavnost, saj je Helena po triindvajsetih letih dela v tovarni Eta ostala doma na kmetiji.
»Razvoj Tuhinjske doline se počasi vrača v pravo smer. Včasih je šlo preveč ljudi s kmetij v tovarno, kjer je bilo zagotovljeno delovno mesto, izgubili pa smo na samoiniciativnosti ljudi. Sam si nikoli nisem želel biti odvisen od koga drugega. Prepričan sem, da bi tudi v naših krajih majhne družinske kmetije z večjo samooskrbo lahko bile uspešne in v teh gospodarsko težavnih časih rešitev za marsikoga,« meni Jože Kropivšek.
Kmetija kot podjetje
Za podjetniško pot se je Helena ob podpori moža odločila pred šestimi leti. Danes pravi, da se ne bi nikoli več vrnila na delo v tovarno, saj ji je prav všeč, da je sama svoj gospodar. Najprej se je udeležila dveh seminarjev za dopolnilne dejavnosti, da je pridobila nekaj začetnih znanj. Začela je s seminarjem predelave zelenjave, peke kruha, peciva in piškotov, na koncu pa so jo pregovorili, da gre še na šolanje za sirarko, kar je bila skorajda logična odločitev, saj so imeli doma dovolj mleka. Helena priznava, da se na začetku sploh ni videla v tej vlogi, delo sirarke se ji je zdelo zelo zahtevno, a sta se z možem zaradi nihanja cen mleka ter Helenine izgube redne službe po sili razmer odločila, da na kmetiji vpeljejo še to dodatno dejavnost. Kljub začetnemu strahu pred novim sta z možem ob podpori znanega sirarja s Primorske, ki jima je tudi prodal vse stroje za sirarno, v zelo hitrem času proizvedla prvi sir. Prvotno sta imela v načrtu, da si bosta delo v sirarnici delila, zato sta na tečaj sirarstva odšla oba, a sta kaj kmalu spoznala, da je bolje, da Helena poskrbi za sir, Jože pa za delo v hlevu in gozdu. Šele
Kmetija Pr' Gabršk je družinska kmetija s tradicijo. Jože Kropivšek si je že od majhnega želel prevzeti kmetijsko dejavnost svojega očeta, na kmetiji pa poskrbi za delo v hlevu, na travnikih in v gozdu.
danes se Helena resnično zaveda, da je bila odločitev za sirarno popolna sprememba njunega življenjskega sloga. Heleno je začelo delo v sirarnici iz dneva v dan bolj veseliti, začela je ustvarjati okusne jogurte, skuto, mladi sirček, albuminsko skuto, zdaj pa še trnič. Izdelke prodajata doma, v izbranih trgovinah ter na tržnicah v Ljubljani in Kamniku. Kmetija tako postaja vse bolj prepoznavna.
Kupci na kamniški tržnici se zavedajo pomembnosti lokalnega izvora hrane
Helena prizna, da so bili njeni prvi trenutki na tržnici težki, bilo ji je kar malce nerodno. V šestih letih se je marsikaj spremenilo. Ob podpori družine in vse več rednih strank je postala bolj samozavestna in zgovorna. Danes se najbolje počuti med ljudmi, ko na tržnici prodaja svoje izdelke in se že vnaprej veseli torka in sobote. Sama opaža, da se je tudi zanimanje za zdrave, domače, lokalne izdelke v zadnjih letih izredno povečalo. Trenutno so na Kmetiji Pr' Gabršk s prodajo zadovoljni, povpraševanje skorajda celo presega ponudbo. Kupci vse bolj cenijo domače in znajo prepoznati kvaliteten izdelek. Po mnenju Helene in Jožeta se v smeri podeželja bolj odpira tudi kamniška Občina, kar ju zelo veseli. Helena se aktivno povezuje s kmečkimi ženami Tuhinjske doline, kjer se v skupnih druženjih srečujejo, si izmenjujejo izkušnje, znanja in se skupaj spopadajo z zahtevami, izzivi vsakdana na kmetiji.
Trniči od sedaj tudi pod Menino planino
Dolga leta edina izdelovalka trničev na Kamniškem Rezka Mali je že v letih, zato so Heleno prosili, če bi prevzela delo gospe Rezke. Kar nekaj časa je minilo, da je privolila in nato je šlo vse z vrtoglavo hitrostjo, pravi Helena. Zaveda se, da so izkušnje pri izdelavi trničev še kako pomembne: »Rezka Mali nama je s hčero pred dvema mesecema pokazala izdelavo trničev, a sami morava to prenesti še v naše mleko, naš prostor.« Odločitev, da se daje več poudarka na trniču kot živilu, se vsem na kmetiji Pr' Gabršk zdi izvrstna, saj so jedi z dodanim trničem zares zelo okusne. Presenetili so jih tudi kupci na tržnici, saj je marsikdo prišel samo po trnič. »Odzivi rednih strank pri degustaciji na stojnici so zaenkrat več kot pozitivni, pa tudi sama sem bila na delavnici s kuharji nad predstavljenimi jedmi zelo navdušena,« opisuje svoje izkušnje Helena.
Trdo delo se obrestuje
V smehu Helena pritrjuje, da se ji sanje uresničujejo, a da je trenutno na razpotju, saj je delo s trničem prinesel nove naloge. Zakonca Kropivšek sta složna v prepričanju, da se trdo delo vedno obrestuje. Pravita, da moraš biti vztrajen in hoditi naprej. »Če stojiš na mestu, te povozijo,« se pošalita Helena in Jože. Na račun kmetije je počitka bolj malo. Na dopust so šli nazadnje pred dvajsetimi leti, ko so imeli še krave dojilje, katere so oddali na Menino planino, sedaj pa si občasno privoščijo celodnevno plavanje v toplicah, a se že po nekaj urah sprašujejo, kaj se dogaja doma. Helena in Jože si za svojo dušo vsak večer privoščita enourni sprehod, vsakodnevna petkilometerska tura jima pomaga zbistriti misli, razgibati telo, med hojo pa najdeta čas za pogovor. Hoja v naravi ju napolni z energijo, ju izpopolnjuje. Tudi na njima ljubi Me-nini planini, za katero pravita, da je prepogosto prezrta pri Kamničanih.
Kmetijo Pr' Gabršk velikokrat z zanimanjem obiščejo tudi različne skupine, ki si jo pridejo pogledat kot primer dobre prakse. Čeprav je delo na kmetiji naporno, prinaša tudi svojevrstno zadovoljstvo, zato so pri Kropiv-škovih ponosni, da so se odločili ohraniti kmetijsko dejavnost prednikov in jo tudi nadgradili. Vsi domači na kmetiji pa poudarjajo, da delo na družinski kmetiji ni služba, temveč način življenja.
BOJANA KLEMENC
Bayanifest - na sobotnih brezplačnih delavnicah so se udeleženke spoznale z najrazličnejšimi plesnimi ritmi.
KUOD Bayani je v marcu praznoval 10. obletnico delovanja. Ob tem jubileju so zadnjo marčevsko soboto v Domu kulture Kamnik pripravili Bayanifest - vrsto brezplačnih delavnic, na katerih so plesne učiteljice delile znanje, izkušnje in plesne korake. Članice društva in ostale udeleženke so spoznavale najrazličnejše plesne tehnike, od orientalske, indijske do modernejših plesnih ritmov, kot je na primer orient tribal fusion. Dogodek, ki ga je delno podprl tudi JSKD OI Kamnik, so slavnostno zaključile s prireditvijo za članice društva, na kateri so se ob rojstnodnevni torti in drugih dobrotah, nostalgično spominjale prvih začetkov, številnih vrhunskih nastopov ter uspešnega delovanja društva nasploh.
Skupino Bayani so leta 2004 ustanovile Nataša Kočar, Julija Tomšič in Tanja Potočnik, prvič pa so se uradno predstavile na prvem Kamfestu. Jeseni istega leta so začele nastopati in poučevati orientalski ples, leto kasneje pa je neformalno združenje preraslo v Kulturno umetniško orientalsko društvo Bayani. Pridružila se jim je še Manca Pavli in skupaj so gojile ljubezen do orientalskega plesa in bližnjevzhodnih folklor, glasbe, pa tudi kulture in plesa nasploh. Pred leti je v društvu začela poučevati tudi izkušena mlada plesalka in koreografinja Sylvia Valentine - z Natašo Kočar sta leta 2008 vzpostavili sekcijo za indijski ples Shakti, ki se ukvarja s klasičnim indijskim plesom kathak, bollywoodom in indijskimi folklornimi plesi. Nazadnje sta se pridružili še Urša Perčič in Špela Rakovec, ki vsaka na svojem plesnem področju širita znanje in veselje do plesnih ritmov. KUOD Bayani se med drugim lahko pohvali s številnimi nastopi doma in v tujini, osmimi rednimi letnimi produkcijami ter kar osmimi plesnimi predstavami. V društvu je trenutno okoli 80 članic iz Kamnika in okolice, pa tudi iz Ljubljane, Kranja in Celja. Skupaj z Arabskim društvom iz Ljubljane prirejajo večere arabske kuhinje, sodelujejo pa tudi z Arabskim kulturnim društvom Rozana iz Maribora.
Njihovo poslanstvo je gojiti orientalski in indijski ples kot odrsko umetnost, navduševati nove generacije plesalk ter prenašati znanje o orientalskem in indijskem plesu širši publiki. Ob tem želijo ostati zvesti izvornemu izročilu teh plesov ter jih istočasno pravično vključevati v moderne aspekte gledališkega giba.
KATJA URANKAR
Ustanoviteljice društva KUOD Bayani in plesne učiteljice ob rojstnodnevni torti.
Kamniški OBČAN
NAŠ POGOVOR: LUKA MEZGEC
10. april 2014 11
»Treba je vztrajati, čeprav je težko«
Ena dirka, sedem tekmovalnih dni, od teh trikrat isti zmagovalec. Luka Mezgec. Redkost, ki jo na največjih kolesarskih dirkah lahko preštejemo na prste. 25-letni Kamničan je tri zmage nanizal na dirki Po Kataloniji, dirki z 92-letno tradicijo in ugledom svetovne serije WorldToura. Potem, ko je lani svetovno elito opozoril nase s tremi četrtimi mesti na dirki Po Romandiji v aprilu, tremi tretjimi mesti na najbolj uglednem italijanskem Giru v maju in s prvo veliko zmago na dirki Po Pekingu sredi oktobra, ima po štirinajstih tekmovalnih dneh v letošnji sezoni že štiri zmage. Izjemna bera. Zadnji teden v marcu je bil zagotovo eden najbolj udarnih kolesarjev na zvezdniški kolesarski sceni. Med pogovorom na kamniškem glavnem »placu« je umirjeno, trezno, skromno, tudi malce navihano v svojem slogu, razkril delček iz sveta najhitrejših kolesarskih obročnikov, preden je s kolegi naredil nedeljsko rundo.
