Dopisi. \i Šmartna na Paki. (Čast. gosp. Šimen Ducman.) Komaj je preteklo 10 let, kar smo pri nas naglo zaporedom izgubili dva častita duhovna gospoda, namreč: čast. gosp. kaplana Jerneja Guzej-a, in hitro za Djimi čast. gosp. župnika Andreja Filež-a. In zopet še ni iuimilo dobro 8 mesecev, kar smo zakopali čast. gosp. župnika Andr. Žurruana, kateremu naslednik so dobri čast. gosp. župnik Jernej Cocaj, in zopet v četrtek 9. t. m. ob ednajstih dopoldue je nam Pački zvon žalostno žapel, oznanjevaje po piijazni Pački doliui, da uam je nemila smrt vzela po dolgi, hudi bolezni čast. gosp. kaplana Šimona Ducmana, kateri go lani 1. majnika iz goratega Vitanja k nain pastirovat prišli. Večkrat so rckli, ko so se bili nas malo privadili in svoje Vitatijske piijatelje nekoliko pogresati začeli: ^tukaj, ako je božja volja, si bom malo odpočil", in žalibog, od sobote počivajo za vselej v črni zemlji. Sijajni pogreb je pokazal, kako so bili rajui gosp. Šimon priljubljeni pri vseh, ki so jih poznali • pri svojib dubovnib bratib in pri svojih faranih. Zbralo se je bilo 19 čast. gosp. dubovnov in brezštevilna množica faranov, da skažejo rajnemu gospodu čast na njihovem zadnjeru potu. Cast. gosp. dekan Braslovški so inieli govor, v katerem so se v iuienu rajnega gosp. Šimona od ujihovih šolskib tovaršev in drugih čast. gosp. dubovnoy, kakor tudi od faianov, poslovili, ter vajnega gospoda posebno zarad ponižnosti in pokorščine vsem v izgled in posneruanje priporočili. Bili so rajni gosp. Šimon blaga duša, ki 80 z vsakini v miru živeli in nikogar žalili, auipak Ijubili vsakega. kakor pravi naruestnik Kristusov; pa so tudi njib vsi ljubili. Veseli smo bili Pačani, da smo dobili tako izvrstne blage dušne pastirje, vnete za vero in domovino; ali človek obrača — Bog obrne! Bog daj nepozabljivemu gospoda Simonu večni mir in pokoj, katerega so si v svojem težavnem pastirovauji in v dolgi, liudi bolezui zaslužili! Bodi jim zemljica labka! Iz Ruš. (Narodnjak nienje.) Kdor je že bil kedaj na obče znanem Smolniku v Riiški fari, se mu je gotovo predložila fotografija, na kteiej se mu je pokazala vrla narodna ,,trojica". Zagledal je ondi tri niože, ki držijo kozarec v svojili rokab, ter napijajo Slovencem. Srednji ie značajua podoba Maitina Grizolda, na desui vidiš občno znanega Luka Hleba, in na levi Djinia enakega Lamprebta, po domače Švajgerja. Ali glej! Nobenega teb raož ni vee. Martina Grizolda je pokosila bleda srart 5. januarja 1871; tri leta pozueje, 29. avgusta 1874, je za plučno boleznijo umii Luka Hleb; — in obema se je letos pridružil kot narmlajsi, še le 43 let stari Drag. Lampreht. Umrl je 22. februarja. rano v jutro ob dveh na pepelnico, za sušico, na ktcrej bolezni je več časa bolebal. Večkrat je bil previden 8 sv. zakramenti, ter jih je prav spodoboo v najlepši izgled svojib domačib prejemal. Pokopali f?rxio ga na Matijevo, ter počiva v tistej zemlji, ktero je blagodnšno Smolniški cerkvici prepustil. 8i pač ni mislil, da bo ondi počival, kjer je v mladih letih kot fantič za ovčicami skakljal. Bil je ranjki, blaga dnša, priljnbljen vsakemu, kdor ga je pozna!: priljnden, pobožeu in zvcst kat(>ličan, ob eneni pa tudi vrb> naroden. tcr je vedno pravicc svojega sloveuskega naroda zagovarjal. Bil je prebritiane glave in bistrega uina. Sprevodil ga je, spremlian od domačih dubovnibov, njegov svak, čast. gosp. Einest Cuček, uiinorit iz Šent-Vida pod Ptujem; Dagrobnico sprcgovorili so mu v kratkej, ter ginljivej besedi domači čast. gosp. župnik. Kako da ga jc vsc spoštovalo, jc kazala velika množica ljudstva, ki ga je spremIjala k večnemn počitku. S so!zami v očeh, ter polivaje grob, v katerem počiva preblago srce, smo se od rajnega poslovili. Počivaj miruo, Dragotin, naj ti sveti večna luč; tvoj spomin pa naj ostane časten v slovenski dotuovini! A. L. Iz Ljubljane. (Za Narodni dom") nabirajo se prav marljivo po vseb krajili naše slovenske domovine prostovoljni darovi. Tudi uii priporočamo svojim čitateljem, da osobno in s svojim uplivom pri sosedih in znancih pospešujejo izvršitev tega velicega narodnega podjetja. Čobi 80 si 8 prostovoljnimi darovi postavili gledališče, ki je stalo poldrugi milijon goldinaijov in ko je to pogorelo, zložili so v jednem meseci drug niilijon; in mi Slovenci bi ne bili vstanu na jednak način in v jednak namen nabrati 100.000 gld.? — V resnici ne zaslužili bi prištevani biti napreduim narodoru, ko bi sedaj ne pokazali svoje požrtvovalnosti! Veliko Ijudsko veselico priiedila bodo _ljubljanska narodna društva binkoštno nedeljo. Cisti dohodek te veselice, za katero se delajo uže velikanske priprave, namenjen je ,,Narodnemu doma". Ker je binkoštni ponedeljek odprta in razsvitljena svetoznana jiostojnska jania, prilika je vsacemu, kedor je še ni videl, obiskati jo, dan prej pa se udeležiti ljudske veselice, katera po pripravab soditi bode takošna, kakoršne se ui videla uaSa prvostolnica hela Liubljana.