Luka, kakšni so vtisi teden dni po velikem uspehu na dirki Po Kataloniji?
Ni se kaj dosti spremenilo. Znova moram trenirati. Teden je bil umirjen, nekaj več medijskih obveznosti in to je to.
Kakšni so bili odzivi po treh zmagah na eni dirki, kar v zadnjem desetletju ni uspelo več kot desetim kolesarjem?
Nič posebnega ni bilo. Med dirko je sicer bilo več pozornosti, tudi kolesarji me bolj poznajo, nekateri, kot na primer Alberto Contador, so celo začeli govoriti z mano. Na splošno, pa so bili presenečeni. Posebno šefi v ekipi. Na dirko sem šel s ciljem, da zmagam eno etapo, odnesli smo tri. Zmage v kolesarstvu so zasluga cele ekipe. To je bilo tudi za športne direktorje presenečenje. In tudi z drugim kolesarjem Barguilom, ki se je boril za visoko skupno uvrstitev in bil osmi, smo bili uspešni. Dosegli smo več, kot smo pričakovali. Ekipa Giant je mlada, mladi smo bili tudi tisti na dirki in zato na nas niso postavljali rezultatskega pritiska. Potem je še klubski kolega John Degenkolb zmagal klasiko v Wevelgemu in tako smo pobrali pet zmag v enem tednu. Sanjski teden za ekipo. Mislim, da bi težko bolje naredili.
Dve majici vodilnega, ki ste ju nosili v prvih dveh dneh, sta poseben prestiž? Kje visita?
Ena je na ogled pri prijatelju Kerkezu v kolesarski trgovini, eno imam doma. Sta le prvi z največjih dirk.
Težko si predstavljamo, še posebej laiki, kako prevoziti več kot 200 kilometrov in nato v zaključku še sprintatipri več kot 60 km/h?
200 kilometrov je isto kot bi vozili 130 kilometrov. Pač se vozimo 70 kilometrov ali več manj intenzivno. Velikokrat so krajše dirke težje, bolj brutalne, hitrejše, bolj izčrpajoče. Treba pa je razumeti, da daljša trasa zahteva več pozornosti pri pijači in hrani. Tudi kakšen sendvič imamo s seboj. Brez salame ali narezane klobase.
Kolikšen je trening profesionalnega kolesarja?
Morda po urah treninga? Na dirki Po Kataloniji smo na kolesu v enem tednu preživeli 32 ur. Ta teden, ko sem imel regeneracijski trening, sem bil na kolesu 14 ur. Normalno se giblje od 20 do 25 ur tedensko, včasih se nabere tudi po trideset ur treninga na teden, a so manj intenzivni. Težji so tedni, ko so na programu dirke. Povprečna hitrost na treningu se vrti okoli 30 km/h. Nisem kot rekreativci, kot berem na spletnih profilih jim povprečje pod 35 km/h sploh ne pade. Čez 30 km/h je zame kar hitro. Je pa res, da vozim večinoma klance v okolici. In tudi način intervalnega treninga ni tak, da bi bilo visoko povprečje. Ko se peljem hitro, je hitrost na števcu 60 km/h, ko pa počivam, je lahko tudi 12 km/h. Tako nekako.
Znan si po preobrazbi iz gorskega v cestnega kolesarja in hitrem prodoru med najboljše cestne kolesarje, s tem da si že drugo leto član
Ko je Luka doma, gre z veseljem na rundo s prijatelji, nekateri pa so tudi njegovi trening partnerji.
v aprilu kar 25 % ugodneje! a,ples
Zdaj je pravi trenutek za nakup kuhinje
dabor
Kamnik
Kranjska 3a tel.: 01/831 04 81 051/399 577
www.pohistvo-dabor.si
Kranjčan iz Primskovega, ki se je preselil v Kamnik k Renati. Bivši gorski kolesar, ki je zmagoval tudi Kamniški kros, vzpone na Krvavec in Veliko planino, Maraton Alpe. S pomočjo strokovnjakov iz nizozemske ekipe Giant Shimano je naredil preobrazbo v hitrega cestnega kolesarja, ki je trn v peti najhitrejšim cestnim kolesarjem na svetu, kot so trenutno Mark Cavendish, Andre Greipel, Marcel Kittel, John Degenkolb. Slednja sta njegova klubska kolega. Je učenec Bojana Ropreta, enega od petnajstih z večne lestvice najbolj uspešnih cestnih kolesarjev. Tri etapne zmage na eni dirki ga uvrščajo v krog največjih imen svetovnega kolesarstva zadnjega desetletja, kot so Tom Boonen, Oscar Freire, Alessandro Petacchi, Peter Sagan, Andre Greipel. S štirimi zmagami v »ligi« WorldTour je med bolj cenjenimi v karavani, s 25 leti pa zagotovo velja za enega najbolj perspektivnih cestnih kolesarjev. Naslednja prelomna dirka bi lahko bil italijanski Giro, ki se konec maja konča v Trstu. »Piko je naš« bo zagotovo pisalo na cestah v okolici Trsta.
nizozemske ekipe Giant. Imaš kakšen nasvet za mlade, ki sanjajo kaj podobnega?
Prvo in najpomembneje je, da si je v športu treba zares želeti in z delom temu slediti. Če te želje ni, je vse na silo in brez veze. Treba je vztrajati, čeprav je težko. Vsaj zame je bilo. Predvsem preskok iz MTB na cesto. Na »gorcu« sem bil pri vrhu najboljših, na cesti me nihče ni poznal, mislili so le, da sem »zmešan bajker«. Predvsem za psiho je bilo to težko. Če pa vztrajaš, kot sem sam, te kmalu spoznajo. Osnova pa je, da se je treba hitro učiti, poslušati nasvete in izluščiti, kar pride prav.
Kateri je bil prelomni trenutek v karieri?
Kaj pa vem? Zagotovo odločitev, da grem med cestne kolesarje v Radensko. Potem se je vse sproti dogajalo. Zagotovo pa je bila prelomna zmaga na tekmi Pokala narodov med mlajšimi člani v Kanadi v sezoni 2010. Dobil sem potrditev, da imam nekaj v sebi in da lahko tudi na cesti zmagam. Če bi zadaj capljal, nikoli ne bi vedel in verjetno tudi ne spoznal smisla vztrajanja.
Postajaš glavni »promotor« kamniškega športa. Kakšno okolje je Kamnik za trening in življenje?
Odlično. Tukaj imamo vse, klanec in ravnino. Ni da ni. Bolje kot v Kranju. Takoj nad mestom je hrib. Nikamor se ni treba voziti, teren je razgiban. Posebno za trening pozimi je tu kot nalašč. V dolini Kamniške Bistrice se odprejo številne možnosti. Všeč mi je. Mislim, da je Kamnik tudi glede organiziranosti športa za mlade vzorno okolje. Ima vse, od triatlona, gorskega kolesarstva, tekov, gorskih tekov do cestnega kolesarstva na amaterski ravni. Kamnik je idiličen kraj za te dejavnosti. Glede kvalitete se seveda vse ustavi pri sredstvih, kot marsikje v Sloveniji. Brez tega pa ni mogoče narediti preskoka navzgor. Dovolj nazoren primer smo cestni kolesarji. Ko nas tujci sprašujemo, od kod prihajamo, ne morejo verjeti, da nas je v elitnem razredu WorldTour ekip osem Slovencev, medtem ko sta v Sloveniji le dve profesionalni ekipi tretjega razreda kontinental s komaj dvajsetimi kolesarji. Ne morejo verjeti, da nas na državnem prvenstvu nastopi le nekaj več kot trideset, od tega nas več kot polovica vozi v tujih ekipah. V svetu smo fenomen. Verjetno tudi zaradi okolja, kjer bivamo in treniramo.
Kako izbiraš teren? Vedno isto traso pri istem načinu vadbe?
Ne. Najraje se zapeljem proti Pšajnovici in čez Zlato polje. Tu so najlepši tereni za trening. Potem pa na Črnivec in proti Krvavcu. Najraje imam razgibane terene, so kot nalašč za moj način treninga, ki mi ga predpišejo strokovnjaki v klubu. Potem pa se prilagajam fantom, ki trenirajo z mano. Denimo, dobim se z Juretom Kukovičem in grem z njim dve uri, tudi na Brezje in nazaj, potem pa z Aljošo Martinjašem še dve uri. Vsi se malo prilagodimo in ni mi težko narediti treninga. Če je moj trening hitrejši, se počakamo na vrhu klanca. Tako je dobro za vse.
Kako pomembni so na kolesu kilogrami?
Jasno, več kilogramov kot imam, bolj trpim na klanec. Če jih imam 71, kar je moja spodnja optimalna meja, kot sem ugotovil skozi leta, v sprintu nisem več tako eksploziven. Torej je treba najti ravnovesje. Če
je trasa dirke zelo zahtevna in težka, je bolje, da imam manj kilogramov in lažje pripeljem čez klanec in sprintam manj izmučen. Če pa sem težji, na koncu v zadnjih metrih lahko dam več od sebe. Sedaj jih imam 73, pred italijanskim Gi-rom v maju, ki bo poleg aprilske Romandije moja naslednja velika preizkušnja, pa jih bom verjetno imel 72. Ko sem bil še gorski kolesar, je bilo idealno okoli 71. S temi kilogrami nisem bil med lahkimi. Če bi bil po specialnosti hribolazec, bi jih imel manj. Hribolazci morajo več in časovno dlje trenirati ter manj jesti. Mi sprinterji pa manj treniramo in več jemo. Moramo biti spočiti, pomembna je svežina. Če si utrujen, preprosto nisi eksploziven.
Ljubiteljski kolesarji damo veliko na opremo, pravijo.
Sam pa niti ne. Kar dobim, vozim. Nisem »frik« na opremo. Če kaj rabim, vprašam prijatelje. Rekreativci imajo odgovore na vsa vprašanja. Od nastavitev, teže opreme. Vse. Glede nastavitve položaja na kolesu sledimo dostopnemu programu na spletu, ki ga ima naš sponzor Shima-no. Nič drugega. Potem je vse odvisno od počutja. Vsak kolesar je malo drugačen. Tehnologija pa seveda napreduje in treba ji je slediti. Če bi to, kar imamo sedaj, imeli pred petimi leti, bi se le čudili.
Je tehnologija, ki spremlja celoten cirkus profesionalnega cestnega kolesarstva, tudi napredovala?
Niti ne. Poglejte primer z radijskimi zvezami med športnimi direktorji in tekmovalci, ki jih želi UCI ukiniti. Torej nazaduje. Je pa res, da izjemno napreduje tehnologija izdelave oblačil. Sploh si ne predstavljam, kako je bilo včasih, ko je kolesarje po šest ur in več pral dež. Jih je zeblo kot norce. Danes s to »fensi« opremo veliko lažje preživimo ekstreme s hudo vročino in mrazom.
Kaj je tvoja velika prednost? To, da si najhitrejši sprinter med najbolj vzdržljivimi?
Odvisno. Tudi najhitrejši Mark Cavendish, ko je v »top« formi, pride čez klance. No, vse je odvisno od dirke. Veliko je kolesarjev podobnega tipa, ki v večji ali manjši skupini pripelje čez klanec in je potem hitrih. To so Belgijec Meersman, Avstralec Gerrans, Slovak Sagan. Kar nekaj jih je. Asa lahko potegneš šele takrat, ko zmagaš. Velikokrat gre za centimetre.
Imaš v glavi že kakšno legendarno enodnevno klasiko? Te dni so v ospredju Flandrija in Pariz-Roubaix.
Meni najbližje je Milano-San Remo. Letos je nisem vozil, ker je bila v istem terminu kot Katalonija, imel pa sem jo v mislih. Morda naslednje leto. Te severne klasike pa so zaenkrat še preveč stresne, čeprav sem v Belgiji tik pred odhodom v Katalonijo že zmagal enodnevno dirko v Hanzame. Morda kdaj kasneje.
V vaši ekipi Argos - Shimano je 28 kolesarjev iz 12 držav, tudi iz Amerike, Azije, Afrike. Se čuti drugačnost?
Ja, vsak ima svoje »fore« in navade, na splošno pa smo si zelo podobni. Mislim, da se glede na nacionalnost niti ne ločimo veliko, bolj po osebnem karakterju. Niti dva Nizozemca si nista po tem enaka. Smo pa očitno izbrani po nekih kriterijih, saj smo vsi še mladi glede na kolesarska leta, s smislom za humor in komunikativni. Doslej se še nismo sprli. Morda k temu pripomore tudi to, da si po dirki povemo vse, kar je bilo dobrega in slabega. Morda je to ključ do uspeha. Če bi le tuhtali v sebi, bi enkrat eksplodiralo, napredka pa ne bi bilo.
Smo ena redkih ekip, ki prakticira tak način dela, da ne gledamo posnetkov dirk, pač pa se pogovorimo. Če zmagamo ali smo slabi. Tako izluščimo, kaj je bilo dobro in slabo, ali so bile naloge, ki smo jih prejeli pred dirko, opravljene slabo ali dobro. Tudi prvo sezono med cestnimi kolesarji sva se z Bojanom Ropretom zelo veliko pogovarjala o poteku dirk, kar je bilo zelo pomembno glede na moj pozen prihod v ta taktično zelo zapleten šport. Vedel sem, da moram v čim krajšem času nadoknaditi zamujeno, da ne delam istih napak desetkrat ampak le dvakrat. Tukaj v Giantu je isto. S tem, da je način dirkanja bolj načrtovan in bolj predvidljiv, kot na dirkah z ekipo Radenske in Save na nižjem nivoju. Tedaj je bilo več odvisno od sreče.
Je sodelovanje in komunikacija ključ do uspeha?
Seveda. Tudi v zakonu. Tudi tam se je treba pogovarjati. Veliko pogovarjati in sprejemati kompromise.
METOD MOČNIK
Lmajicej
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
jnsJ
ŠIVILJSKI PRIBOR
PASOVI - DENARNICE
Želimo vam doživete velikonočnepraznikel
Delovni čas: pon.-pet.: 9.-19. ure, sobota: 8.-13. ure
12 10. april 2014
ŠPORT-PLANINSTVO
Kamniški OBČAN
Zarnik najhitrejši pri sv. Primožu. Kdo pa bo prvi na Kamniškem vrhu?
Namizni tenis -občinsko prvenstvo
V naši občini organizirano igramo namizni tenis v telovadnicah na Duplici v OŠ Marije Vere, v ŠD Šmarca, v ŠD Tuhinj, v OŠ Toma Brejca in v zavodu CIRIUS. V sistem redne vadbe je vključenih veliko mladih, predvsem osnovnošolskih otrok. Tudi pri veteranih je ta šport izjemno priljubljen. V iztekajoči se sezoni smo izvedli več odmevnih tekmovanj. V svetlobno najbolj primerni telovadnici v OŠ Marije Vere smo izvedli prvenstvo Gorenjske, mednarodno prvenstvo Kamnika, prvenstvo osnovnih šol občin Kamnik in Komenda ter odprto prvenstvo Kamnika. Odigrali smo tudi zimsko ekipno ligaško tekmovanje z 19 ekipami. Svoj znanje je čez celotno sezono uprizorilo okrog 400 igralk in igralcev na različnih kvalitetnih nivojih. Turnirji so potekali tudi v Šmarci in v Šmartnem. V počastitev občinskega praznika smo 22. marca in 6. aprila organizirali dva močna turnirja: odprto prvenstvo Kamnika in občinsko prvenstvo.
Vrhunsko formo je na odprtem prvenstvu Kamnika pokazal naš mladi up iz Podgorja, kadetski reprezentant Nejc Erjavec. Zmagal je v močni konkurenci najboljših igralcev Slovenije, ki se kot teniška karavana selijo iz turnirja na turnir po vsej državi. Drugi je bil Matevž Žgank iz Celja, tretje mesto sta si razdelila naš Kamničan Edo Horvat in Gorazd Štor iz Velenja. V nedeljo, 6. aprila, smo izpeljali še občinsko člansko prvenstvo. Tokrat se je zbralo manjše število tekmovalcev, le 18, toda bili so kvalitetni, borbeni in zagnani. Svojo priložnost je v odsotnosti nekaterih favoritov izkoristil Damjan Duric in se prvič zavihtel na kamniški namiznoteniški prestol. V finalu je že drugič v sezoni tesno, toda zasluženo premagal očeta in trenerja kluba Željka. Tretje mesto je po infarktno razburljivi tekmi osvojil Jože Lenišek-Čiš po zmagi nad tuhinjskim mojstrom Milanom Močnikom. V ženski kategoriji je bila Darja Grom zanesljivo najboljša pred Slavico Bezovnik, Lejo Jokic in mlado Ano Lenišek. Vsem čestitamo!
Tekmovalno sezono končujemo 19. aprila. Na sporedu je medregijsko tekmovanje v mladinskih kategorijah v OŠ Marije Vere s pričetkom ob 9. uri. Prijazno vabljeni na ogled tekmovanja.
Tjaša Žibert, NT klub Kamnik
Kamniški mojstri bele žogice na občinskem prvenstvu 2014 : Željko, Damjan, Milan, Jože in Srečo.
KARATEISTI VIRTUSA OSVOJILI NOVA ODLIČJA V BOHINJU IN LUCIJI
Člani Karate kluba Virtus Duplica pod vodstvom trenerja Vladimirja Staniča uspešno nadaljujejo tekmovalno sezono. Najprej so 22. marca tekmovali na mednarodnem karate turnirju v Bohinju, na katerem je sodelovalo 471 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Slovaške in Slovenije. V soboto, 29. marca, pa so tekmovali na 1. pokalni tekmi za pokal Slovenije za tekmovalce stare do 18. let, na kateri je sodelovalo preko 400 tekmovalcev in tekmovalk.
V Bohinju so klubske barve zastopali: Aljaž Berro, Miha Uršič, Tilen Sadar, Danica Rušnjak, Bor Gorjan, Jak in Luka Spruk, Blaž Antonin, Žan Ticijan Dolar, Katja in Tomaž Sadar, Andrej Jeglič in trener Vladimir Stanič. Najprej so na tatami stopili najmlajši tekmovalci in sicer v katah. Tomaž in Katja sta zaključila svoj nastop že v prvem krogu tekmovanja, Tilen pa se je uspel uvrstiti v drugi krog tekmovanja, kjer je tesno izgubil od tekmovalca iz Italije. Naj omenimo, da je bila konkurenca zelo močna, saj sta se Tomaž in Tilen pomerila v kategoriji, ki je štela več kot 30 tekmovalcev. Na koncu tekmovanja so se svojih uspehov najbolj veselili: Žan Ticijan Dolar s 3. mestom v kategoriji mladincev -76kg, borbe, Drago Jeglič s 3. mestom v kategoriji veterani +50 let, kate in trener Vladimir Stanič z 2. mestom v kategoriji veterani +50 let, borbe. Ostali tekmovalci so pokazali dobre boje, žal pa niso uspeli poseči po medaljah.
Na tekmovanje v Lucijo se je odpravilo enajst tekmovalcev in tekmovalk: Aljaž Berro, Miha Uršič, Tilen Sadar, Danica Rušnjak, Bor Gorjan, Jak in Luka Spruk, Blaž Antonin, Žan Ticijan Dolar, Anže Gradišek in Meta Motnikar. Tilen in Bor sta se pomerila v katah. Tudi na tem tekmovanju je bila zelo močna konkurenca, saj je v kategoriji tekmovalo okoli štirideset tekmovalcev. Tilen je uspel dvakrat zmagati, v tretje pa mu je zmaga ušla za las in se je na koncu uvrstil okoli 10. mesta. Bor je kato prikazal dobro, a je bil njegov nasprotnik boljši in se je moral posloviti že v prvem krogu tekmovanja. Tudi Miha je izpadel v prvem krogu kljub dobri borbi, saj je izgubil šele po sodniški odločitvi ob neodločenem rezultatu 3:3. Za tretje mesto so se potegovali Jaka, Blaž, Danica in Meta, vendar jim ni uspelo, tako so se na koncu uvrstili na 5. do 6. mesto v svojih kategorijah.
Medalje pa so si pridobili štirje tekmovalci in sicer: Aljaž Berro v kategoriji mlajših dečkov -40kg, borbe s 3. mestom, Anže Gradišek v kategoriji mlajši dečki -45kg, borbe z 2. mestom, Luka Spruk v kategoriji starejših dečkov -55kg, borbe s 3. mestom ter Žan Ticijan Dolar v kategoriji mladinci -76kg, borbe ravno tako s 3. mestom.
B.S.
Ob občinskem prazniku občine Kamnik, na 140. rojstni dan generala Rudolfa Maistra, je bil tudi tekaški praznik. Z 19. tekom k sv. Primožu v organizaciji Ivana Urha in Kluba gorskih tekačev Papež se je začela letošnja gorsko tekaška sezona. Teka se je udeležilo 155 tekačev in tekačic v devetih kategorijah. K sv. Primožu je najhitreje pritekel Sebastjan Zarnik (član KGT Papež), ki je za progo, dolgo 3,5 km z višinsko razliko 400 m, potreboval 16 minut in 31 sekund. V ženski konkurenci je progo najhitreje premagala Sara Jaklič (članica TK Šmarnogorska naveza) s časom 21:41. Tekačicam in tekačem so čestitali in jim zaželeli uspešno gorsko-tekaško sezono podžupanja Julijana Bizjak Mlakar, predsednica KS Kamniška Bistrica Karla Urh in član komisije za gorske teke EAA ter delegat AZS Tomo Šarf.
Zmagovalci po kategorijah (kategoriji Mi/Z1 in M2/Z2 sta tekli na kratki progi):
-	dečki/deklice l. 2005 in mlajši (kat. M1/Z1): 1. Tomi Bajc (ŠD ZDIC), 2. Ambrož Vovk (Calcit Bike Team), 3. Aljaž Cipot (KGT Papež)/1. Maša Viriant, 2. Tija Vidovič, 3. Klara Zlatnar (vse KGT Papež)
-	dečki/deklice l. 2003-2004 (kat. M2/Z2): 1. Miha Podbregar (KGT Papež), 2. Aleš Prelovšek (KGT Papež), 3. Martin Močnik (TK Mlinar)/1. Tjaša Uršič (KGT Papež), 2. Eva Močnik, 3. Iza Škrtič (KGT Papež)
-	dečki/deklice l. 2001-2002 (M3/Z3): 1. Rok Sušnik, 2. Nejc Uršič, 3. Rok Podbregar (vsi KGT Papež)/1. Maja Per (AK Domžale), 2. Tjaša Cirovic, 3. Hana Dobovšek (obe KGT Papež)
-	dečki/deklice l. 1999-2000 (M4/Z4): 1. Tine Hren (TK Šmarnogorska naveza), 2. Miha Oražem (KGT Papež), 3. Luka Trontelj (TK Šmarnogorska naveza)/ 1. Nina Pavlič Hren (AK Domžale)
-	mladinci/mladinke l. 1995-1998 (M5/Z5): 1. Bašir Rezaiji, 2. Žiga Tron-telj (oba TK Šmarnogorska naveza), 3. Aljaž Božič (KGT Papež)/1. Karmen Orehek (KGT Papež)
-	člani/članice l. 1974-1994 (M6/Z6): 1. Sebastjan Zarnik, 2. Boštjan Er-javšek, 3. Jošt Lapajne (vsi KGT Papež)/ 1. Sara Jaklič (TK Šmarnogorska naveza), 2. Katja Kosmatin, 3. Nina Oražem (KGT Papež).
-	ml. veterani/ml. veteranke l. 1964-1973 (M7/Z7): 1. Simon Alič, 2. Izidor Berčič (KGT Papež), 3. Iztok Arbajter/1. Urška Trobec (KGT Papež), 2. Barbara Galjot, 3. Matejka Ahčin.
-	veterani l. 1950-1963 (M8): 1. Lado Kveder, 2. Bojan Galin (oba ŠKD Mekinje), 3. Bojan Kemperl (KGT Papež)
-	veteranke l. 1963 in starejše (Z8): 1. Marinka Milič (TD Gora sv. Miklavž), 2. Slavka Slapar, 3. Justina Koprivšek (Tekaški forum).
-	starejši veterani l. 1949 (M9): 1. Mare Krištofič, 2. Tone Petek (ŠKD Mekinje), 3. Miha Horvat (Sulci Kamnik).
Na velikonočni ponedeljek 1. tek na Kamniški vrh - Vertikal 666
Cez dolino, zahodno od sv. Primoža, se dviga Kamniški vrh, ki je kljub
Naprej z istim vodstvom
Na volilnem občnem zboru PD Kamnik se nas je v petek, 21. marca, v jedilnici Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku zbralo več kot 90 članov, da bi pregledali delovanje društva v letu 2013 in izvolili organe društva (predsednika, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče).
Kot je v našem društvu v navadi, so nas pred uradnim delom s kulturnim programom razveselili planinsko-dramska skupina OŠ Stranje pod mentorstvom Stanke Kočar in Mire Papež ter citrarke Oddelka za citre pri Glasbeni šoli Kamnik Eva Poglajen, Tina Narat in Katja Vodlan pod mentorstvom Tomaža Plahutnika. S kratkim filmom Nad mestom se dani v priredbi Matjaža Šerkezija smo še enkrat obudili spomin na lansko praznovanje stodvajsetih let planinskega društva. Za ozvočenje je poskrbel Rok Bohte, za slikovno predstavitev Klemen Romšak, občni zbor sem vodila Irena Mušič Habjan.
Predsednik društva Ivan Resnik je v poročilu na kratko povzel značilnosti delovanja društva: dobro delo gospodarjev in oskrbnikov koč, odprtost Kamniške koče izven sezone, reševanje problema zagotavljanja pitne vode na Cojzovi koči, uspešno delovanje šolskih planinskih skupin in njihovih mentorjev, dobra obiskanost mladinske plezalne šole, nenehno delo marka-cistov pri urejanju poti, kvalitetno delo vodniškega odseka, obeleženje 120. obletnice delovanja društva z izdajo zbornika Korak za korakom do stodvaj-set let in izvedbo svečane akademije. Skupaj je bilo zabeleženih preko 2000 ur prostovoljnega dela, opravljenih pa seveda še več. Sodelovanje z Občino Kamnik in Društvom GRS Kamnik je bilo kot vsako leto zgledno. Poročilo predsednika je dopolnil Bojan Pollak s predstavitvijo dela alpinističnega odseka: kvalitetni vzponi, odprava v Albanijo, sodelovanje članov odseka
Prijetno presenečenje je pripravil naš častni član Cene Griljc, kije društvu podaril sliko, ki predstavlja podobo nekega kraja, ki ga ni moč več videti -bajto Pri Pastirjih, ko ga je leta 1947pastir nahranil, ko je šel kot majhen pobič na Kamniško sedlo. Slika bo svoje mesto našla v Kamniški koči.
KAMNIŠKI MEMORIAL ZA SMUČKO IN CEPIN
Tradicionalni Kamniški memorial za smučko in cepin, namenjen spominu na člane in članice PD Kamnik, ki so izgubili življenja v gorah, je potekal zadnjo nedeljo v marcu.
Tokrat so bile snežne in vremenske razmere ugodne, tako da ni bilo nevarnosti snežnih plazov, saj se je pred nekaj dnevi zapadli sneg že uletel s pobočij. Sneg je bil zjutraj še precej trd, čez dan se je sicer precej zmehčal, vendar ne toliko, da bi se (pre)globoko udiral. Tudi tokrat je bila izvedba v duhu vsesplošnega varčevanja, kljub temu pa je vsak udeleženec, in teh je bilo več kot 70, dobil vroč čaj, bograč in spominsko kolajno.
Bojč
zahtevnosti priljubljena izletniška točka in z vrha nudi prelep pogled na bližnjo in daljno okolico. Vse to je dalo misliti Simonu Skalarju in Simonu Novaku, ki sta se na enem od vzponov odločila, da si Kamniški vrh zasluži nekaj pozornosti. Tudi organizacijska povezava z Dušanom Papežem, ki z ženo Miro uspešno vodi Klub gorskih tekačev Papež, in Metodom Močnikom, ki je podoben tek skušal organizirati že pred leti, je skoraj samoumevna.
Tako bo na letošnji velikonočni ponedeljek, 21. aprila, potekal 1. tek na Kamniški vrh - Vertikal 666, v dolžini proge 2014 metrov in z višinsko razliko 666 metrov. Start teka bo pri mostu, kjer se cesta odcepi za vas Slevo, cilj pa 1259 metrov nad morjem. Tek bo potekal v vsakem vremenu, nanj se lahko prijavite preko spletne strani www.potsrca.si ali osebno pri Avtoličarstvu Papež na Podjelši. Najboljše čakajo bogate denarne nagrade, vsak udeleženec pa dobi majico in malico.
Tekst in foto: NINA KLISARIČ
Najboljši v absolutni konkurenci: Simon Alič in Nina Pavlič Hren (2. mesto), zmagovalca Sebastjan Zarnik in Sara Jaklič, Katja Kosmatin in Boštjan Erjavšek (3. mesto).
v SMAR (Slovenska mladinska alpinistična reprezentanca) pri Planinski zvezi Slovenija (PZS) ipd.
Po predstavitvi bistvenih sprememb in dopolnitev smo sprejeli spremenjen in dopolnj en dokument - Pravila Planinskega društva Kamnik, ki je usklaj en z Zakonom o društvih in s Statutom PZS.
Letošnji občni zbor je bil po dveh letih spet volilni in tako smo za mandatno obdobje 2014-2016 za predsednika zopet izvolili Ivana Resnika, za podpredsednika pa Zdravka Bodlaja. V Upravnem odboru imamo nova člana, Mirana Jereba in Marka Petka. Poleg teh organov smo potrdili tudi člane Nadzornega odbora in častnega razsodišča.
Načrti za delo v letu 2014, ki jih je predstavil stari/novi predsednik Ivan Resnik, pa so: redno vzdrževanje obeh koč in žičnic, zamenjava oken na Cojzovi koči, zagotovitev vode na Kokrskem sedlu, skrb za planinske poti in plezalno steno, kontinuirano delo odsekov - turnosmučarskega in kolesarskega, alpinističnega, športnoplezalnega, vodniškega - dobro sodelovanje s planinskimi skupinami na osnovnih šolah in izvedba organiziranih prireditev, ...
Občnega zbora so se udeležili tudi gostje: predsednik Društva GRS Kamnik, podpredsednik Športne zveze Kamnik, predstavnik Društva upokojencev Kamnik, predstavnik markacistov MDO, predsedniki oz. predstavniki planinskih društev iz okolice.
Žledolom, ki je v začetku leta hudo prizadel tudi območje Kamniške Bistrice, ni prizanesel Koželjevi poti in potem na Kamniško in Kokrsko sedlo. Markacisti so jih s pomočjo prostovoljcev čistili več tednov. Delo markacistov smo lahko spoznali v filmu Drugo življenje macesna scenaristke Mojce Volkar Trobevšek in režiserja Boštjana Mašera, prvič na predpremieri januarja na gradu Zaprice.
IRENA MUŠIČ HABJAN Foto: Vladimir Habjan
Pred uradnim delom občnega zbora so nas s kulturnim programom razveselili planinsko-dramska skupina OŠ Stranje pod mentorstvom Stanke Kočar in Mire Papež ter citrarke Oddelka za citre pri Glasbeni šoli Kamnik Eva Poglajen, Tina Narat in Katja Vodlan pod mentorstvom Tomaža Plahutnika.
au	0Želimo vam vesele velikonočnepraznike!	
-•»i— „r**- ~~' / avtaHčŠfstvo in \ f svtakteparstvo \ j i Pod jelše 2, Kamnik telefon 01/8391169 GSM: 031/041-683-016		Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge. Možnost izposoje nadomestnega vozila. Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami.
KO V NESREČI NISI SAM		
ŠPORT
10. april 2014 13
Iz tabora Calcit Volleyballa
Vse se le ni izšlo po željah
Za odbojkarice Calcit Volleyballa se finale končnice državnega prvenstva ni izšel ravno po željah, saj so v treh tekmah morale trikrat priznati premoč Nove KBM Branik, tako da so Mariborčanke še četrtič zapored prišle do naslova državnih prvakinj. Toda navkljub porazu v finalu končnice v kamniškem taboru ni razloga za slabo voljo, saj je ekipa šla v letošnjo sezono popolnoma prenovljena. Nekaj podobnega velja tudi za kamniške odbojkarje, ki so po porazu s Panvito Pomgradom v polfinalu končnice zdaj v boju za končno tretje mesto. Na prvi tekmi so v domači dvorani premagali Salonit.
la tudi druga tekma v mariborski dvorani Tabor, na kateri so bile v prvem nizu prav tako boljše kamniške odbojkarice. Kanček upanja za preobrat je ponujala tretja in kot se je pozneje izkazalo, zadnja finalna tekma končnice, toda tudi tokrat je bila najuspešnejša slovenska ženska odbojkarska ekipa vseh časov preprosto boljša. Tokrat Mariborčanke niso prepustile niti niza.
»Vsekakor nam poraz v polfinalu končnice v Hočah ni prinesel nič dobrega. Za razliko od Mariborčank, ki so lahko v miru trenirale, smo morali premagati še Formis, kar nam je vzelo precej čustvene energije.
Po dveh prvih mestih v pokalu Slovenije in v srednjeevropski ligi so se morale kamniške odbojkarice v državnem prvenstvu zadovoljiti z drugim mestom. Foto: Primož Mahkovec.
V letošnji sezoni so varovanke Gašperja Ribiča v kar dveh finalih premagale Novo KBM Branik, kar jih je preko noči pripeljalo v nehvaležno vlogo favoritinj. Tega so se trener in igralke sicer izogibali, kajti Mariborčanke so v primerjavi z lansko sezono doživele le minimalne spremembe, medtem, ko je bila kamniška ekipa praktično popolnoma spremenjena. Če bi jim kdo na začetku sezone ponudil vsaj enega od treh možnih naslovov, bi nanj takoj pristale, vseeno pa po izgubljenem finalnem boju v državnem prvenstvu ostaja malček grenkega okusa. Težko je reči, ali so Kamničanke finalne obračune z Mariborčankami
izgubile že v polfinalu, ko so šele v tretji tekmi premagale Formis in so imele malo časa za pripravo na finalne tekme. Vsekakor manj kot branilke naslova, ki so sedem dni v miru trenirale, odbojkarice Calcita pa so le tri dni pred prvo finalno tekmo v Kamniku še igrale z ekipo iz Rogoze. Poraz na drugi polfinalni tekmi v Hočah je v marsičem zmotil njihov ritem priprav, toda razloga za slabo voljo ni.
V finalu končnice je mariborska ekipa zaigrala kot prerojena. Že na prvi finalni tekmi so po izgubljenem prvem nizu iz niza v niz igrale bolje ter zasluženo povedle z 1:0 v zmagah. Podoben razplet je ime-
Skozi vso finalno serijo nam je na vseh tekmah le malo manjkalo, da bi prišli do zmage. Žal nam to ni uspelo. Dekletom nimam kaj očitati, na vsaki finalni tekmi so skušale igrati najbolje, toda Branik je bil preprosto boljši. Če pogledamo celotno sezono, moramo biti z njo zelo zadovoljni, osvojili smo dve lovoriki, za tretjo pa nas je malo zmanjkalo. Svojim igralkam in pomočniku Aljoši Jemcu se lahko samo še enkrat zahvalim za vse lepo, kar so mi v tej sezoni dale,« je po izgubljeni zadnji finalni tekmi končnice povedal Gašper Ribič, ki je v svoji prvi samostojni trenerski sezoni opravil odlično delo.
Po dveh drugih zdaj tretje mesto?
Odbojkarji Calcit Volleyballa
so dve sezoni zapored igrali v finalu končnice državnega prvenstva, v katerem so morali priznati premoč ACH Volleyja. V letošnji sezoni se je njihova pot končala v polfinalu, ko jih je dvakrat zapored premagala ekipa Panvite Pomgrada. Svojo priložnost za presenečenje so Ka-mničani zapravili na prvi polfinalni tekmi v Murski Soboti in nato še na drugi v Kamniku. Čeprav so Ka-mničani ostali brez finalnega nastopa, so hitro strnili vrste in se dobro pripravili na prvo tekmo za tretje mesto, v kateri so brez izgubljenega niza premagali Salonit. Kanalci so jih v letošnji sezoni premagali v finalu pokala Slovenije, zato je bila zmaga še toliko slajša. O končnem razpletu boja za tretje mesto žal še ne moremo poročati, ker je bila današnja številka Kamniškega občana že v tisku. V primeru še ene zmage so Calcitovci prvenstvo končali kot tretji, v primeru poraza pa bo o tem odločala sobotna tekma.
»Pred letošnjo sezono smo izgubili tri reprezentante, kar bi se zagotovo poznalo v še precej močnejših ekipah. Za razliko se je Panvita okrepila in je takoj za ACH Volle-yjem veljala za našo najboljšo ekipo. Z igrami v Modri skupini ter nato v končnici je to tudi potrdila. Svojim igralcem ničesar ne zamerim, kajti nasprotnik je ob pravem trenutku prišel v najboljšo formo, kar je potrdil tudi z zmago proti ACH Volleyju na prvi finalni tekmi končnice državnega prvenstva, mi pa po vseh težavah s poškodbami nismo bili več v formi iz časa zaključnega turnirja pokala Slovenije. Me pa veseli, da so igralci hitro preboleli poraz v polfinalu in so v prvi tekmi za tretje mesto dobro oddelali svoje delo. Resda nam je bilo delo zaradi poškodbe najboljšega igralca Salonita Čabarkape nekoliko olajšano, vendar je bil pristop pravi. S sezono smo lahko zadovoljni, kajti bili smo drugi v pokalu Slovenije, v pokalu Challenge smo prišli med osem najboljših ekip, v domačem prvenstvu pa smo izpadli proti objektivno močnejši ekipi,« je potek sezone povzel Marko Brumen, ki bo tudi v prihodnji sezoni vodil odbojkarje Calcit Volleyballa. Tako kot bo Gašper Ribič najmanj še eno sezono vodil kamniške odbojkarice.
MIHA ŠTAMCAR
Iz Calcit Bike Teama
Od Calcitove četverice v Montichiariju najboljši Peter Zupančič
V	italijanskem Montichiarju je bila zadnjo nedeljo v marcu gorsko kolesarska dirka prve kategorije, ki je štela za italijanski pokal, na njej pa so mednarodno sezono začeli tudi člani kamniškega Calcit Bike Teama. Najboljši rezultat je uspel Petru Zupančiču, ki je med mladinci končal na 15. mestu.
V	moški konkurenci je Boštjan Hribovšek zasedel 33. mesto, Gregor Krajnc pa je bil 39. Calcitove barve je v ženski konkurenci branila Tina Perše, ki je osvojila 26. mesto.
Peter je odlično pripravljenost iz zaključka lanske sezone prenesel tudi v sezono 2014. Že pred dirko v Montichiariju je tekmoval v Buzetu, kjer je na tekmi zimske lige osvojil drugo mesto. V močnejši konkurenci v Italiji je pokazal odlično pripravljenost, za zmagovalcem je zaostal 5 minut in 47 sekund, s predstavo pa je zadovoljen tudi Peter.
»Startal sem kot zadnji in pri toliko tekmovacih je težko pridobiti veliko mest, ker ti je vseskozi kakšen v napoto. Drugače je bilo vse optimalno,
Boštjan Hribovšek je na mednarodni dirki prve kategorije (UCIC1) v Premanturi na 17. mestu za las ostal brez točk.
noge, glava, počutje, vožnja. Nisem delal večjih napak. Prehiteval sem iz kroga v krog povsod, kjer se je dalo, vendar je bilo tudi to oteženo, ker je vsaj polovica proge »single track«, tako da se je dostikrat zabilo in se je šlo tempo tekmovalca pred tabo in ne toliko, kot sem bil zmožen. Zadnji krog je bil verjetno najhitrejši, ker je bilo najmanj gneče. Lahko sem peljal svoj ritem. Proga je bila res pravi olimpijski kros, vseskozi gor in dol, hitra in tekoča, s kar nekaj tehničnimi deli«, je povedal Peter.
V Premanturi Tina Perše deveta, Boštjan Hribovšek blizu točk, Peter Zupančič v Nallsu razočaran
Minuli konec tedna so člani kamniškega Calcit Bike Teama nastopali na dveh frontah. Največ jih je bilo v soboto na mednarodni dirki prve kategorije (UCI C1) v Premanturi, kjer je najboljši rezultat dosegla Tina Perše z 9. mestom, Boštjan Hribovšek pa je končal na 17. mestu. Na nedeljski dirki mladinskega svetovnega pokala v italijanskem Nallsu je Peter Zupančič osvojil 61. mesto.
Tina je z 9. mestom prišla do točk za lestvico Mednarodne kolesarske zveze. Blizu točk je bil tudi Boštjan, ki je v močni konkurenci točke zgrešil za dve mesti. »Bilo je res veliko dobrih tekmovalcev in tujcev. Z rezultatom sem zadovoljen. Počutil se nisem ravno najbolj olimpijsko, v Italiji sem se veliko bolje peljal in počutil. Tudi proga mi ni ugajala. Ampak ko dirkaš, dirkaš. Ni bilo optimalno, ampak rezultat je v redu. Malo je zmanjkalo za točke,« je sporočil Boštjan.
Calcitove barve je branil še Grega Krajnc, ki pa je po tehničnih težavah in zaostanku po prvem krogu, končal na 27. mestu.
Ne smemo pozabiti na mlade kamniške tekmovalce, ki so v Premanturi odlično nastopili. Hana Kranjec Žagar je zmagala, Matic Kranjec Žagar je bil drugi, Jaka Starman sedmi, Gal Starman deveti, Nal Auer pa petnajsti. Na startu smo imeli še tekmovalce v razredu master, Mira Kranjec Žagar je bila prva, Luka Žagar šesti, Jan Starman pa štirinajsti.
V nedeljo je v Nallsu startal Peter. Pričakoval je več kot 61. mesto, predvsem po zadnji tekmi v Montichiariju. »Startal sem kot deseti, kar mi je v začetku omogočalo konkurenčen boj s tekmeci, saj je bilo na štartu kar okoli 180 tekmovalcev. Startal sem dobro, startni krog in začetek prvega kroga sem odpeljal tako, kot zmorem. V nadaljevanju tekme sem imel kar nekaj smole. Večkrat so se tekmovalci zapletli vame, predvsem zaradi nemogočih prehitevanj.
Enkrat sem tudi padel, kjer sem spet izgubil nekaj časa, po napakah glava žal ni bila več prava. Peljal sem daleč od pričakovanega in tistega, kar sem prikazal prejšnji teden, zato sem zelo razočaran. Zahvalil bi se spremljevalcema Luku in Mihi ter klubu, ki mi je omogočil nastop na tekmi,« je misli strnil Peter.

Kegljači Calcita z naslovom prvaka ob jubileju
Igralci Calcita so postali četrti moški klub z naslovom prvaka Slovenije.
KK Kamnik bo konec maja proslavil 60-letnico izredno uspešnega dela. V teh letih so se veliko selili po samem Kamniku, leta 1996 pa je bilo kegljišče ukinjeno. Toda na srečo so takrat delovali veliki entuziasti, kot sta Leon Pirman in Franci Spruk. Žal so se z ekipami morali preseliti najprej v Ljubljano, nato v Domžale in še v Kranj. K sreči so tekmovalci to razumeli in si prizadevali za čim boljše rezultate, medtem pa se je vodstvo kluba začelo spopadati z načrti za novo kegljišče v Kamniku. Hkrati so se dogovorili, da kljub oteženim pogojem pričnejo tudi z mladinsko šolo kegljanja. Kljub težavam so se stvari s kegljiščem vendarle začele premikati. Končno so prisluhnili tudi na občini in dela so stekla. Ob nogometnem igrišču so končno začeli rasti zidovi. In leta 2005 je napočil tako težko pričakovan in željen trenutek, odprtje novega kegljišča. To je pomenilo tudi nov zagon za mladinsko šolo kegljanja, ki v zadnjih letih prinaša obilo tekmovalnih uspehov in medalj na DP za mlajše igralce in igralke. V klubu so se usmerili še v ustvarjanje članskih ekip. Hitro so prišli uspehi v ženski konkurenci, medtem ko so v moški konkurenci morali biti nekoliko bolj potrpežljivi. Toda na koncu se je vendarle izplačalo. Že lani so bili blizu osvojitve naslova prvakov, na koncu so se morali zadovoljiti z naslovom podprvakov.
Nagrada za delo je prišla letos. Že v 16. krogu so imeli priložnost, da potrdijo naslov prvaka, ko so gostili Triglav iz Kranja. Toda izredno motivirani Kranjčani so zmagali, kar je prvi poraz na tem prvenstvu. Že v naslednjem krogu so izkoristili priložnost in po zmagi nad Sinetom iz Hrastnika prišli do prvega naslova ekipnih prvakov Slovenije. S tem so postali četrta ekipa, ki ji je to uspelo v samostojni Sloveniji. S tem so se izenačili s KK Ljubljana, ki je postala prvak pred dobrim desetletjem. Kot zanimivost pa dodajmo, da je bil takrat v ekipi tudi Marko Oman iz Stražišča pri Kranju, danes član Calcita, ki je tudi prvi, kateremu je uspelo osvojiti naslov prvaka s tremi različnimi klubi. Večkratni prvak je postal tudi s Triglavom. Pomemben člen pri osvojitvi naslova Kamničanov je bil zagotovo tudi Zdravko Štrukelj, ki je pred dnevih praznoval prav tako 60 let. S tem pokalom pa je na najlepši način zaključil igralsko kariero. Posvetil se bo trenerskem delu in zamenjal sedanjega trenerja moške ekipe Francija Spruka, ki ima poglavitne zasluge za naslov prvaka. Franci Spruk pa bo ostal povezan s kegljanjem, saj že nekaj časa opravlja tudi naloge predsednika kluba Kamnik, hkrati se bo posvetil treniranju najmlajših. Tako Spruk kot Pirman sta v najtežjih časih za KK Kamnik dejala, da je treba najti način, da pridejo do novega kegljišča, postavitev mladinske šole kegljanja in osvojitev naslova ekipnih prvakov. Izpolnila sta vse.
Po osvojitvi naslova prvaka je kegljače čakala še zadnja tekma v prvenstvu -derbi lige v Mariboru proti Konstruktorju, kjer so Kamničani dali vse od sebe, še posebej najboljši posameznik lige Klemen Mahkovic, ki je potrdil izredno formo v spomladanskem delu prvenstva. Tako je zasluženo prišla še prestižna zmaga, ki je še dodatno potrdila selitev krone iz Maribora v Kamnik. S tem naslov se je Calcit prvič uvrstil na Svetovni ekipni pokal konec septembra v Avstriji.
Z letošnjo sezono pa prav gotovo niso zadovoljne v ženski ekipi. Bile so v igri za tretje mesto, na koncu pa so bile igralke, ki nastopajo pod imenom ETA, šele pete in po nekaj letih ostajajo brez evropskega nastopa. Priložnost so zapravile z remijem proti Adriji, ki je celo izpadla iz lige, in porazom proti Ljubelju. To so bile ključne točke, ki bi jim prinesle tretje mesto. Novo priložnost bodo imele v naslednji sezoni, ko bodo v ekipi tudi mlajše igralke, ki še rabijo čas, da dozorijo in so »proizvod« kamniške mladinske šole kegljanje.
Sezone je konec. Sledi proslava konec maja, ko bodo na najlepši način obeležili 60-letnico kluba in osvojitev prve članske krone.
Novo odličje za kamniško kegljanje
Ligaške sezone je konec. Sedaj so na sporedu prvenstva med posamezniki in v dvojicah. Konec aprila in začetek maja pa bo namenjen pripravam in prijateljskim tekmam reprezentančnih selekcij med člani in mlajšimi člani. Sredi maja bo v Brnu na Češkem SP za mlajše člane v vseh disciplinah, nato pa še posamično SP v članski konkurenci. Prav gotovo bodo med nastopajočimi tudi predstavniki KK Kamnika.
KK Kamnik pa je bil tudi organizator DP za mlajše člane v mešanih dvojicah. Tudi tokrat so igralci in igralke imeli možnost, da si sami izberejo partnerje. Videli smo zelo lepe in izenačene dvoboje, mnogi so bili odločeni šele po dodatnih dvobojih. Dobre uvrstitve so si priigrali tudi domači igralci in igralke. Zelo pohvalno je nastopila izredno mlada Nina Burkeljca, ki je nastopila s klubskim soigralcem Rokom Jantolom, ki ima nekoliko več izkušenj. Na koncu je bila ovira v osmini finala previsoka, vseeno pa sta bila zadovoljna s 14. mestom. Še boljše volje je bil Žan Grm, ki je z Izolčanko Samanto Delič končal v četrtfinalu in pristal na 8. mestu. Klara Koprivec pa je z mladim re-prezentantom iz Maribora Timijem Jurančičem osvojila 5. mesto. Za veliko zadovoljstvo poskrbel Uroš Poljanšek, ki se je odlično ujel s Celjanko Anjo Dobravec. Žal sta v polfinalu po dodatnih metih izgubila z novima prvakoma Veroniko in Tomažem Ivančičem, ki sta bila v finalu boljša tudi od Izolčanov Tadeje Zagoršek in Mateja Peternela. Poljanšku je tako skupaj z Dobrav-čevo pripadel bron.
Uroš Poljanšek se je veselo postavil pred foto objektiv, skupaj z Dobrav-čevo po prejemu bronaste medalje na DP za mlajše člane v mešanih dvojicah.
STANE KADUNC
Prebujenje v Šoli Idej
V	Šoli Idej na Šutni v Kamniku je do konca maja na ogled zanimiva razstava slikarke Barbare Ravnikar z naslovom Prebujenje. Odprtje razstave 19. marca sta obogatili igralka Saša Pavček z ganljivim pesniškim utrinkom in odlična flavtistka Svetlana Novakovič. Umetnostna zgodovinarka Bojana Čampa je predstavila ustvarjalno pot Barbare Ravnikar, ki ni bila le izvrstna risarka, grafičarka, portretistka, oblikovalka, temveč tudi mozaistka. Po besedah Bojane Čampa je umetnica rada eksperimentirala. Raziskovala je neskončne globine različnih toniranj ene same barve ali se lotevala zanimivih raziskovanj odnosa med barvno ploskvijo in figuro. Barbara Ravnikar je močno zaznamovala delovanje Šole Idej.
V	razstavnem prostoru se je prvič predstavila 12. decembra 2008 z razstavo Vrata v brezčasnost oziroma z akvarelnimi grafikami, leto pozneje je sodelovala na skupinski razstavi z naslovom Mali grad, leta 2010 se je predstavila z izjemnimi mozaičnimi portreti oziroma z razstavo V kamen ujet spomin, njena mozaična razstava je bila tudi prva mozaična razstava v Kamniku. Istega leta je sodelovala na predstavitvi knjige Igrajmo se z besedami avtorice Jasne Mišič-Malovrh, katero je ilustrirala. V aprilu 2011 je bila prisotna na skupinski razstavi, ki je bila posvečena dr. Niku Sadnikarju ob njegovi 95-letnici, izdelala je njegov mozaični portret. Razstava grafik z naslovom Veter trav v septembru 2012 pa je bila zadnja, s katero se je umetnica predstavila v Šoli Idej.
NATAŠA MAKOVEC
Flavtistka Svetlana Novakovič, ki živi in ustvarja v Kamniku, je pospremila odprtje razstave Barbare Ravnikar, ki nas skozi svoje likovne umetnine vabi v svoje rajske pokrajine; v prave likovne haikuje, ki nas navdihujejo z novim, svežim Življenjem in Upanjem, kakor pomlad, kakor Vesna. Krajine so kakor mozaik razpoloženj in občutkov nekje v globoki komunikaciji z nevidnim Vrtom, kamor se duša vedno znova vrača na svoj konec in vedno nov Začetek.
Čistilna akcija TD Tuhinjska dolina
Skrb za čisto in urejeno okolje od mladih nog
Na čistilni akciji v soboto, 19. marca, je sodelovalo 28 članov Turističnega društva Tuhinjska dolina in skupaj z učenci 9. razreda OŠ Šmartno so pospravljali po nedavni ledeni ujmi in čistili okolje. Z rovokopa-čem, traktorjem z dvigalom, motornimi žagami in drugim orodjem so očistili zapreke. Tako sta sedaj tudi glavni tematski poti s Črnivca in od Doline na Kočevo spet prehodni, z obnovljenimi markacijami in očiščeni odpadkov. Prepleskali so tudi stebre s smerokazi. Na prireditvenem prostoru nasproti Term Snovik pa so obnovili streho na poškodovanem kozolcu, obsekali in počistili del struge potoka Snovišek, na hortikulturni delavnici pa so učenci obnovili pletene koše, marjetice in ribo. Naredili so tudi skulpturo pava iz brezovih vej. Skratka, delovno in uspešno so sklenili so sklenili čistilno akcijo.
A. Ž.
Očistimo Perovo!
V soboto, 22. marca, je na območju KS Perovo potekala vsakoletna spomladanska čistilna akcija, katere se je udeležilo 24 krajanov, od tega približno polovica otrok, kar nas zelo veseli. Glede na pretekla leta ugotavljamo, da se čistilnih akcij v KS Perovo udeležujejo predvsem prebivalci blokov, saj lastniki individualnih hiš skozi vse leto skrbijo za urejeno okolico hiš. Največji problem predstavljajo skupne površine, ki niso »nikogaršnja last«, in v zavesti mnogih to pomeni, da lahko smetijo po mili volji.
Najbolj zanemarjen del, ki spada pod KS Perovo, je parkirišče pred Titanom, ki smo ga v preteklih letih čistili, zdaj pa zaradi lastništva (parkirišče je v lasti Titana) tega ne izvajamo več.
Malce smo bili razočarani nad slabo udeležbo najmlajših otrok in njihovih staršev na otroškem igrišču za majhne otroke, saj smo za njih pripravili mini čistilno-detektivsko akcijo.
Zelo pomembno se nam namreč zdi, da z ozaveščanjem o skrbi za okolje začnemo pri najmlajših. De-
lovno sobotno dopoldne smo zaključili z okusno malico v gostilni Pri Vovk.
Vsem udeležencem čistilne akcije se iskreno zahvaljujemo, drugim pa polagamo na srce: če se tovrstnih
čistilnih akcij ne udeležujete in se vam zdijo izguba dragocenega časa, vsaj ne smetite in pospravljajte za seboj.
za KS Perovo TINA RUČIGAJ
Ob 7. aprilu - Svetovnem dnevu zdravja
MAJHEN UGRIZ - VELIKA TEŽAVA!
OBČNI ZBOR DRUŠTVA GRS KAMNIK
Svetovna zdravstvena organizacija letos usmerja pozornost k problemu vektorskih nalezljivih bolezni. To so nalezljive bolezni, pri katerih se bakterije in virusi prenesejo od okužene toplokrvne živali preko prenašalcev ali vektorjev (klopi, komarji ...) na človeka. V tropskem in subtropskem pasu je tovrstnih bolezni več, največji problem predstavlja malarija.
V Sloveniji največjo grožnjo predstavljajo klopi, ki prenašajo več bolezni. Problem je predvsem okuženost klopov z virusom klopnega menin-goencefalitisa (KME), po kateri sodimo med najbolj ogrožena območja v Evropi in bakterijo lymske borelioze. Podatki za leto 2013 kažejo precejšnje povečanje števila obolelih v Sloveniji v primerjavi s predhodnim letom, tako za KME kot za lymsko boreliozo. Za KME je v letu 2012 zbolelo 164 oseb, lani pa 310 oseb. Število zbolelih za lymsko boreliozo v letu 2012 je bilo 4897, lani pa 6938.
Klopni meningoencefalitis običajno poteka v dveh fazah. Prva faza se začne 7 do 14 dni po vbodu klopa in je podobna gripi: glavobol, rahlo povišana temperatura, slabo počutje, bolečine v mišicah. Po nekaj dneh do 3 tednih sledi druga faza z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem in drugimi znaki prizadetosti možganov, lahko celo z nezavestjo. Bolnik mora v bolnišnico, kjer mu lajšajo težave, saj zdravila ni. Pri tretjini bolnikov bolezen pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost,
motnje koncentracije, ohromitev mišic. Čeprav redko, se lahko konča tudi s smrtjo.
Najbolj učinkovito za zaščito proti klopnemu meningoencefalitisu je cepljenje, zato se priporoča vsem od enega leta starosti dalje, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je verjetnost okužbe velika. To vsekakor velja za kamniško področje, saj je zadnjih 10 let največ s KME okuženih klopov na Gorenjskem (povprečno 30 zbolelih letno na 100.000 prebivalcev), kar je daleč nad slovenskim povprečjem za isto obdobje (12,3 zbolelih na 100.000 prebivalcev).
Za učinkovito zaščito je potrebno prejeti tri odmerke cepiva. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 6 do 12 mesecev. Ustrezen nivo zaščite na daljši rok se doseže s poživitvenim odmerkom čez 3 leta, nato pa na 5 let. Cepiti se je mogoče pri izbranem
zdravniku ali na območnem zavodu za zdravstveno varstvo, cepljenje pa je samoplačniško. Zato bi bilo dobro tudi v Kamniku razmišljati, kako omogočiti cepljenje socialno šibkim družinam in posameznikom.
Lymska borelioza se pojavlja po vsej Sloveniji, obolevajo ljudje vseh starosti. Gre za bakterijsko okužbo, ki se zdravi z antibiotiki. Navadno se začne z značilno rdečino v obliki obroča, ki se po 3 do 32 dneh pojavi na mestu vboda klopa, se širi in na sredini bledi. Okužba po nekaj tednih ali tudi daljšem obdobju lahko povzroči vnetje sklepov, srčne mišice ali prizadene živčevje.
Za preprečevanje bolezni je najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa. Nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami zatlačenimi v čevlje. Uporabljamo tudi repelente. Po prihodu domov slečemo oblačila, jih po možnosti operemo, se stuši-ramo in se natančno pregledamo. Če najdemo prisesanega klopa, ga s pinceto primemo čim bliže koži in počasi izvlečemo. Pred odstranjevanjem ga ne namakamo z ničemer, po odstranitvi pa mesto vboda razkužimo z alkoholom in opazujemo še več tednov.
Ob svetovnem dnevu zdravja želim vsem bralcem veliko sproščujočih užitkov v naravi. Pri tem pa s svojim ravnanjem čim bolj preprečimo, da majhen ugriz ne bo postal naša velika težava.
MILENA CERAR, dipl. m. s.
ELEKTRO GRELNA OPREMA
Gora 70 a, iz iS Komenda* tel. o ? /83 41 583, fax. qi/83 4 «z 208 www.cgro.si
KABELSKE GRELNE INSTALACIJE
ATESTIRANO
PROJEKTIRANfE, IZVEDBA , GARANCIJA
TALNO OGREVANJE
bivalni, poslovni in drugi prostori
TALJENJE SNEGA IN LEDU
ne voznih in pohodnih površinah
TALJENJE SNEGA IN LEDU
v strešnih ^lepoyjh,žlotoh in ceveh
OGREVANJE CEVOVODOV
Februarja je bila uspešno izvedena evakuacija več kot 50 ljudi, med njimi tudi veliko otrok, ki so ostali ujeti na Veliki planini zaradi žleda -okvare nihalke. Šli so od Tratic mimo Domžalskega doma do Debelega roba, od koder je bil izveden prevoz z vozili.
Žiga: 031 846 521
NUDIMO VAM:
■	OBREZOVANJE (žive meje, sadno drevje)
■	LOPATANJE (štihanje) VRTOV ■ŽAGANJE LESA	^ffSS ■KOŠNJA TRAVE dJEji^^oV
-	ODVOZ NA DEPONIJO ^*jtQ@V (trava, veje, listje, smeti)
-	SELITVE
-	ČIŠČENJE KLETI IN PODSTREŠIJ
ŽigaVoler, Levčevaul. 17, Mengeš
trgovina
Cifcp ponudbo f
z ve
Pri nas boste našli vse pripomočke in material za ročna dela:
sukance, šivanke in drug šiviljski pribor
gumbe in zadrge široko ponudbo gobelinov in tapiserij blago za vezenje in prte prejice za kvačkanje in vezenje volne in bombažne preje za pletenje in kvačkanje pletilke in kvačke vseh dimenzij
Obiščite nas na Glavnem trgu 7 v Kamniku, od ponedeljka do petka od 8h do 12h in od 15h do 19h ter ob sobotah od 8h do 12h http://www.monna-lisa.si/ tel.: 01 83 11 205
kopalke ncxncy
za vse postave
14. marca je potekal redni letni občni zbor Društva GRS Kamnik. Društvo, ki ima 58 članov, od katerih ima 33 licenco, je imelo v letu 2013 skupaj 36 intervencij (28 reševalnih in 8 iskalnih), 8 več kot leto prej, na katerih je bilo opravljenega 1544 ur reševalnega dela. Žal dvema ponesrečencema ni bilo pomoči. Zanimivo je, da se je večina intervencij zgodila v prvih devetih mesecih, v zadnjih treh pa samo ena. Pri 16 intervencijah je sodeloval helikopter, druge so bile izvedene na »klasičen« način. Več kot polovica intervencij je potekala na širšem območju Velike planine.
Veliko časa je bilo namenjenega usposabljanju in dodatnim dejavnostim: od rednih usposabljanj za reševanje v snegu in v kopnem in nudenje prve pomoči za potrjevanje licenc, do usposabljanj za reševaje s sedežnice in za uporabo naprav za satelitsko navigacijo, usposabljanj pripravnikov in raznih strokovnih predavanj. Člani so se udeležili usposabljanj v okviru GRZS (reševalci letalci, inštruktorji GRS, vodniki reševalnih psov). Sodelovali so na vaji GRS iz Zadra v Paklenici in vaji reševanja v primeru množične nesreče v Kamniku. Poleg rednega dežurstva v poletni sezoni v okviru helikopterske enote na Brniku so dežurali tudi na več prireditvah: tek na Grintovec, Rokovnjaški pohod, Po nagelj na Limbarsko goro, Dan kamniških planin, spust z gorskimi kolesi v Blagovici, na raznih prireditvah na Veliki planini in izvedli tečaj varne hoje v gore v zimskih razmerah ter prikazno vajo za osnovnošolce na Veliki Planini. Dejavnost GRS so predstavili na večih osnovnih šolah v kamniški in domžalski občini, med prvomajski prazniki v Arboretumu Volčji Potok, na Dnevu brez avtomobila in na Dnevu planinskih doživetij v Kamniški Bistrici. Sodelovali so tudi na strokovnem posvetu Gore in varnost, pri snemanju mladinskega filma V objemu gora, v alpinistični šoli AO PD Kamnik, s katerim so so-organizirali tudi uspešno odpravo v albanske Prokletije, pritrdili označevalna telesa ne jeklenice tovorne žičnice na Kokrsko sedlo, se udeležili Dneva reševalcev, Kofler-jevega memoriala, spominske slovesnosti na Okrešlju in drugih prireditev, vzdrževali zavetišče na Traticah. Zelo aktivni so bili tudi v raznih organih GRZS.
Izpostavljeno je bilo odlično sodelovanje z GRZS, Upravo RS za zaščito in reševanje, Regijskim centrom za obveščanje, štabom CZ za Ljubljansko regijo, Operativno-komunika-cijskim centrom, štabom CZ Kamnik in ostalih občin, policijsko postajo v Kamniku, zdravstvenim domom v Kamniku, gasilskimi društvi iz občine Kamnik, družbo Velika planina d.o.o., PZS, planinskimi društvi, še posebej s kamniškim, ter z vsemi, ki se kakorkoli ukvarjajo z zaščito in reševanjem. Nakazan je bil tudi pereč problem prostorov, ki pa se mu obeta predvsem zaradi razumevanja občine Kamnik, pa tudi drugih občin, ki so bile solastnice veterinarske postaje v Kamniku, ugodna rešitev v doglednem času.
V svoje vrste so sprejeli 5 novih kandidatov za člane: Boštjana Bor-štnarja, Francija Brcarja, Aleša Holca, Gregorja Hvalca in Primoža Lavriča in potrdili nekaj manjših sprememb statuta.
BOJČ
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
V življenju ljubljen in spoštovan, v smrti v naših srcih zapisan.
ZAHVALA
Tja, kjer tišina šepeta, je v 81. letu starosti odšel predragi mož, oče, ata in pradedi
CIRIL ČEVKA starejši
iz Bistričice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi dr. med. Damjani Plešnar Cvirn in patronažni službi ZD Kamnik za vso pomoč. Iskreno se zahvaljujemo duhovniku Tonetu Prijatelju za lepo opravljen obred, vokalni skupini Grm in gostišču Pri planinskem orlu.
Žalujoči: žena Tončka, hči Olga, sinova Ciril in Janko z ženama, vnuki Andraž, Klara, Primož, Žiga, Katarina in Mateja s partnerjema in pravnuka Liam in Iris.
Bistričica, Vrhpolje, marec 2014
Ko večerna zarja zgine, s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo.
(J. Tovšak)
ZAHVALA
V 26. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi
ALEŠ KOSIRNIK
po domače Bevšekov Aleš iz Tunjiške Mlake 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, denarne darove, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala za vse tudi g. župniku Jožefu Razingerju, Tunjiškemu oktetu in PGD Tunjice. Posebna zahvala gre vsem Aleševim sošolcem in sošolkam, še zlasti pa Klemenu Osolniku, Maticu Remsu, Anžetu Zobavniku in Viktorju Torkarju. Hvala Anžetu Slani in Franciju Šimencu za besede slovesa
ter Valentinu Zabavniku za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
April 2014
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Po hudi in dolgotrajni bolezni je v 74. letu odšla naša draga žena, mami, mama, prababi, sestra in teta
MILKA ŠPELA BABAČIČ
Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem, njenim sošolkam in sošolcem, balinarkam in balinarjem DU Kamnik in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče. Posebna zahvala Tonetu Krošlju za vso pomoč. Hvala dr. Bogdanu Logarju, dr. Jani Plavc in patronažnemu osebju zdravstvenega doma Kamnik.
Hvala vsem, ki ste našo Milko pospremili na njeni zadnji poti, g. župniku Antonu Rojcu za lepo opravljen obred in pevcem Tunjiškega okteta za ganljivo petje.
Vsi njeni
Marec 2014
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane, od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev... Ne kličite me nazaj...
ZAHVALA
V 93. letu je svojo življenjsko pot sklenila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
ZOFIJA ZVRŽINA
Prelesnikova mama z Brezij nad Kamnikom
Iskreno smo hvaležni vsem, ki ste s svojo dobroto, prijaznostjo, sočutjem in izkazano dobro voljo poskrbeli, da je bilo mamino življenje še bogatejše, polnejše in lepše. Hvala vam, ker ste nam v času njenega slovesa stali ob strani in se tako spoštljivo pokonili spominu na njeno plemenito življenje. Mamina ljubezen do ljudi in življenja je bila brezmejna. Čeprav se je zdaj od slednjega poslovila, njena ljubezen ostaja med nami. Za zmeraj.
Vsi njeni
Marec 2014
Ni te več na vrtu, ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 84. letu je tiho odšel od nas naš dragi mož, oče, brat in stric
CIRIL OSOLNIK
po domače Kadunčev Ciril iz Potoka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste se poslovili od ata Cirila, gospodu župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in Manji za občutene besede slovesa.
Žalujoči vsi njegovi
Marec 2014
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 79. letu sklenila naša draga žena, mami, babica, sestra, teta in tašča
MARIJA URH
iz Črne pri Kamniku
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti ali ste se je spomnili ob uri slovesa. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ji lajšali življenje in bivanje v zadnjih mesecih.
Zahvala g. župniku iz Stranj, pevcem, trobentaču in patronažni sestri Katarini.
Žalujoči vsi njeni
Marec 2014
ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil
^ ^	STANKO
ZALETEL
(22. 4. 1930 - 25. 3. 2014) iz Rudnika pri Radomljah
Od njega smo se poslovili na ljubljanskih Žalah v ožjem družinskem krogu.
Iskreno se zahvaljujemo osebju doma upokojencev Domžale za vso nego in skrb.
Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso podporo.
Vsi njegovi
Marec 2014
Kamniški
Občan
El sasa.mejac@siol.net kamniskiobcan@siol.net	^ 01/83 91 311
Tudi na www.kamnik.si	041/662 450
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
V 80. letu je tiho odšla naša draga
PAVLA KVAS
roj. Oblak
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Pogrešali jo bomo.
Vsi njeni
April 2014
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJAPOGREBNEOPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustil naš dragi mož, oči, dedi, brat, stric ter dober prijatelj in znanec mnogim
JANEZ MALEŠ
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče.
Posebej se želimo zahvaliti osebju CIIM v UKC Ljubljana za vso skrb v zadnjih dnevih njegovega življenja; Klubu upokojenih delavcev MNZ Maksa Perca Ljubljana, gimnazijskim sošolcem in DKD Solidarnost za ganljive poslovilne govore na njegovi zadnji poti, njegovim Solidarcem pa za pevsko slovo. Hvala tudi praporščakom, trobentaču in pogrebnikom.
Naj spomin nanj za vedno ostane z nami.
Vsi njegovi April 2014
Kogar imaš resnično rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je.
ZAHVALA
V 95. letu se je za vedno poslovila naša draga mama, babica, prababica, teta in tašča
STANISLAVA PORAVNE
rojena Smrkolj iz Šmarce
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, cvetje in sveče.
Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen obred in za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njeni
Marec 2014
Smrt se izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 80. letu je tiho odšla naša draga mama, stara mama, sestra in teta
NEŽA DROLC
Cestnarjeva mama z Malega Hriba
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja, vso pomoč, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Hvala Magdi Podbevšek za skrbno pomoč ob bolezni, dr. Damjani Plešnar Cvirn in patronažni službi ZD Kamnik ter osebju
UKC Ljubljana - travma B. Hvala vsem, ki ste našo Nežko pospremili na njeni zadnji poti, g. župniku Nikolaju Štolcarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Krt in Ivici Bajde za ganljive besede slovesa.
Vsi njeni
Marec 2014
PEKARNA KAMNIK
Glavni trg 11, center Kamnika in v Svetilniku, Ljubljanska 3 d
•	VEČ VRST KRUHA, ROGLJIČKI, PIROŠKE ..
LEPINJE - za vaš piknik
USw p
^^^ BUREK + COCACOLAI
•	ODLIČEN BUREK - sirov in mesni
DRUZINSKAPIZZA po vašem okusu tudi po naročilu tel.: 051/428 194, 051/447 766
VEČ VRST POTIC po 4,9 eur/kg
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 6. do 22. ure.
Trudimo se za naše stranke, zato smo še vedno najboljšapekarna v Kamniku!
V tednu od 14. do 19. aprila vam veterinarji s posluhom nudijo BREZPLAČEN preventivni pregled vaših kužkov in muck.
Ker si vaši ljubljenčki zaslužijo najboljše!
Veterina Kamnik d.o.o., Perovo 20, telefon: 01 830 95 72 Ambulanta za male živali: 01 830 95 77; Dežurni telefon: 051 626 941
Delovni čas ambulante: pon. - pet.: 7h - 18h in sobota 7h - 11h E-mail: veterina.kamnik@siol.net, http://www.veterina-kamnik.si/
Rok Špruk, veterinar za male živali, potrjen s strani lokalnih kužkov in muck!
| Brezplačno | turistično | zavarovanje!
p Ob sklenitvi ali obnovi ¡2 avtomobilskega a
Za vso družino, za celo leto!
^ zdravstveno zavarovanje
na potovanjih v tujini z asistenco
^ zavarovanje odgovornosti
^ zavarovanje bolnišničnega dne
^ zavarovanje zlorabe plačilnih kartic
^ zavarovanje stroškov izdelave novih dokumentov
Vse bo v redu.
triglav
www.triglav.si